KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 137 j ORIS RAZVOJA PREBIVALSTVA V LJUBLJANI IN NJEGOVE DRUŽBENE SESTAVE OD SREDINE 19. STOLETJA DO 1918 JASNA FISCHER Naslov tega prispevka ni povsem ustrezen, ker bo v sestavku poudarek bolj na problem- skem prikazu vprašanj, ki so jih raziskoval- ci že obravnavali, nakazani pa tisti, ki še vedno čakajo na ustrezno študijsko obdelavo. Raziskovalec, ki se želi ukvarjati s celotno problematiko o razvoju prebivalstva v Ljub- ljani, je v zelo ugodnem položaju, ker mu je na razpolago izjemno veliko ohranjenega sta- tističnega gradiva. Zal pa to gradivo uporab- ljajo le redki zgodovinarji v analizah posa- meznih časovnih obdobij, delov ljubljanskega mestnega ozemlja ali določenih problemov historične, demografske in poklicne statistike. Nekoliko bolj so se vprašanjem o razvoju ljubljanskega prebivalstva posvečali geo- grafi, ki pa sta jih seveda zanimala predvsem proces urbanizacije in mesto kot geografski pojav. Tako so že pred drugo svetovno vojno geografi obrav- navali tudi razvoj in rast prebivalstva Ljub- ljane od začetka 19. stoletja dalje. V Geograf- skem vestniku so objavljeni članki Valterja Bohinca, Antona Melika, Jožeta Rusa in Sve- tozarja Ilešiča.^ Izsledki njihovih raziskav so še danes zelo aktualni in uporabni. Po drugi svetovni vojni sta to delo nadaljevala geogra- fa Igor Vrišer in Vladimir Leban.^ Poleg geo- grafov se je z zgodovinsko demografsko sta- tistiko ukvarjal tudi ekonomist Lojze Pipp. V treh krajših člankih, objavljenih v predvoj- ni Kroniki slovenskih mest, je obdelal sta- rostno razdelitev prebivalcev Ljubljane v le- tih 1869, 1880. in 1890.3 Zivko Šifrer je v gra- divu z naslovom Prebivalstvo naselij 1869 do 1969 objavil zbrane podatke iz ljudskih štetij v zadnjih stotih letih na slovenskem ozemlju po posameznih občinah.^ Med zgodovinarji so se študija o razvoju ljub- ljanskega prebivalstva in njegove socialne strukture lotevali le redki. Fran Zwitter se v razpravi Prebivalstvo ina Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni ne ukvarja podrobneje z razvojem prebivalstva v Ljub- ljani.5 Vlado Valenčič je v dveh krajših raz- pravah analiziral gospodarsko in poklicno strukturo v ljubljanski mestni četrti Krako- vo ter etnično strukturo ljubljanskega prebi- valstva po ljudskem štetju leta 1880.« Jasna Fischer pa je analizirala socialne osnove de- lavskega gibanja v Ljubljani v letih 1870 do 1890, in sicer socialno sestavo tistih družbeno- poklicnih skupin, iz katerih je prihajalo naj- več članov ljubljanskih delavskih društev.' Kot je razvidno iz tega kratkega pregleda literature, ki jo imamo na razpolago, celovi- te izčrpne študije o razvoju ljubljanskega prebivalstva in njegovi družbeni sestavi V obdobju, ki ga obravnavam, še nimamo. Te- mu, kot že rečeno, ni krivo pomanjkanje gra- diva in podatkov. Obravnavano obdobje je že čas moderno organizirane državne statistične službe in uvedbe rednih popisov prebivalstva. Ljubljana pa je še posebej v izjemnem po-- ložaju. Ohranjene ima namreč skoraj v ce- loti popisne pole ljudskih štetij v Ljubljani v letih 1857, 1869, 1880, 1890, 1900 in 1910.« Hkrati pa so v avstrijskih uradnih statistič- nih publikacijah objavljeni rezultati obdelave teh popisov in so navedeni podatki vedno po- sebej tudi za Ljubljano.' Drug tovrsten vir, čeprav nekoliko drugačne narave, so tiskana statistična poročila kranjske trgovinske in obrtne zbornice, ki prikazujejo narodnogo- spodarske razmere na Kranjskem v letih 1851 do 1856, 1857—1860, 1870, 1875 ter 1880 in imajo v tabelah objavljenega veliko razno- vrstnega statističnega gradiva. Koristne so predvsem za študije poklicne strukture ljub- ljanskega prebivalstva, zaposlenega v obrti in industriji.'" Stalne popise prebivalstva je poznala habs- burška monarhija že v 18. stoletju, ko so hkrati z vojaškimi konskripcijami ocenjevali tudi število prebivalcev. Takšne popise so iz- vajali vse do leta 1850, ko je bilo izvedeno zadnje takšno štetje.*' Popis prebivalstva, ki je bil izveden 31. oktobra 1857, pa je bil že prvi korak k modernemu popisovanju prebi- valstva, vendar rezultati tega štetja še niso primerljivi s podatki naslednjih popisov, ker so popisovali stalno prebivalstvo ne pa pri- sotno prebivalstvo.'^ Zato kot prvi sodobno izveden popis prebivalstva velja danes ljud- sko štetje z dne 31. decembra 1869. Zakon, ki je urejal ta popis, je uvedel popisovanje pri- sotnega prebivalstva. Naslednji popisi v letih 1880, 1890, 1900 in 1910 se ne razlikujejo bi- stveno od popisa v letu 1869. Postopoma so uvajali le nekatere nove popisne rubrike (npr. rubriko o občevalnem jeziku, teles- nih hibah, pismenosti, postranskem zaslužku, hišnih lastnikih). Iz teh razlogov so primer- ljivi med seboj le rezultati teh zadnjih petih ljudskih štetij pred prvo svetovno vojno. Ce hočemo bolj natančno slediti razvoju prebivalstva v Ljubljani, moramo upoštevati tudi upravne spremembe na mestnem ob- 138! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 moč ju, ki so delno tudi bile posledica eks- panzije ljubljanske mestne aglomeracije. Po- pisa leta 1857 in 1869 sta bila izvedena na mestnem teritoriju, ki je bil razdeljen na ka- tarske občine Ljubljana mesto, Gradišče, Kapucinsko, Krakovsko, Karlovško, Poljan- sko, Sempetrsko in Trnovsko predmestje ter naselja Karolinško zemljo. Kurjo vas in Čr- no vas. Popisi od leta 1880 dalje so bili izve- deni po ulicah znotraj petih okrajev, in sicer šolskega, šentjakobskega, dvorskega in ko- lodvorskega ter t. i. predkrajih Hauptmanci, Hradeckega vasi, Kurji vasi. Ilovici, Karo- linški zemlji in Črni vasi. V letu 1896 je bil mestnemu ozemlju priključen del katastrske občine Vodmat, leta 1914 pa katastrska obči- na Spodnja Šiška. To so bile v primerjavi s kasnejšimi korekturami ljubljanskih mestnih mej med obema vojnama le manjše prilago- ditve dejanskemu širjenju mestnega področja in zato rezultati popisov vendarle niso bistve- no spremenjeni. V tem kratkem prikazu razvoja prebival- stva sem upoštevala rezultate petih ljudskih štetij od leta 1869 dalje, ker so pač med se- boj primerljivi, ter prvega popisa prebival- stva v stari Jugoslaviji, ki je bil izveden 31. januarja 1921.^3 Podatek, da je Ljubljana imela leta 1846 preko 18.000 prebivalcev, le- ta 1857 pa preko 21.000, navajam le informa- tivno, ker mi namreč natančen podatek, ko- liko jih je imela Ljubljana ob štetju leta 1857, žal ni bil dostopen." Spodnja tabela prikazuje število prebivalcev Ljubljane od leta 1869 do leta 1921. V te številke so všteti tudi vojaki. Za nekatera leta namreč nimamo podatka, koliko je bilo vojaštva v Ljublja- ni. Leto Število prebivalcev Indeks Porast med popisi v »/o 1869 22.593 100 — 1880 26.284 116,3 16,7 1890 30.505 135 16 1900 36.547 161,7 19,8 1910 46.630 206,4 27,6 1921 53.294 235,9 14,3 V dobrih 50 letih se je število prebivalcev Ljubljane povečalo za nekaj manj kot dva in polkrat. Ce primerjamo —¦ spet samo infor- mativno pač zaradi že prej omenjenih zadrž- kov — podatek o številu prebivalcev leta 1921 s podatkom iz leta 1846 in 1857, vidimo, da se je povečalo za skoraj trikrat oziroma za nekaj več kot dva in polkrat, to je za 196 "/o oziroma 153 "/o. Še bolj pregledno in natančno podobo nam dajo podatki o rasti prebivalcev med posameznimi ljudskimi štetji. Med popi- soma leta 1869 in 1880 se je število povečalo za 16,3 Vo, med letom 1880 in 1890 za 16 »/o, v naslednjem desetletju za 19,8 "/o, med letoma 1900 in 1910 kar za 27,6«/» ter med letoma 1910 in 1921 samo za 14,3 Med leti 1869 in 1890 je rast umirjena in enakomerna, medtem ko je doba od 1890 do 1910 doba največjega porasta, ki se pa leta 1910 spet umiri, pač kot posledica prve svetovne vojne. Ta porast pre- bivalstva pa ni enakomeren v vseh mestnih četrtih in se — če smemo uporabiti ta izraz — seli. V obdobju 1869—1890 zaznamujejo večji porast (nad 30,*/o) le nekatera predmest- ja, npr. Stari Vodmat, Spodnja Šiška, Trno- vo, Vič, Dolenjsko predmestje ter Bežigrad, ki v tem obdobju šele nastaja.^^ obdobje 1890 do 1910, zlasti še čas po potresu leta 1895, je čas največjega povečanja števila prebivalstva ne samo v predmestjih, ampak tudi v samem mestnem središču. Po letu 1910 se ta rast umirja. Mestno središče že stagnira, pred- . mestja pa občutno počasneje rastejo. Tako se v času med 1895 pa do 1910 oziroma do prve svetovne vojne za kratek čas zaustavi rela- tivna depopulacija mestnega jedra. To gre predvsem na račun selitve starega mestnega jedra z Mestnega trga in Starega trga na ob- močje današnjega mestnega središča okoli Pošte ob Titovi cesti.'* Pri predmestjih je tre- ba ločiti dve skupini. V prvi so tista, v kate- rih je prebivalstvo hitro naraščalo že po letu 1900. To so spodnja Šiška, Vodmat, Vič, Trno- vo, Moste in Dolenjsko predmestje. V Zgornji Šiški, Dravljah, Bežigradu in Štepanji vasi začenja prebivalstvo hitreje naraščati deset- letje kasneje, po letu 1910.'' Ta proces se res- da intenzivneje že začenja v obdobju, ki ga obravnavam, vendar se zaradi že prej ome- njene upravne razdelitve tedanje Ljubljane ne kaže ustrezno v podatkih, ki jih navajam. Velik del teh predmestij ni uradno vključen v mestno ozemlje. Ce bi upoštevali še te po- datke, bi nam pokazali seveda še nekoliko večji porast prebivalstva. Jasno je, da je tako hitro naraščanje pre- bivalstva v Ljubljani rezultat priseljevanja v mesto. Mesto priteguje predvsem ljudi iz svo- je ožje okolice. Posledica je začasno nazado- vanje okoliških krajev.'* Študije o doseljeva- nju v Ljubljano v obravnavanem času nima- mo. Izsledki zelo zanimive razprave Vladi- mira Lebana Doseljevanje v Ljubljano, v ka- teri je avtor analiziral doselitvene tokove glavnih poklicnih skupin v Ljubljano po ljud- skem štetju iz leta 1928, so žal uporabni le za obdobje med obema vojnama." Parcialno štu- dijo tega problema je opravila Jasna Fischer v analizi družbenih osnov delavskega gibanja v Ljubljani v letih 1870—1890, ko je na pod- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 139 = lagi gradiva ljudskih štetij v mestu Ljubljani v letih 1869, 1880 in 1890 poskušala ponovno ugotoviti število in družbeno sestavo slojev ljubljanskega prebivalstva, iz katerih so pri- hajali člani ljubljanskih delavskih društev. Pri obdelavi t. i. pramateriala teh popisov je upoštevala podatke o rojstnem letu, rojstnem kraju, poklicu, za leti 1880 in 1890 tudi poda- tek o občevalnem jeziku. Od celotnega pre- bivalstva Ljubljane je ta nova analiza stati- stičnega gradiva zajela pet skupin: samostoj- ne obrtnike, pomočnike in vajence (v obrti in trgovini), delavce in dninarje. Skupno število v to analizo vključenih prebivalcev je bilo 14.159, kar predstavlja v poprečju 18,7 "/a ljubljanskega prebivalstva.^" Analiza doseljevanja v Ljubljano je poka- zala sicer zanimive, vendar ne kakšnih ne- pričakovanih in presenetljivih rezultatov. Narejena je bila s pomočjo podatkov o rojst- nem kraju. Kraji so za slovensko narodnost- no ozemlje urejeni po sodnih okrajih. Skupaj jih je bilo 74, in sicer na Kranjskem 32, na slovenskem Koroškem 10, na slovenskem Štajerskem 20 in na Primorskem 12. Prek- murje in Beneška Slovenija sta bila upošte- vana kot dela slovenskega etničnega ozem- lja, vendar od tam ni bilo doseljencev. Drugi rojstni kraji z ozemlja Avstro-Ogrske so ure- jeni po deželah. Posebej so šteti rojeni v Nem- čiji in Italiji, skupaj pa vsi rojeni v drugih državah. Ljubljano bi lahko glede na število oseb, rojenih v samem mestu, uvrstili v tip meša- nih mest, saj je v vsem dvajsetletnem obdob- ju bila v njej rojena več kot ena tretjina oseb.^' Številke za posamezna leta nihajo, ta- ko je bilo leta 1869 v Ljubljani rojenih 1613 oseb, leta 1880 1921 in leta 1890 1808. Število rojenih Ljubljančanov izračunano v odstot- kih glede na vse osebe, zajete v to obdelavo, pa pada. Leta 1869 je bilo rojenih v Ljublja- ni 41,8 «/o oseb, leta 1880 38,5 »/o in leta 1890 le še 33,6 «/o. Ce vse podatke strnemo, lahko ugotovimo, da je bila večina oseb rojena v mestu Ljub- ljani, sodnem okraju Ljubljani ter v sodnih okrajih Kamnik, Kranj, Vrhnika, Brdo, Liti- ja in Škof j a Loka, torej iz ožjega doselitvene- ga pasu okoli mesta. Nekoliko večji je še do- tok rojenih v sodnih okrajih Radovljica, No- vo mesto, Logatec, Krško in Kočevje. To po- meni, da je večina oseb bila rojena na Kranj- skem, in sicer leta 1869 80,70/0, leta 1880 86,8 odstotkov in leta 1890 87,5 »/o vseh oseb, za- jetih v ponovno obdelavo pramateriala. V mestu Ljubljani in sodnem okraju Ljubljani je bila rojena več kot polovica vseh oseb, ro- jenih na Kranjskem (65,9 "/o). Opozoriti pa je treba, da vzporedno s padanjem števila oseb, rojenih v samem mestu, raste število oseb, rojenih v najbližji mestni okolici. Kljub te- mu porastu pa šele v letu 1890 preseže šte- vilo oseb, rojenih na Gorenjskem. Na Dolenj- skem rojenih oseb je sorazmerno malo v Ljubljani. Najmanj jih je z Notranjske. Na slovenskem Koroškem je bilo rojenih le ne- kaj deset oseb, največ od njih v sodnem okra- ju Celovec. Velika večina oseb, rojenih na slovenskem Štajerskem in Primorskem, je bi- la iz mestnih središč, torej iz sodnih okrajev Celje, Maribor, Trst in Gorica, le posamezni- ki iz ostalih sodnih okrajev. Zanimive rezultate je dala analiza doselje- vanja v Ljubljano po poklicnih skupinah. Le- ta 1869 je bilo v vseh skupinah razen v sku- pini kvalificiranih delavcev daleč največ ro- jenih na Kranjskem, in sicer se giblje to so- razmerje med 71,3 "/o pri vajencih v trgovini, ki jih je najmanj, in 90,1 "/o dninarjev, ki jih je največ. Zelo veliko je tudi nekvalificiranih delavcev — 81,1 "/o, nekvalificiranih delavk 86,6 0/0 in dninark — 87,7 "/o. Doseljevanje iz slovenske Koroške, slovenske Štajerske in Primorske je v primerjavi s Kranjsko neznat- no. Nekoliko več je le vajencev v obrti s Pri- morskega in vajencev v trgovini iz slovenske Štajerske. Relativno močen je dotok obrtni- kov, pomočnikov v obrti in trgovini in vajen- cev v trgovini, rojenih zunaj slovenskega et- ničnega ozemlja. Zelo malo pa je od tam ne- kvalificiranih delavk, le 0,9 «/0 in 3,1 "/o dni- narjev (moških in žensk). Precej drugačna pa je struktura znotraj skupine kvalificiranih delavcev. Teh je rojenih v Ljubljani in na Kranjskem 51,8*/». Iz slovenske Koroške in slovenske Štajerske jih sploh ni, le eden je iz Trsta. Kar 38,2 "/o pa jih je bilo rojenih zu- naj slovenskega narodnostnega ozemlja, in si- cer 13,6 °/o na Češkem, 7,3 "/o na nemškem Štajerskem in 5,5 Vo v Nemčiji. Največ dose- 1 j enih iz Češke je bilo kvalificiranih delavcev na železnici, medtem ko so vsi prišleki iz Nemčije bili zaposleni v bombažni predilnici in tkalnici kot delovodje. Leta 1880 je bilo na Kranjskem rojenih največ dninarjev in dninark (93,1 "/o oziroma 93,8 "/o), nekvalificiranih delavk (93,10/0) in obrtnic (92,4 */o). Tu so bile rojene tudi vse pomočnice v obrti ter edina kvalificirana de- lavka. Rojeni na slovenskem Koroškem Ln slovenskem Štajerskem ne dosegajo dva od- stotka. Izjemo predstavljajo le pomočniki v trgovini, ki jih je iz slovenske Štajerske 4,3 odstotka, ni pa od tam nobenega vajenca v trgovini in nobene dninarke. Iz slovenske Ko- roške se ni doselil v Ljubljano noben nekva- lificiran delavec. Razmerja se gibljejo v glav- 1401 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 nem med dvema in štirimi odstotki. Manj je le nekvalificiranih delavk (1,6 "/o), več pa po- močnikov v trgovini (5,1 '"/o) in vajencev v trgovini (9,2 "/o). V drugih deželah in državah je rojenih zelo malo dninarjev (1,4'"/o moških in 0,7 "/o žensk), nekvalificiranih delavk (2,6 odstotkov) in obrtnic (4,1 "/o). Glede na celot- no strukturo rojenih zunaj slovenskega etnič- nega ozemlja po poklicu je od tam (brez upo- števanja tiskarjev in kvalificiranih delavcev) zelo veliko pomočnikov in vajencev v trgo- vini. Prvih je 18,8 »/o drugih pa celo 32,1 »-'o. Visok odstotek tiskarjev, rojenih na Primor- skem, je rezultat doselitve 10 tiskarjev iz Trsta. V letu 1880 je že opazen premik v ko- rist kvalificiranih delavcev, rojenih na slo- venskem etničnem ozemlju, skupno jih je bi- lo 56,9 "/o, čeprav je tudi odstotek rojenih na preostalem ozemlju Avstro-Ogrske in drugih držav še vedno zelo visok, 32,5 "/o. Največ kvalificiranih je bilo iz nemške Štajerske, Češke, Moravske in Šlezije. Leta 1890 je bilo na Kranjskem rojenih nad 90 0/0 dninarjev (91,5 Vo moških in 95,2 "/o žensk), nekvalificiranih delavcev (91,6"/» moških in 91,6 "/o žensk) in obrtnic (91,1 "/o), nad 80 "/o pa vajencev v obrti (87,4 »/o moških in 88,2 »/o žensk), pomočni- kov v obrti (87,4 "/o moških in 88,2 »/o žensk), pomočnikov v obrti (82,5 "/o), vajencev v trgovini (82 "/o) in obrtnikov (80,9 Vo). Po- močnikov v trgovini je bilo s Kranjskega le 76,1'"/o. Na slovenskem Koroškem ni bilo v posameznih poklicnih skupinah rojenih niti za cel odstotek oseb. Edina izjema je skupi- na vajencev v trgovini, ki jih je bilo 2 "/o. Pač pa ni bila na slovenskem Koroškem ro- jena nobena dninarka. V tem letu je opazno močnejše doseljevanje oseb, rojenih na slo- venskem Štajerskem in Primorskem. Iz slo- venske Štajerske je pomočnikov v trgovini kar 9,4 Vo. Relativno veliko je še obrtnikov (3,6'%), pomočnikov v obrti (2,3 "/o) in dninar- jev (12,4 "/o). Le 0,8 »/o pa je bilo dninark. Ro- jeni na Primorskem so enakomerno porazde- ljeni po posameznih poklicnih skupinah, raz- merja se gibljejo med 1,8 "/o v skupini nekva- lificiranih delavk do 3,5 Vo v skupini vajen- cev v obrti. Zunaj slovenskega etničnega ozemlja je bilo rojenih nad 10 Vo obrtnikov (12,02 Vo), vajencev v trgovini (11,7 Vo) in va- jenk v obrti (11,1 Vo). Še bolj kot v letu 1880 je v letu 1890 opazna sprememba v skupini kvalificiranih delavcev. Kar 92,4 Vo teh de- lavcev je bilo rojenih na slovenskem etnič- nem ozemlju, in sicer na Kranjskem 80,2 */o, na slovenskem Štajerskem 6,6 Vo in na Pri- morskem 5,6 Vo in le še 7,5 "/o v preostali Av- stro-Ogrski in drugih državah. Iz povedanega lahko zaključimo, da je sko- raj iz vseh poklicnih skupin najmanj tri če- trtine oseb vključenih v novo obdelavo ro- jenih na Kranjskem. Izjema so le skupine po- močnikov in vajencev v trgovini ter kvalifi- cirani delavci (vključno s tiskarji). Pripad- niki teh skupin se v primerjavi z drugimi v večji meri doseljujejo tudi iz drugih sloven- skih dežel in neslovenskega ozemlja. Obratno pa v skupini obrtnic, nekvalificiranih delavcev in delavk ter dninarjev (moških in žensk) ugotavljamo zelo malo geografsko mobilnost, saj jih je celo do 95 "/o iz Kranjske. Glede literature, ki bi obravnavala družbe- no sestavo ljubljanskega prebivalstva v drugi polovici 19. stoletja in prvih dveh desetletjih 20. stoletja, lahko ugotovimo enako stanje, kot smo ga opisali pri vprašanju doseljeva- nja v Ljubljano. Razen Valenčičeve študije o gospodarski in poklicni strukturi prebivalcev četrti Krakovo je narejena podrobnejša ana- liza socialne strukture le za del prebivalstva v letih 1870—1890, to je za zaposlene v obrti, industriji, prometu in del zaposlenih v trgo- vini (pomočniki in vajenci). Pri zgoraj ome- njeni novi obdelavi pramateriala popisov pre- bivalstva v Ljubljani v letih 1869, 1880 in 1890 je bilo ugotovljeno naslednje število za- poslenih v obrti, industriji in prometu: Obrt 1869 1880 1890 moški 1733 1622 1875 ženske 378 572 396 skupaj 2111 2194 2271 industrija, promet 1869 1880 1890 moški 532 874 1042 ženske 329 1069 1566 skupaj 861 1943 2608 Skupen seštevek moških in žensk, zaposlenih v obrti, je leta 1869 in 1880 večji od seštevka zaposlenih v industriji in prometu, leta 18P0 pa manjši kljub temu, da njihovo število ves čas narašča. To gre na račun zelo hitrega na- raščanja števila nekvalificiranih delavk, saj je že leta 1880 več žensk zaposlenih v industriji kot pa v obrti, medtem ko je v vsem obdob- ju število moških, zaposlenih v obrti, precej večje kot pa v industriji. Podrobnejši številčni prikaz s primerjavo po posameznih poklicnih skupinah za vse tri po- pise z izračunanimi indeksi je razviden in na- slednjih dveh tabel. V tabeli, kjer so prika- zani podatki posebej za ženske, niso upošte- vane pomočnice v obrti (leta 1869 so bile 4, leta 1880 6), pomočnice v trgovini (ena leta 1869), kvalificirane delavke (ena leta 1880 in ena leta 1890) ter vajenke v obrti (34 v 1890). KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 141 Moški 1869 1880 indeks 1869 = 100 1890 indeks 1869 = 100 obrtniki 415 519 125,1 411 99 pomočniki v obrti 803 695 86.5 980 122 pomočniki v trgovini 174 138 79,3 138 79,3 vajenci v obrti 515 408 79.2 484 93,9 vajenci v trgovini 108 65 60.1 50 46,3 nekvalificirani delavci 397 609 153,4 866 218,1 kvalificirani delavci 135 265 196,3 176 130,3 dninarji 303 349 115,2 127 41,9 Ženske 1869 1880 indeks 1869 = 100 1890 indeks 1869 = 100 obrtnice 374 566 151,3 396 105,8 nekvalificirane delavke 329 1068 324,6 1565 475,7 dninarke 285 275 96,5 125 43,5 Izračunana indeksna razmerja za posamezne poklicne skupine so tako zelo razgibana, da razen za poklicne skupine vajencev v trgovi- ni, dninark, nekvalificiranih delavk in delav- cev ne moremo postaviti nobenih pravil. Le za omenjene štiri skupine lahko ugotovimo, da indeksi v prvih dveh padajo, v drugih dveh pa skokovito naraščajo. To velja posebno za skupino nekvalificiranih delavk, saj se je nji- hovo število v 20 letih povečalo za nekaj manj kot petkrat. Ta silovit porast je bil po- sledica zgraditve tobačne tovarne v Ljublja- ni leta 1871, v kateri je bila zaposlena več kot polovica vseh ljubljanskih delavk. Število ne- kvalificiranih delavcev se je v istem obdobju podvojilo. Presenetljiv je tudi porast obrtni- kov v letu 1880 in hkraten padec števila po- močnikov v obrti. V letu 1890 je obrtnikov za 1 "/o manj kot v letu 1869, močno pa po- novno naraste število pomočnikov v obrti, v primerjavi z letom 1880 kar za 46,8 "/o. Šte- vilo vajencev v obrti pada. V letu 1890 jih je sicer spet nekoliko več, vendar ne dosežejo števila iz leta 1869. Število pomočnikov v tr- govini je v letu 1880 in 1890 enako, vendar nižje kot v letu 1869. Število kvalificiranih delavcev raste, vendar jih je v letu 1890 manj ugotovljenih kot pa pri popisu leta 1880. Glede na vse povedano lahko zaključimo, da so v Ljubljani zelo opazne nekatere po- sebnosti. Kljub upadanju obrtne dejavnosti v mestu in hkratnemu dokaj živahnemu razvoju industrije —¦ posebej velja to za šestdeseta leta in prvo polovico sedemdesetih let — se to v številu zaposlenih ne kaže. Število zapo- slenih v obrti je še vedno naraščalo, čeprav zelo počasi — v dvajsetih letih le za 8,2 "/o v primerjavi z 202,3 "/o, za kolikor se je pove- čalo število zaposlenih delavcev v industriji in prometu. V teh presenetljivih podatkih pa se skriva še ena specifičnost v Ljubljani, namreč zelo visoko število zaposlenih žensk v industriji. Število žensk, ki so delale v obrt- ni dejavnosti, precej niha in jih je bilo leta 1880 51 »/o več, leta 1890 pa le 4 »/o več kot le- ta 1869. Povsem drugačna slika je v skupini nekvalificiranih delavk, kjer je krivulja ra- sti izredno strma. V primerjavi z letom 1869 jih je bilo leta 1880 224 Vo več. V naslednjem desetletju se je njihovo število še povečalo za 46 »/o. V dvajsetletnem obdobju se je šte- vilo nekvalificiranih delavk skoraj popeteri- lo. V istem obdobju se je število vseh delav- cev, zaposlenih v industriji in prometu, po- dvojilo. Zaradi neenakomernega povečevanja se je spreminjalo tudi razmerje med številom zaposlenih moških in žensk. Leta 1869 je bi- lo v industriji in prometu zaposlenih še 61,8 odstotkov moških in 38,2 "/o žensk, leta 1880 je bilo moških le še 45 "/o in žensk 55 "/o, leta 1890 pa moških samo še 40 "/o in žensk že 60 odstotkov. Iz tega kratkega pregleda je razvidno, da je v obravnavi razvoja ljubljanskega prebi- valstva ter njegove družbene sestave ostalo neraziskanih nekaj vprašanj. Naj podčrtam samo najpomembnejša. Preučiti bo treba so- cialno sestavo Ljubljančanov v celoti. Na pod- lagi študija dela prebivalstva, ki je bilo za- posleno v obrti, industriji in prometu, ne mo- remo dati nobenih sodb. Zajetih je bilo pre- malo število oseb iz samo nekaterih družbe- nih slojev, da bi vzorec lahko bil reprezenta- tiven. Isto velja tudi za celoten problem do- seljevanja v Ljubljano. Tretji kompleks, ki ga bo treba preučiti, pa je narodnostna sesta- va prebivalstva Ljubljane, ker je seveda tu- di socialno pogojena. Analiza etnične struktu- re v novo obdelavo zajetih oseb je namreč po- kazala zanimive rezultate. Velika večina oseb po vpisanem občevalnem jeziku je resda slo- venske narodnosti. Velja pa ugotovitev, da so 1421 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 statusno nižje poklicne skupine — nekvalifi- cirani delavci in delavke ter dninarji in dni- narke — skoraj popolnoma slovenske. V teh skupinah zaznamujemo celo precej primerov, da so osebe, rojene na nemškem etničnem ozemlju, vpisale slovenščino kot svoj obče- valni jezik. In obratno, najvišji odstotek oseb z nemškim občevalnim jezikom najdemo v skupini nekvalificiranih delavcev, čeprav je v letu 1890 že precej nižji kot pa desetletje prej. Ko se bomo lotili študija teh vprašanj pa ponovno opozarjam na neprecenljivo drago- ceno izvirno statistično gradivo, ki ga hrani ljubljanski Zgodovinski arhiv. Nova obdela- va tega gradiva s sodobnimi metodami bo lahko dala zares najbolj natančen odgovor na ta zastavljena vprašanja. OPOMBE 1. Valter Bohinec, Ljubljanska mestna aglome- racija in njena antropogeografska meja. Geo- grafski vestnik II, Ljubljana 1926, str. 22—35; Anton Melik, O poklicni sestavi prebivalstva v • mestih Jugoslavije, Geografski vestnik XII do Xni, Ljubljana 1936—1937, str. 184—206; isti Razvoj Ljubljane, Geografski vestnik V—^VI, Ljubljana 1929—1930; Jože Rus, Prebivalstvo in obseg francoske Ljubljane v primerjavi z da- našnjo, Geografski vestnik III, Ljubljana 1927, str. 103—112; Svetozar Ilešič, Prvotna kmetska naselja v območju velike Ljubljane, Geografski vestnik V—VI, Ljubljana 1929—1930, str. 134 do 160. — 2. Igor Vrišer, Razvoj prebivalstva na ob- močju Ljubljane, Knjižnica Kronike, Ljubljana 1956; isti, Populacijski razvoj slovenskih mest, I. slovenski demografski simpozij, Ljubljana 1974, Komunikacije 33; Vladimir Leban, Dose- ljevanje v Ljubljano, Geografski vestnik XVIII, Ljubljana 1946, str. 60—93. — 3. Starostna raz- delitev prebivalstva po popisu z dne 31. de- cembra 1869, Kronika slovenskih mest II, Ljub- ljana 1935, str. 126—129; Starostna razdelitev prebivalstva po ljudskem štetju z dne 31. de- cembra 1880, Kronika slovenskih mest II, Ljub- ljana 1935, str. 300—304; Starostna razdelitev prebivalstva po ljudskem štetju z dne 31. decembra 1890, Kronika slovenskih mest IV, Ljubljana 1937, str. 173—176. — 4. Zivko Sifrer, Prebivalstvo naselij 1869—1969, Ljubljana 1969 (razmnožen rokopis). — 5. Fran Zwitter, Prebi- valstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 14, Ljubljana 1936, str. 75. — 6. Vla- do Valenčič, Gospodarska in poklicna struktura krakovskega prebivalstva. Kronika XIX, Ljub- ljana 1971, št. 3, str. 152—157 in Etnična struk- tura ljubljanskega prebivalstva po ljudskem štetju 1880, Zgodovinski časopis XXVIII, Ljub- ljana, zv. 3—4, str. 287—319. — 7. Jasna Fischer, Socialna in politična zgodovina delavskega gi- banja v Ljubljani od začetkov do leta 1889, dok- torska disertacija, rokopis. — 8. Zgodovinski ar- hiv Ljubljana, enota Mestni arhiv Ljubljana, Varia lab. XII, Statistični popisi za mesto Ljub- ljana. — 9. Tafeln zur Statistik der österreichi- schen Monarchie, nova serija, III. knjiga, Dunaj 1861; Bevölkerung und Viehstand der im Reich- srathe vertretenen Königreiche und Ländern dann der Militärgrenze nach Zählung vom 31. Dezember 1869, Dunaj 1871; österreichische Statistik, knjiga I—XCIII in nova serija, I. knji- ga. — 10. Bericht der Handels- und Gewerbe- kammer für das Kronland Krain zu Laibach an das hohe k. k. Ministerium für Handel, Gewerbe und öffentliche Bauten über den Zustand des Handels und der Industrie in Jahre 1851 (1852, 1853, 1854—1856), Ljubljana 1852 (1853, 1854 in 1857), Bericht der Handels- und Gewerbekammef für das Kronland Krain zu Laibach an das hohe k. k. Ministerium für Handel und Volkswirtschaft über den landwirtschaftlichen, industriellen und commerziellen Zustand ihres Kammerbezirkes in den Jahren 1857 bis inclusiv 1860, Ljubljana 1861, Statisticher Bericht der Handels- und Gewerbe- kammer in Laibach über den Handel, die Industrie und Verkehrhältnisse in Krain während des Jah- res 1870, Ljubljana 1872, in Statistischer Bericht der Handels- und Gewerbekammer in Laibach für volkswirtschaftlichen Zustände in Krain für das Jahr 1875 in 1880, Ljubljana 1878 in 1885. — 11. Fran Zwitter, Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni, str. 54. — 12. Prav tam, str. 55. — 13. Uporabljam podatek, ki ga navaja Valter Bohinec v že omenjeni študi- ji v Geografskem vestniku II, Ljubljana 1926, str. 23. Glej tudi Igor Vrišer, Razvoj prebival- stva na območju Ljubljane, Ljubljana 1956, str. 24 (dalje navajam Vrišer, Razvoj). — 14. Ljub- ljanske knjižnice hranijo večino serij uradnih statističnih publikacij. Rezultati popisa prebival- stva 31. oktobra 1857 so objavljeni v Tafeln zur Statistik der österreichischen Monarchie, nova serija, III. knjiga, Dunaj 1861. Prav te publika- cije pa v Ljubljani ni. — 15. Podatke o porastu v posameznih mestnih četrtih citiram po Vrišerju, Razvoj, str. 32—34. — 16. Prav tam, str. 36—38. — 17. Prav tam, str. 36 in 40. — 18. Prav tam, str. 35 in Valter Bohinec, Ljubljanska mestna aglomeracija in njena antropogeografska meja. Geografski vestnik XVIII, Ljubljana 1946, str. 19. Vladimir Leban, Doseljevanje v Ljubljano, Geografski vestnik XVIII, Ljubljana 1964, str. 60—93. — 20. Za leto 1869 je bilo zajetih skupaj 3.858 prebivalcev, kar predstavlja 17,08 Vo od ce- lotnega prebivalstva, leta 1880 4968 oseb ali 20,26 Vo vsega prebivalstva in leta 1890 5.382, kar predstavlja 18,99 Vo vsega takratnega ljubljan- skega prebivalstva. — 21. Ivanka Ginid deli me- sta glede na odstotek v njem rojenega prebival- stva v tri tipe — tip avtohtonega mesta, v kate- rem prebiva več kot dve tretjini v mestu rojenih oseb, mešana mesta z eno do dvema tretjinama in migracijska mesta z manj kot eno tretjino v mestu rojenih oseb. Dr. Ivanka Ginič, Dinamika i struktura gradskog stanovništva Jugoslavije — Demografski aspekt urbanizacije. Institut dru- štvenih nauka, Beograd 1967, str. 26.