Poštnina platana w gotovini.
V IJublfami, v soboto 23. apsiia 1923. Posasn. šL 1 Oto.
Leto. VII, if» 94.
HflPREJ
Glasilo^Socialistlfne stranka JsigoslavMe. E-K' Prvi maj in internacionala.
Leta 1871. se je po nemško-francotski voini razbila I. internacionala, ki je bila ustanovljena leta 1847. pod sodelovanjem Karla Marksa in Friderika Engelsa. Šele 1889. leta je bilo mogoče ustanoviti II. internacionalo. Združili so se socialisti iz devetnajstih držav v njo. ki so imeli svoj kongres v Parizu. To je bila od raznih sovražnikov socializma po svetovni vojni tolikokrat imenovana druga internacionala. Socialisti, ki so se takrat zbirali v Parizu, niso bili posamezne osebe, ki bi se samo no svojem navdušenju ali požrtvovalnosti zbirali skupni, temveč bile so to sicer številčno še majhne in še ne mnogo obetajoče bojne organizacije, ampak bile so socialistične, ki so delegirale svoje najboljše sodruge v Pariz. Med vsemi važnimi sklepi, ki so se takrat sklepali, je bil eden najbolj omembe vrednih in za bodočnost popularnih: 1. maj kot praznik internacionalnega proletariata. Ta sklep je dal med vsemi drugimi tistemu kongresu poleg sklepa za zedinjenje historičen pomen.
Slavnost Prvega maja v letu 1890. je delavno ljudstvo v bivši Avstriji sijajno praznovalo in to v takšni samozavesti, kakor je poprej nikdar ni občutilo. To pa tudi ni bila nobena malenkost v vzorni državi, kakor je bila Avstrija v območju plemstva in popov, kjer so vsi zakoni, ki bi naj veljali v varstvo gospodarsko slabih, ostali samo na pa/pirju in si je gosposka odmerila vse predpravice zase. v deželi brez tiskovne in zborovalne svobode, da. celo brez nedeljskega počitka, to ni bila malenkost za gospodarsko bedni in
MILENIN:
Tone Seliškar: Trbovlje.
(Dalje.)
Pesnik vidi dvorano, kjer so se zbrali delavci ki so dobili svoje težko zasluzeno plačilo. In mesto da bi se vrnili domov. kjer jih nestrpno pričakuje žena in otroci, so prinesli plodove svojih žuljev v krčmo, da jih polože pred noge vsemogočnega alkohola. Na steni visi Markso-va slika — pesnik misli o socialističnih idejah, ki se pačijo in ubijajo, kadar se proletariat valja v pijanosti in pomaga s tem kapitalistom neomejeno vladati nad njim. Pijančevanje, razgrajanje in razuzdanost mami nezavedne težake, živalske strasti zmagujejo nad človeškim razumom in nočne orgije so zasenčile Mark-sovo lice. Ostal je samo bel papir s krvavim okvirjem. Resnična, žalostna in uso-depolna slika. Koliko jih srečamo v vsakdanjem življenju, kako se upira človeški pameti tako izpodkopavanje lastne proletarske stavbe, toda vse je zaman. Misel: »Kjer vlada alkohol, ne more biti so-
pohtično brezpravni proletariat, da se je predrzni! iz lastne moči uvesti praznik, katerega ni država in tudi ne cerkev dovolila.
Ni čuda, da je ta ponosna akcija spravila vso buržoazijo v strah in da ta svojim očem in ušesom ni verjela, ko je strašni dan potekel mirno in miroljubno. Kajpada je moralo avstrijsko delavstvo to zmagoslavje z marsikatero žrtvijo težko plačati. Ne tako na Dunaju in v večjih mestih, nego pa v manjših krajih, kjer ie bilo mnogo preganjanja. Ne samo vodje, temveč delavstvo celih industrijskih krajev ie bilo odpuščeno in izgnano iz stanovanj in nadomeščeno s cenejšimi in nezavednimi in os iranskimi mezdnimi sužnji.
Ampak takšna sredstva niso dolgo učinkovala. Kmalu so bili mezdni sužnji tudi za majsko misel pridobljeni. Z enotno izvedbo slavnosti Prvega maja so se morali baviti še mnogi sledeči kongresi. Šlo pa ni več samo za mirovanje dela. temveč tudi za manifestacijo raznih'političnih in..godalnih zahtev. Najprej je bil poleg splošnih socialističnih idej osemurni delavnik, kateremu bi naj služil Prvi maj. Potem so prihajale zahteve druga za drugo; boj proti militarizmu, zakonodaja o zaščiti delavstva, propaganda za svetovni mir, enaka, splošna in neposredna volilna pravica za vse odrastle obojega spola. Davno si je delavstvo mnogo od teh zahtev Prvega maja priborilo, ko ie izbruhnila svetovna vojna, katera je vse priborjeno spet pogoltnila.
Med vojno ni samo v bojujočih se, temveč tudi v nevtralnih deželah vojaška
caalizma,« je v tej pesmi zelo lepo izražena.
Obrnimo list! Pred nami stoji zopet druga žalostna slika. Pesnik je dvignil zaveso, ki skriva globoko, skelečo in sramotno rano na telesu današnje človeške družbe. Narava je dala stvarstvu stalne zakone, življenje in snov menjata svojo obliko, človeštvo na zemlji je v primeri z vesoljstvom ničla, njegove fizične ali duševne zmožnosti so v teh zakonih kakor drobno zrno v oceanu in vendar si domiš-Ijuje, da je vsemogočno, misli že tisoče let. kako bi vrglo s sebe okove narave, pa je dan za dnem bolj odvisno od nje. V svoji prenapeti domišljiji in vedno hujši borbi za obstanek je začelo graditi na lastni poti ovire, samo sebi teži življenje, prihaja do čudovitih nasprotij z naravo in njenimi zakoni in čeprav vidi škodljive posledice zgrešenega kulturnega in socialnega razvoja, drvi slepo in nepremišljeno dalje. Mnogo ie temnih in s krvjo oblitih strani v njegovi zgodovini, človeku, ki čita danes o tem, kar se je godilo pred tristo leti, se zdi, da ie to nemogoče.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: L j ubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int št 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
diktatura zadušila delavsko gibanje in vse vezi proletarskih organizacij so se pretrgale. Nacionalno - šovinistična ideologija s pomočjo strelskih jarkov, ki so ločili eno deželo od druge, je zmotila marsikaterega socialista in buržoazija je tri-umfirala nad razkolom druge internacionale. Leta 1915. in 1916. se je praznoval Prvi maj omejen samo na povabljene go,-ste in šele leta 1917., ko je meseca marca izbruhnila ruska revolucija, smo ga praznovali s popolnim mirovanjem dela in z velikanskimi shodi, na katerih smo zahtevali konec vojne. V nobeni drugi državi izven Avstrije se ni to zgodilo, šele leta 1918. so praznovali Prvi maj tudi v Nemčiji.
Na razvalinah stare Avstrije je nastala naša jugoslovanska nacionalna država. Nihče ne more trditi, da bi bila revolucija. ki je nastala radi avstrijskega razpada socialna, temveč bila ie nacionalna. Delavno ljudstvo cele naše države še ni imelo preizkušenih ter discipliniranih bojnih organizacij, zaradi česar tudi ni znalo revolucije izrabiti tako. kakor so to storili sodrugi v drugih državah. To. kar se ie doseglo, so storile posamezne osebe, ka* tere pa niso imele za seboj organizacij, ki bi jim znale dajati smernice, kako daleč smejo iti. in da bi se tudi zavedale, koliko se da doseči. Bila ie lahka igra spraviti med proletariat agente provokaterje, katerim se ie posrečilo od začetka vsaj navidezno solidarno delavno ljudstvo razbiti in razcepiti.
Delavstvo še ni poznalo zgodovine in naukov Karla Marksa. čeravno se nanj sklicujejo razni novinci (komunisti), ki si še nikdar niso belili las s študijem mark-
ne zaveda pa se, da smo v mnogih ozirih' storili precej junaški korak — nazaj. Tehnika in industrija se je dvignila do neverjetne višine; kultura, duševna izobrazba in notranji neživalski nagib človeka, na katerem bi moral pravzaprav sloneti družabni red. pa je v tako žalostnem stanju, da bi se Krist, ki je zidal na teh stebrih svoje nebeško kraljestvo na zemlji, prijel za glavo in šel seveda — še enkrat na Golgato. Popolnoma naravno je, da se dud j e rode in umirajo. Toda kam smo prišli s svojim toliko in tako pogosto opevanim napredkom? Ne bom govoril o tem da si človek lasti pravico, ki mu je ni dala niti narava niti božanstvo da z zločinsko roko ubija svojega sočloveka, kajti to bi v primeri z drugim absurdnim pojavom še ne bilo tako strašno, dasi ga tudi ponižuje v očeh drugih živih bitij. Razvili smo se tako daleč, da je ovirana normalna množitev človeškega rodu. Tisti. ki so si no krivici prilastili več in večjih pravic do življenja, nočejo več zadostiti svojim fizičnim potrebam, izmišljujejo si vsa mogoča sredstva, da preipse*.
sfzma. in pravijo, da orihaja za vsako revolucionarno dobo čas reakcije, na katero je treba biti bolj pripravljen, če si hočeš ohraniti to. kar si si priboril v revolucionarni dobi. kakor p a v času revolucionarne dobe. ko je proletariat v ofenzivi. Reakcija ie prišla prej. nego je marsikateri slutil. Delavstvo v Jugoslaviji je pa danes, ker se je kapitalističnim agentom posrečilo razcepiti ga v razne verske, nacionalne in laži-komunistične frakcije. vsake resne akcije zaenkrat nezmožno, sledi vsaki demagogiji in upa na rešitev svojega socialnega položaja z osebami Radiča ali Korošca. Namesto rešitve pa mu preti, da bo izgubilo vse pridobitve. ki jih je doseglo v revolucionarni dobi. Mi vemo. da bo cela vrsta naših sotrpinov v svoji nezavednosti strahopetno čakala, da ji bo reakcionarni, delavstvu sovražni delodajalec rekel: »Delavci, danes ,ie vaš praznik, .praznik internacionalne revolucionarnosti. Danes ne smete delati.« Če pa tega ne bo rekel —?
Delavstvo, ti se moraš zavedati pomena Prvega majnika in solidarno in soglasno zahtevati: Danes ie naš dan, Dan dela in njegova slavnost. Danes hočemo skupno s svetovnim proletariatom manifestirati in zahtevati naše pravice ter protestirati oroti krivici, ki se dela dan za dnevom človeštvu vsega sveta!« Protestirati predvsem proti reakciji, ki dviga dan za dnevom huje svojo glavo v tvoji lastni državi, kajti boj proti reakciji v lastni domovini pomeni boj proti reakciji vsega sveta. Mi smo danes še razdraženi v razne frakcije v Sloveniji in s celokupno socialistično stranko Jugoslavije smo še samo idejno združeni, vse skupaj še ne predstavlja enotne močne organizacije. Zaradi tega hočemo obenem vnovič na dan tega Prvega maja naznaniti zopetno združitev in odstranitev separatizma v Sloveniji in manifestirati za skupnost v močnih enotnih organizacijah vse Jugoslavije.
Kot ena enota se hočemo pridružiti svetovnemu socialističnemu proletariatu, katerega kongres se bo vršil še v tem mesecu maju. Druga internacionala, katera se je razbila zaradi nepopolnosti socialističnih organizacij po svetovni vojni, ravnotako kakor prva po nemško-franco-ski leta 1871., se bo rodila spet v velikih bolečinah ter v velikem spoznanju, ki nas
čijo porode novih ljudi; oni pa. ki bi to dolžnost izvrševali tako, kakor jim veleva njihov naravni nagon, se boje posledic, kajti siromak mora danes desetkrat premisliti. predno porodi enega otroka. In v kolikor med bednimi sloji že vendar prevladuje ta nagon nad bojaznijo zaradi prehrane in odgoje otrok, mu slede in ne mislijo o tem. kaj bo z otroki, ki so jim dali življenje. Dočim imajo ročni delavci, zlasti seljaki, deloma danes še primeroma obilno potomstvo, vidimo med inteligenco žalostne posledice sedanjih socialnih razmer. Nekateri nimajo niti toliko sredstev, da bi si ustvarili svoje rodbinsko gnezdo, ne morejo se oženiti, ker jim primanjkuje kruha: drugi pa se boje lakote in nočejo roditi otrok, Ta strašna po smislu absurdna in vendar resnična trditev velja tudi o mnogih ročnih delavcih in je posebno občutna za ročni proletariat. Toda tudi tam, kjer se otroci še rode. srečamo strošne plodove človeške podivjanosti. Delavec ali siromašen seljak. ki ima danes enega ali dva otroka še nekako živi. pomaga si, če tudi mu prede slaba;
bo sililo k premišljevanju, kako odstraniti vse zapreke in nakane buržujskega sistema. ki so povzročale razkoie v ranjkih internacionalah. V znamenju bodoče mogočne in popolnejše zveze svetovnega socialističnega proletariata proslavimo letošnji Prvi maj.
DR. K. OZVALD:
Kulturni pomen dela.
(Predavanje na ljubljanski delavski visoki šoli.)
(Dalje.)
Te pripovedke in pravljice in poročila imajo svoje globoko jedro, ki ga izpričujejo tudi od zgodovine za trdno dognana dejstva: da človek mora tem bolj intenzivno delati, čim bolj se oddaljuje od svojega prvotnega stanja (čimbolj stopajo predenj nove potrebe, ki jih ljudje v davnih časih še niso poznali: promet, higiena...) Drugače rečeno: Čimbolj se iz starodavnih časov bližamo sedanjim, tem intenzivneje mora človek delati, kakor to uči zgodovina človeške civilizacije. Dovolil bi si opozoriti vas na to, da so se za časa svetovne vojne ruski begunci, ki so jih naši kmetje rabili za delo na polju, silno čudili, kako skopa da je naša zemlja: Koliko in pa kako trdega dela da zahteva od človeka, če hoče od nje živeti. In pa še to bi omenil v tej zvezi, da najdemo cela ljudstva, ki se še do danes niso mogla sprijazniti z rednim delom: Cigani, Albanci...
Če uvažujemo to in vrh tega še, da vsa prej omenjena in tudi druga podobna poročila o lepih davnih časih, ko človeka še ni življenje sililo k delu, prihajajo iz orienta, iz daljnjega vzhoda (paradiž, Indija Koromandija), tedaj se da reči tudi to-le: Čim dalje gremo od vzhoda (Azije) proti zahodu, tem intenzivneje mora človek delati, če hoče živeti. Dokaz: Zapadno - evropska industrija in pa nečloveško trdo delo po ameriških rudnikih! (Marsikak »Amerikanec«, ki se je vrnil z dolarji domov in rešil zadolženo kmetijo, izjavlja, da bi mu sploh ne bilo treba v Ameriko, če bi bil doma toliko delal kakor tamkaj.)
In zakaj neki mora danes, kdor živi od dela svojih rok, vzeti nase toliko naporov, kakor to vidimo v vsakdanjem življenju? Kako to, da se danes človeško življenje čestokrat niže ceni, nego pa
'V» .'■Vrh'
kdor pa jih ima pet ali šest, mora ali obupati in vtakniti glavo v zanko, ali pa iskati utehe v žganju.
In tako pravi pesnik, da je videl mater in očeta, ki sta rodila prvega in drugega sina. Bila sta vesela, mož se je od veselja celo napil in pobožal ženo hvaležno po licu. Ko sta rodila tretjega sina. se ie znani! v materinem srcu črv — skrb, kako bo redila tri otroke, ie zagovorila v njenem srcu. Rodil se je že četrti, peti in šesti, 'ko pa .ie zagledal luč svta, sedmi sin, ga je oče — že pijanec — preklel. Konec je bilo rodbinske sreče, konec domačega miru. podrto je bilo svetišče, kjer si človek odpočije od težkega dela. In pesnik se ozira po svetu, gleda in ne more prešteti teh nesrečnih družin, kjer mož pije in preklinja lastne otroke, žena pa joka in sovraži plod svojega telesa, ker ji je beda in moževa brezsrčnost iztrgala ljubezen iz srca. Pa kdo ie kriv? Oče. mati ali nedolžni otročiči, ki niso prišli na svet po lastni volji? Ne! Krivi so tisti, ki sede z žarečimi očmi in spačenimi obrazi na zabojih zlata in pode s pasjim bičem
raznih vrst blago, katerega proizvaja industrijski delavec s svojim delom? (Le pomislimo na delo v zdravju škodljivih obratih!)
No, če hočemo dohiti pravi odgovor na to vprašanje, se moramo vprašati, od kdaj (od katere dobe v zgodovini za-padnoevropskega človeštva) stopa pred delavca neizprosni zahtevek:	AH delaj
ali propadi! — Stopa v tako kruti obliki, kakor ropar, ki z revolverjem v roki vpije svoji žrtvi: Ali denar ali življenje!
Odgovor: Temu je tako vse od po-četka nove dobe, to se pravi, nekako zadnjih 400—500 let, zlasti pa od leta 1800 dalje.
V čem pa se je zapadnoevropski človek na pragu nove dobe pregrešil, da je bil njegov delavski zarod pozneje obsojen na usodo tako trdega dela, kakor ga mora danes izvrševati, če hoče živeti? No, velik je bil njegov greh — pregrešil se je nad svojo dobro, večno materjo naravo (prirodo, naturo tam zunaj.)
Kaj hočem s tem reči. boste najbolj spoznali iz živih zgledov! Menda ste n. pr. že slišali, da se preprosti ruski m u-ž i k (kmet) s svojim konjem pri delu raz-govarja. kakor da nima vprežene živali, ampak razumnega človeka. A prav gotovo vam je znano da naše ženske in večkrat tudi otroci ljubijo in negujejo cvetlice, kakor bi ne bile rastline, ampak — živi otroci.
(Dalje prih.)
PellfSlR® ¥@$t§.
+ O! Poslušajte, kako komentira (klerikalna drugače tako gostobesedna) »Pravica« izid zadnjih občinskih volitev v Mežiški dolini: »Prevalje. Dne 8. t. m. so se vršle pri nas občinske volitve. Listi sta bili vloženi dve. in sicer gospodarska (SLS), druga pa socialistična.« — Drugače nič, absolutno nič! Najbrže pa čakajo pravični gospodje, da se »Jutro« tudi že enkrat oglasi s potrebnim dopolnilom: »Prevalje. Dne 8. t. m. so se vršile pri nas občinske volitve. Listi sta bili vloženi dve in sicer gospodarska (JDS), druga pa socialistična.« Im »Deu-tschen Volksblatt«: »Pravvald: Am 8. d. vollzogen sich bei uns die Gemeindewah-len. Eswurden z\vei Listen eingereicht u. zwar die unsrige (Deutsche Wirtschafts-partei). die zvrnite aber war eine soziali-
siromake od svojih palač Tisti, ki so kakor pajek prepregli zemljo z mrežo laži, hinavščine in zapeljevanja preprostega ljudstva ki love v tc mreže nezavedne ljudi kakor muhe in pijejo njihovo kri. In pesnik se obrača h Kristu in kliče: O Kriste. kdaj pride tisti veliki čas, ko bo šla mati ob vsakem rojstvu v prelepi svet, pod cvetoče drevo sinu uspavanke pet? Kdai ne bo treba očetu preklinjati in materi sovražiti svojih otrok, kdaj bo človek lahko užival mirno in brezskrbno rodbinsko življenje, kdaj mu ne bo treba dušiti v sebi naravnega nagona, kidaj bo lahko rodil otroke, ne da bi pri tem drhtel od strahu pred bodočnostjo, kdaj bo konec zatiranja in izkoriščanja slabega, kdaj boš prijel o Krist v roke bič, da izženeš iž svetišča umazane in brezvestne kupce, ki so oskrunili tvoje čiste ideje? Odgovarjam pesniku: takrat, ko bo zadnji težak v rudniku ali tvornici in zadnji seljak v gorski vasi razumel to. kar si hotel povedati v pesmi.
(Dalje prih.)
stische.« O — In potem bo že vsem backom jasno, da so zmagale vse tri v eno združene gospodarske liste! O, in potem se bo že oglasil g. pater dr. Tominc, da napiše dvajset naknadnih, filozofskih podlistkov, v katerih bo po Svetem pismu dokazal, da ni bilo potrebno o izidih mežiških volitev objaviti tudi — številčne rezultate... 0!
+ Politični položaj visi. Do koalicije z demokrati pa najbrže ne pride, ker so ti formulirali svoje zahteve, o katerih pravijo v radikalnih krogih, da so nesprejemljive. Pašič je dobil vseeno proste roke. da se ž njimi še nadalje pogaja. Interesantne so demckraške zahteve: 1. hočejo kratek delavni program, to ie s čim manj novimi zakoni bi bili radi sekirani; 2. hočejo poslovno volilno vlado; 3. volilni mandat naj se objavi; 4. če bi se v koaliciji poiavila nesoglasja, naj vlada ne poda ostavke, temveč naj takoj preide na volitve: 5. demokrati dobe ministrskega podpredsednika in zborniškega predsednika ter 7 ministrstev, med njimi notranjega (policaj-demokrati); 6. uradniki, ki so se rori volitvah pregrešili, se kaznujejo; 7.džemaetovci se morajo strankarsko in ne versko opredeliti, drugače demokrati ne gredo ž njimi v vlado.
+ Nemčija pripravlja za prihodnji teden noto, v kateri bo formulirala svoje re-naracijske predloge obenem pa zahtevala Popolno oblast nad Poruhrjem. Socialisti stoje na stališču naj Nemčija ponudi zaveznikom 30 miliard zlatih mark odškodnine in se mora zavezati, da naimanj eno generacijo ne nalove nobene vojne. S tem so se strinjali tudi socialisti zavezniških držav, ki so pred kratkim imeli mednarodno reparacijsko konferenco.
+ Italijanski socialisti bodo Prvi majnik vseeno proslavili, kjer gre z ustavitvijo dela, kjer bi to ne bilo mogoče s tem, da mezdo podarijo v socialistične namene in z drugimi sredstvi. Znano je že. da je fašistovski harambaša Mussolini Prvi majnik kot delavski praznik prepovedal in namesto njega ustanovil nov »narodni praznik« v mesecu aprilu, ki je takim gospodom in švigašvagom vsekakor idejno in fizično bližji.
+ Lačkl klerikalci so dobili od Mussolinija. kakor smo že poročali, brco, ki bi jo drugače mirno sprejeli samo osli. Navzlic temu ie njih stranka sklenila odkritosrčno sodelovati s fašistovsko vlado. Fašisti so začeli razbijati katoliške dome. — Zadnja »Pravica« vprašuje: Koliko časa bo laško delavstvo nosilo fašistovski jarem? Dokler se bo pustilo voditi od posvečenih sleparjev, tako dolgo že. Potem Da nič več.
+ »Veliki« fašistovski svet (kaj ima-io razbojniki velikega na sebi?) se je končno odločil za večja volilna okrožja in za sistem relativne večine. Proporc je pokopan.
+ V Lozani se veliki mednarodni in mirovni problemi, o katerih razpravlja konferenca, zgoščujejo vsi v dva majčkena otočka. Castellorizzo za katerega se grizeta Italija in Turška, in Ada Kaleh na Donavi, za katerega se pretepajo Turška, Rumunska in Jugoslavija. Imperialistična Požrešnost — in ta nai bi dala zemlji mir?
+ Ženskam so dal? volilno pravico pod istimi pogoji kakor moškim na Angleškem.
+ Med sovjeti in Dansko je bila sklenjena trgovinska pogodba.
Akcijski odbor železničarjev, državnih uradnikov in nameščencev, upokojencev, vdov in sirot se obrača s posebnim klicem na javnost, naj bi stala tem revežem na strani, če bodo v najkrajšem času prisiljeni stopiti v boj. Akcijski odbor je tudi formuliral najnižjo draginjsko doklado vseh delavcev, ki so v službi države: 50 Din obenem pa jamstvo, da se bodo tudi v bodoče prejemki avtomatično zvišali z draginjo. Pripravlja se torej stavka, kvečjemu če se ne bodo dali prizadeti krogi še nadalje voditi od vlad za nos. Če bi imeli zlasti železničarji kaj prida organizacije, bi bilo tega za - nos - vodenja že davno konec. Biez organizacije kakor so pa nimajo niti jamstva, če jim ne bo vlada naslednji dan uspavanim zopet odtegnila,kar bi jim pri eventuelni stavki priznala. Potem bo zopet treba akcijskih odborov in novih dolgih mesecev za — nos — vodenja. Ali pa kdo resno misli, da je en sam akcijski odbor, ki mu stoji zadaj par jetičnih organizacij, že nadomestilo za enotno razredno organizacijo? Zakaj železničarji do danes še niso stavkali, čeprav je mera njihove bede že davno prekipela? Zato, ker se boje. Boje se, da jim bo vlada preprosto velela: Če nočeš delati, pa pojdeš v vojake! Zakaj se boje? Zato, ker so nevedni, ker ne vedo, da jih tudi pred militarističnim terorjem lahko ohrani razredna organizacija, v kateri se član zaveda svojih pravic in dolžnosti. Tako pričakujejo, da jim bodo pomagali v enodnevnih »enotnih frontah« združeni akcijski odbori. In ker jim ti čisto naravno niso sposobni ničesar nuditi, pa mrmrajo nad njimi, češ saj so vsi enaki! Namesto da bi se vprašali: kakšen sem pa jaz? O sveta zabitost'20. stoletja! In brezprimerna sramota, da se borimo vsak dan zopet za drobtinico kruha tam, kjer bi že lahko izvojevali bodočnost! Ljudje božji, imejte možgane v glavi, ne pa slamo!
Protestni shedi »neodvisnih« in agitacija za novopečeno delavsko stranko, so se vršili v nedeljo 22. aprila. V celjskem okrožiu so se vršili taki shodi v Velenju Zabukovci Laškem; Hrastniku in Trbovljah. Povsod se je razpečaval novi list »Glas svobode«. Če smo prav poučeni. so bili shodi sklicani v znak protesta zoper zakon o zaščiti države in ne za agitacijo »neodvisnih« strank in strančic. Kdor zna. ta pač zna! Ali ni tu enkrat Strokovna komisija nasedla? In poslala iim ie celo nekaj govornikov za te agitacijske shode!
Delavci! kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko.. Tržič, ki so najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20.
večkratnem prvaku Bavarske in zmagovalcu na Španskem bo imela Ilirija resnega protivnika, ker nastopi ta s kompletnim I. moštvom, med katerimi se nahaja 5 reprezentančnih igralcev Nemčije. Predprodaja vstopnic pri Josu Gorcu.
Ljudska visoka šola v Ljubljani. V
nedeljo 29. t. m. ob 9. zjutraj predava v zborniški dvorani ljubljanske univerze g. Pertot o temi: Kulturni razvoj — dviganje in padanje narodov. Vstop vsakomur prost.
»Svoboda« v Spodnji Šiški. Odboro-va seja se bo vršila v .petek 27. aprila ob 20. Ker je to zadnja seja pred občnim zborom ie udeležba dolžnost vseh odbornikov, posebno pa revizorjev. — Odbor.
Prvak iužne Nemč-je »Wacker« igra v nedeljo 29. aprila proti S. K. »Iliriji«. V
Ustanovitev kreditne ?n stavbene zadruge »Mojmir« v Mariboru. Dne 21. t. m.
se je vršil v restavaciji »Maribor« dobro obiskan občni zbor Kreditne in stavbene zadruge »-Mojmir«. Zborovanja se je med drugimi udeležil tudi poseben delegat Južne železnice, ki je podal izjavo, da je železniška uprava pripravljena za svoje v zadrugi včlanjeno osobje sedelovati pogojno če ii dovolita ministrstvo saobra-čaja in generalna uprava na Dunaju kredit. Delegatu so se predložili konkretni predlogi za tako sodelovanje, med katerimi je nekaj tudi takih predlogov,'katere Južna železnica lahko brez posebnega kredita in dovoljenja od višje strani realizira. Občni zbor ie soglasno sprejel sklep ustanovitve, odobril je pravila ter poveril novemu odboru sestavo pravilnika hišnega reda itd. Zadruga je štela že na ustanovnem občnem zboru 48 članov s 7425 Din vplačanih deležev in 975 Din vplačane vpisnine. Posebno zanimanje za zadrugo prihaja iz Kranjske in celjskega okraja, kjer se namerava ustanoviti prva podružnica.
Gospodarstvo.
= Vrednost denarja. 1 dolar velja 95 Din. 1 lira 4.70—4.75 Din, 1 francoski frank 6.45 Din, 100 avstrijskih kron 13.6 para. V Curihu stane 100 naših dinarjev 5.60 švicarskih frankov.
»is!.*
Epizoda s shoda v Zidanem mostu. Dr. Gosar je govoril o poštenosti klerikalnih pristašev itd. Medklici: »Kaj pa je bilo z Zaloško cesto?« Dr. Gosar: »To so krivi drugi in ne klerikalci!« Trdil je, da tisti, ki so hoteli državo razbiti. Medklici; »Saj ste imeli »avtonomijo«, pa ste se ravnali po srbskih zakonih ob času. ko še ni bilo vidovdanske ustave! Streljali ste samo v Sloveniji, kjer ste bili centralisti radi vaših ministrov.« Dr. Gosar: »Jaz o tem ne bom govoril, ker je to politično vprašanje.« Medklic: »Politika je umazana, kaj ne?« Dr. Gosar: »Umazana ie. a ne za mene ker iaz sem delal ob času ko sem bil poverjenik za socialno skrb, a umazana je za A. Kristana in za Prepeluha, ker nista nič napravila kot poverjenika.« Medklici: »Ho, ho. Prepeluh ie pa pečen in kuhan vaš. primite se za nos. A. Kristan pa ni bil vodja strokovnih organizacij ampak ie bil po vaši zaslugi poverjenik. Prepeluhu ste pripomogli do penzije, da sedaj za vas agitira, vi ga pa blatite!« Dr. Gosar: »Jaz se bom zopet povrnil na strokovno polje.« Medklici: »Ne ne, le povejte še, kaj ste delali v parlamentu.« Dr. Gosar: »V parlamentu smo zastopali vedno delavske interese.« Medklici: »Kaj pa izvoznice?« Dr. Gosar molči. Nato pripoveduje, da je on pripomogel k temu. da se je za trboveljske rudarje uvedlo Dogajanje. Medklici: »O tem bodo govorile rudarske organizacije. Sicer ste pa bili plačani za to, da ste delali!« Zopet molk. — Dr. Gosar: »Socialisti so imeli nekoga, ki je rudarje hujskal.« Medklic: »Kdo, kdo je bil to?« »To je bil
Upton Sinclair:	jPfUJfcee	Krem©!!.
76. nadalj.
(Po avtoriziranem prevodu ivana Mol e k a.)
Ali to še ni bilo vse. Malič je razodel Kremenu, da so vzeli tudi sodruga Jakoba. France je zazijal.
»Toda on je oženjen!«
»Vem, ali to ne pomaga. Njegova žena Ida je delala kot stenografka in radi tega ni odvisna od njegovega zaslužka. Jakob je sicer vložil prošnjo za oproščenje, ker je oženjen, pa ni nič dosegel. Seveda so ga potegnili v armado zato, ker je socialistični organizator: uničiti nas hočejo na vsak način.«
»Kaj pa je storil Jakob?«
»Odrekel se je vojaški službi, toda odvlekli so ga s silo. Vzeli so ga v vežbališče Sheridan in mu ukazali, da se preobleče v uniformo, a on se je uprl. Ni hotel delati, ničesar ni ho-ttel storiti in izjavil je, da noče imeti nobenega opravka z vojno. Nato so ga obsodili na pet in dvajset let ječe. Zaprt je v temni celici, dobi samo malo kruha in vode in po več ur dnevno ga imajo priklenjenega na verigi «
»Oh, oh!« je zastokal France.
»Ida je malone zblaznela. Na seji organizacije je krčevito jokala, zdaj pa vodi sabotažo proti vojni. S sodružico Minko Jelenovo hodita od hiše, kjer se zbirajo razne ženske organizacije, ki šivajo za Rdeči križ, govorita proti vojni in delata kravale med ženskami. Enkrat sta bili aretirani, pa so ju kmalu izpustili-«
Malič ni slutil, kako je ta novica učinkovala na Kremena. Niso mu bile znane srčne rane, ki so nekoč mučile njegovega prijatelja. France je v duhu zagledal ljubezniv obraz z zapeljivimi jamicam? v licih in v obsevu lepih rumenih kodrov. Ida Poljančeva vsekakor ne sme biti pozabljena v uri nesreče. »Kje je?« je vprašal France. V mislih se je že videl, kako spremlja ljubko ženo na potih njene agitacije — kamor je treba, magari v sleherno hišo ošabnih patriotk, ki šivajo za Rdeči križ — vodeč jo pod pazduho in tolažeč jo — in morda
— kdo ve? — držeč jo v objemu svojih bratskih rok.
France je imel temperament sanjača, idealista, kateremu je bilo dovolj, da si je zamislil stvar, pa je že verjel, da jo ima. Njegova domišljija, podkurjena s podobo očarujoče steno-grafke, je divjala brez mej. Zdaj se je prvič domislil, da je svoboden, sam na svetu; Ida sicer ni svobodna — ali kaj potem, če se zgodi najhujše? Jakob lahko izdahne radi slabe hrane in mučenja v ječi ali ga morda odvlečejo na fronto, kjer ga zadene in prevrta sovražna krogla. Vse to je mogoče
— in tedaj bo žalujoča vdova potrebovala dobrega prijatelja, ki jo naj tolaži, ščiti in položi bratsko roko okrog nje---------
»Kje je ona?« je ponovno vprašal. Malič je razpršil njegove lepe sanje v nič, ko mu je razodel, da je odpotovala v New York, kjer se je posvetila organizaciji, katera se je zavzela za človeško ravnanje z zaprtimi uporniki, ki nočejo služiti pri vojakih. Malič je poiskal brošuro, ki jo je izdala ta organizacija, slikajočo strašne razmere vojaških upornikov; trpinčijo jih s pretepanjem, izstradavanjem in zasmehovanjem v zaporih in v mnogih slučajih jih vlačijo pred vojno sodišče, ki jih obsodi na dvajset ali trideset let ječe.
France je prebdel dober del tiste noči, čitajoč grozno brošuro --in zopet je bila zadušena majhna iskra patriotizma, ki je pred kratkim vztlela v njegovi duši.
Kremen se je udeležil prve seje leesvillske socialistične organizacije. Navzočih je bilo pičlo številce sodrugov. Mnogo članov je bilo v ječi, nekaj v vojaških vežbališčih in nekateri se niso upali na dan, ker so se bali za svoje službe vsled neprestanih preganjanj. Toda stari, zagrizeni nasprotniki vojne niso bili plašljivci. Gornik, stari Herman Forster, Berta Kolarjeva, katere brat je bil zaprt, in Minka Jelenova se niso bali ničesar.
Jelenova se je še vedno čutila silno razžaljeno, ker je Amerika zagazila v krvavi močnik kljub vsem njenim protestom in obsodbam. Bila je bledejša in bolj suha, odkar jo je France zadnjič videl; njene roke so se tresle in tenke ustnice so drgetale, ko je govorila. Sušila se je in izgorevala od same jeze nad gorostasnimi zločini svetovnega kapitalizma. V roki je tiščala časopisni izrezek in prečitala sodrugom naježeno vest o nekem fantu iz New Yorka, ki se je uprl vojaški službi, pa so ga šiloma odvlekli v vežbališče in ga mučili toliko časa, da se je ustrelil. Minica Jelenova ni imela svojih otrok, zato pa je posinovila vse vojaške upornike, in ko je čitala o njihovem trpljenju, je njen obraz gorel srda in njena duša se je zvijala, kakor da tudi ona trpi z njimi.
France je posetil tovarno Empire in vprašal za delo. »He-rald« je oglašal, da potrebujejo tisoče delavcev — ali takih, kakor je bil France, niso potrebovali! Mož, pri katerem se je zglasil, ga je takoj spoznal in odgovoril mrzlo: »Ne bo nič.« Toda France ni hotel odnehati — zdaj ne, ko je imel tako bogate izkušnje. Obiskal je tajništvo nove unije in zahteval, da prisilijo starega Abela Granitcha, da mu da delo na temelju pogodbe z vlado. Tajnik unije je nekaj časa gledal Kremena in potem ga je podučil, da pogodba velja le za tiste delavce, ki so zadnjič zastavkali, ne pa za one, ki so bili v stavki pred par leti. Škoda sitnariti, ker nič ne zaleže. France je zapustil tajnika s slabo sodbo o uniji in preklinjal je vojno kakor še nikoli.	(Dalje	prih.)
Stefanovič.« Medklici: »Ta pa ni socialist, on je bil komunist sedaj je pa »radikalec« kakor vaš dr. Šušteršič.« Nato je pričel dr. Gosar hvaliti ljudsko poštenje, ki je dalo SLS zaupanje pri volitvah. Medklici: »Ker ste uganjali jezuitsko politiko! V Ljubljani ste pa delali kompromise z »brezverci«!« Nato je še povedal nekaj fraz, nakar se je začel pretep, povzročen po klerikalcih. Tako se je rodilo mrtvo dete v obliki klerikalne organizacije v cementni tovarni v Zidanem mostu.
VOJNI INVALIDI, VDOVE IN SIROTE!
Težki in resni so časi, v katerih danes živimo. Vsak se bori za izboljšanje svojega položaja in stremi za tem. da sl ustvari vsaj približno svojemu človeškemu dostojanstvu primerno eksistenco, ve pa, da bo to dosegel le potom svoje organizacije. Tudi naša organizacija bije že štiri leta boj za naša pravice, ki nam gre-
do po vseh zakonih. Uspehi res niso bili vedno taki, kakor smo jih pričakovali, ali to nas ne sme plašiti temveč nam mora vliti še večjega poguma, vztrajnosti^ in veselja do dela. Ker čaka nas še težka naloga — naš zakon. Tega kljub raznim obljubam še do danes nimamo in tega nam bo treba sedaj izvojevati. Kakor potrebuje vojskovodja dobro in organizirano armado, da izvojuje zmago nad sovražnikom. tako potrebuje tudi naša organizacija za izvojevanje naših pravic močno armado organiziranega članstva. Da to dosežemo, je treba, da je sleherni invalid, vojna vdova in sirota član naše organizacije. Zato apeliramo na vse tovariše in tovarišice:	Organizirajte	se, vstopite v
naše vrste in prepričani bodite, da z združenimi močmi dosežemo to, za kar se borimo že štiri leta. to je pravičen in današnjim razmeram odgovarjajoč invalidski zakon! Sveta dolžnost vsakega tovariša
in tovarišice je tudi, da si naroči naše glasilo »Vojni invalid«, zbira za tiskovni sklad, pošilja mu članke in s tem pripomore. da bo možno izdajati naše glasilo vsaj tedensko enkrat. Člani in članice naj se tudi zavedajo svoje dolžnosti, ki jih imajo do organizacije in naj redno plačujejo članarino. Ker to ni dovoli da si organiziran in da zahtevaš, da organizacija zastopa tvoje koristi v raznih zadevah, ampak zavedati se moraš tudi, da je tvoja dolžnost, da io ;s članarino podpiraš. Tovariši, ki ste že organizirani, vaša naloga je. da zbudite one mlačneže, ki danes še spijo, jim razložite pomen naše organizacije. in jih privedete v našo armado. Z združenimi močmi v boj za naše pravo!
Podružnica Udruženia vojnih invalidov, kraljevine SHS Celje.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odh. SSJ).
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
I
PETE
GUMENE GUMENE POTPLffiTi
cenel« in 8s'aSnSjc so featoer usnene! Kajjfc-eSI® varatv«s prcSJ vSagt i mrausal
največga izbira
pri tvrdki
S. 8 E. Mm, EiflVt
Pridobivajte naročnike!
aa
s*
H
n
■M
'g*
>o
o
2
za otroke:
oblekce, predpasniki, perilo, malice in druga oprema najceneje pri
LiUiiiulliB.ljrifti
Mestni trg 19.