tokov s skupno količino p reko 7000 m 3 vode na sekundo. D a bi bolje razum eli eko lo ­ gijo k raškega oko lja , so v G uangxiju osnovali kraški gozdni rezervat, k je r interdisci­ p linarno intenzivno raziskuje jo . V arovan je in izkoriščanje krasa te r kraških voda je u re jeno tudi z zakoni in predpisi, številna najpom em bnejša in najbolj privlačna kraš- ka ozem lja , npr. G uilin z okolico, so razglašena za posebna varovalna obm očja in za naravne parke. Skice ozirom a grafične priloge so zanim ive in p regledne te r nudijo dobre prim e­ re za ilustracijo k ita jskega krasa in njegovega onesnaževanja. Ž al pa so fo tografije ta ­ ke, da nudijo kvečjem u osnovno dokum entacijsko vrednost. T udi uporab ljena litera­ tu ra s citati vred je p re težno le v kitajščini, to re j za nas, žal, nerazum ljiva. Prav za ra ­ di jezikovne p regrade , ki nas loči od K itajcev, so prispevki v angleščini, še zlasti p re ­ gledni ko t je pričujoči, to liko več vredni za m edsebojno obveščanje o raziskovalnih dosežkih te r o družbenih in naravnih značilnostih neposredno izpod pesesa dom ačega s trokovnjaka. A ndrej K ranjc Yuan D eoxian , N ew Observations on Tower Karst (N ova d ognan ja o sto lpastem k rasu ), str. 14. fo togr. 12, skic 5, 18 refe renc , G uilin 1985 Prispevek je v obliki separa ta izdal Inštitu t za geologijo krasa iz G uilina in je bil nam enjen predstavitvi na Prvem m ednarodnem geom orfološkem srečanju sep tem bra 1985 v M anchestru . K er je to eden redkih sintetskih prispevkov kitajskih av torjev in k er je stolpasti kras razvit najlepše prav na K itajskem , saj ga je tam najbrž največ na svetu (le v avton. provinci G uangxi zavzem a okoli 90.000 km 2), podajam nekaj več izsledkov, kot pa je običaj pri pregledih objavljenih del. S tolpasti kras delijo strokovn jak i, pri tem so se posebej izkazali k itajski, na po d ­ lagi razpored itve, m edsebojne povezave in oblike apnenčastih stolpov ozirom a vrhov (vrh = kitaj, feng), na: fengcong (zraščeni vrhovi), fenglin (gozd vrhov), feng (posa­ m ezni vrh) in qiu (hum , grič). A v to r na k ratko poda ja pregled teorij o nastanku posa­ m eznega tipa ozirom a njihove m edsebojne genetske povezave. G lavno vprašan je , s katerim se ukvarja jo geom orfologi, je p rehod oblike fengcong (vrhovi s skupno bazo, m ed njim i zaprte depresije tipa »cockpit«) v fenglin (posam ezni, m ed seboj ločeni sto lp i, ki se dvigajo iz ravnice). A reali teh dveh tipov sto lpastega krasa se često p re ­ p le ta jo in po avtorjevem m nenju razlik ni m ogoče razložiti niti z različno nadm orsko višino, niti z neo tek ton iko . N a podlagi raziskovanja na južnem K itajskem av tor ugotavlja, da so razlike na­ stale predvsem iz dveh vzrokov: fenglin je rezu lta t prev ladovanja površinskih fluvial- nih preoblikovaln ih procesov, fengcong pa zgolj kraškega (podzem eljskega) od toka in sta to rej to sam osto jn i, različni kraški geom orfološki obliki in ne različni razvojni stopnji ene sam e oblike. R azpored itev in razvojna stopnja posam eznih teh tipov pa sta v veliki m eri odvisni od predkredn ih površinskih oblik (paleokrašk ih) in od tega, kdaj so bile s posam eznih karbonatn ih ozem elj odnešene »rdeče kredne plasti« (ne- karbona tne sed im entne kam nine) in se je s tem začelo zakrasevanje. Po oblikah so vrhovi razdeljeni na dve skupini: na valjaste (stolpi, stogi) in na stožčaste. V saka skupina se deli na posam ezne tipe, ločene po obliki. Pri po im eno­ vanju posam eznih oblik je dobro opazen kitajski način opazovanja in opisovanja (in na jb rž tudi zato podrobnejša razdelitev ni bila sp re je ta v zahodno lite ra tu ro ): vrh ed ­ instvene lepote (duxiufeng), polžasti vrh , vrh stari m ož... Ti tipi so često eponim i. O blika posam eznega vrha je odvisna predvsem od geološke zgradbe in litologije, kar je p o trjen o s terenskim p reučevanjem , m edtem ko vpliv klime ni opazen, ozirom a je vprašljiv. T oliko na kra tko . Naj dodam še to , da av tor na začetku vsakega vprašan ja poda k ra tek pregled dosedanjih teorij in dognanj. V po trd itev svojih pogledov navaja vrsto konkretn ih prim erov s k ita jskega krasa, večinom a tudi s pom očjo ilustracij. Žal so fo ­ tografije m anjše in slabo rep roducirane , pač pa so skice jasnejše in preg lednejše. Kot zanim ivost naj še povem , da je m ed uporab ljeno lite ra tu ro naveden tudi G am sov p ri­ spevek (edini jugoslovanski) o preučevanju topnosti apnenca s pom očjo ploščic. A ndrej K ranjc Carsologica sinica (Z hongguo y an rong), vol. 4 (1985), 1 - 3 , vol. 5 (1986), 2, G uilin (G uangxi). PR C hina Z adn ji trije zvezki revije »K itajsko krasoslovje« , ki jo skupaj izdaja ta K om isija za k raško geologijo pri G eološkem društvu K itajske in Inštitu t za geologijo krasa K i­ ta jske akadem ije geoloških znanosti, vsebujejo 40 prispevkov na 376 s traneh . U re ja ­ jo jo na Inštitu tu za geologijo krasa in pohvalno je , da izhaja redno , (doslej pe to le­ to). Prispevki so razdeljen i po tem atik i na poglavja: hidrogeologija krasa, hidrogeo- logija rudnih nahajališč, tehn ika in m etod ika , nahajališča m ineralov v krasu , speleo- logija in geom orfologija. Č eprav je naslov prvih dveh poglavij tem atsko ozko om ejen na hidrogeologijo ozirom a h idrologijo , prispevki tem atsko niso tako ozki in je v njih veliko zanim ivega tudi za geografe, predvsem krasoslovce. Poleg zelo specializiranih prispevkov (P ri­ spevek k poznavanju m ehanizm a tokov v dveh nivojih v globokih vodonosnikih . O b­ lika kraških vodonosnikov in m atem atični m odel dveh obm oči j pri H andan - X ingtai) so tudi taki, ki so splošno zanim ivi, še posebej z regionalnega vidika (Pregled kraških vodonosnikov na K itajskem , R azpored itev podzem eljskih rek na južnem K itajskem ). Podobno je z vsebino drugih poglavij. N ekateri prispevki so tako ali drugače ozko om ejen i (D atiran je kapnikov iz jam e M aom aotou s pom očjo uranove se rije ) , drugi pa čisto splošni (M odel tokovne d inam ike v sinklinalnih kotlinah). Z a nas je m orda najzanim ivejši tropski kras. T udi o tem je dovolj gradiva v C arsologici sinici, od p ri­ spevkov s področja h idrologije do speleologije in geom orfologije. Pester izbor snovi je tudi izraz izdajateljske politike: izdajatelji nam reč želijo , da revija ne bi bila pom em bna le za K itajsko (kar je že veliko glede na n jeno velikost in število p rebivalstva), am pak da bi dobila m esto in ustrezno p riznanje tudi v svetovnih znanstvenih krogih, kar je tudi v skladu s sedan jo K itajsko politiko »odpiran ja navz­ ven«. Z ato avtorji niso le iz vrst inštitucij - izdajateljev , niti ne le iz številnih drugih k itajskih raziskovalnih ustanov (Inštitu t za h idrogeologijo in inženirsko geologijo , G eološka faku lte ta C hangchun, Inštitu t za varstvo voda province G uizhou), am pak skrbe za to , da so poleg k itajskih av torjev (nekaj teh je znanih tudi pri nas - Song L inhua, Y uan D aoxian) v reviji zastopani tudi drugi znani krasoslovci (M M. Sw ee­ ting, P .W . W illiam s, P .A . Bull). D a bi ta cilj laže dosegli, skušajo ustrezno prilagoditi tudi jezik in pisavo. K itajs­ ki prispevki so seveda pisani v k itajščini, s kitajskim i p ism enkam i in za d ruge p rak ­ tično nerazum ljivi. Z a to so oprem ljen i z angleškim i povzetk i, angleški podnapisi so pogosto tudi pod ilustracijam i, z latinico so oprem ljen i grafikoni, pa tudi tabele so na­ vadno pisane z arabskim i številkam i. V zadnjih letnikih je opaziti daljše povzetke, kar precej prispeva k boljšem u razum evanju in uporabnosti. Č lanki tu jih avtorjev in članki z »m ešanim « avtorstvom pa so v celoti dvojezični (k itajščina - angleščina). Na splošno je grafično gradivo obilno - 40 prispevkov dopo ln ju je 289 tabel, grafikonov, skic, zem ljevidov in slik. Fotografij je m alo , kar pa po drugi strani niti ni tako škoda, saj so s tehn ične plati bolj slabe. Izjem om a so priložene tudi barvne, zelo kvalitetne slike.