174
Prirodopisno -natoroznansko polje.
-, ¦   i * .      -.1. ii1                                                                                                              : ' ¦       _.'.::¦•.,'¦¦    «...ki.i
Š a k a 1 j.          •
175
fo severnej Afriki in Aziji, tudi na Grškem in sem ter tje še celo po Dalmaciji prebiva zver, ki v velikosti in lastnostih omahuje nied volkora in lisico, a vender je lisici nckako bolj podobna.   Ta Ijudem zelo nad-ležna in kvarljiva zver se imenuje  šakalj (canis aureus,  der Sehakal oder Goldvvolf).   Pravijo. da ,je šakalj ona lisica, o katerej se bere v sv. pismu, da' jih je nalovil močni Samson ter ž njimi filistejska polja zažgal.
Šakalj ima krepko, močno telo, visoke noge in primerno dolg rep. Gobec iraa bolj špičast nego lisica, ušesi kratki in okroglo zenieo v očeh. Oblečen je v umazano rumen kožuh, ki je po brbtu in ob straneh črnkaste dlake. Prednji del telesa je svitlo-rumen ali tudi rumenkasto-rujav, grlo je belkasto, glava sivo-rudečkasta. Po dnevi se te zveri skrivajo po razv<alinah ali po Inknjah v pnšeavi, po no6i se pa strašno dero, tulijo in lajajo ter se tako sklicujejo, cfti potem v krdelih napadajo manjše živali. V drzovitosti so te živali zelo razglašene. Ne boje se nikogar, in po takih krajih, koder ni psov, da bi jih odganjali, so šakalji tako nesramni ia predrzni, da se pritepo v vas ter brcz vsega strahu stikajo po hišah in odneso, kar le morejo. Ni &uda tedaj, da so te živali ljudem zelo nadležne ter jih človek preganja, kolikor zna in more. Koristi od šakaljev nimamo skoraj nobcne, ker je kvara, katero nam dolajo, mnogo večja od koristi. Jedino dobro, kar stor^, je to, da pobirajo vsakovrstni mrtes, posebno miši in pa mfhovino. Drugače pa narede veliko kvare, ker so zclo požrešni tor požro vse, kar jim pride pred gobec. A ne samo to; kradejo tudi take stvari. ki jim niso v nobcno hrano. Kadar pride šakalj v hišo ali hlev, na dvorišče ali v kuhinjo, pobere vse, kar koli mu je na poti in odnose s seboj. Posebno vscč mu je kuretina, katero davi in raori z naj-vcčjo slastjo. — Največ šakaljcv se nahaja v Afriki. Leta 1880 so jih sarao v Algoriji 25X)O pobili. Ker so šakalji tudi veliki sovražniki grozdju po vino-gradih, zato jim je zmirom vojska napovedana.
Podoba nam kaže, kako ljudjo to drzovito žival najrajše love. V primerno visočino obesijo tcr dobro pritrdijo mrežast jcrbašžek, v katerega povežejo mlado jagnje. Spodaj izkopljejo globoko jamo, katero pokrijejo z dračjem in dnigo enako šaro. Komaj zavohajo šakalji nastavljeno jim pečenko, vže se zbirajo od vaoh strani okolo dobre južine. AJi jagnjc je, prcvisoko nastavljeno od tal in nc morojo do njega. Zatorej skaeejo k višku, da bi dosegli tolsto počftiiko, ali o joj! člraiije se jiin udira pod nogami in tako co.pajo drug za drugim v globoko jamo, iz katere nc morejo nikamor.                               r.