GOSPODA
Izhaja vsako sredo
Cene: Letno din 32'—, polletno din 16"—, četrtletno din 9'—, inozemstvo din 64'— Poštno-čekovni račun številka 10.603
LIST LJUDSTVU V POUK lil ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-18
Ceno lns«ratom : Cela
<Hn 2000" —> pot strani din 1000" četrt strnui din 500"^, 'k din 2HT—» «&. strani An 12V-Mali ogUafl vsaka beseda din 1-
Res da včasih ni bilo treba izkaznic ali s tujo besedo imenovanih legitimacij. Sedaj pa je svet tako preprežen in tako razdeljen, da je treba za vsako potovanje, za vsako organizacijo, mišljenje itd. imeti izkaznico, legitimacijo.
Potrebna ti je torej izkaznica za tebe in tvoj dom, da se z njo izkažeš, kdo da sL Ali si zaveden katoliški Slovenec? Ali ljubiš svoj narod in državo? Ali se zavedaš svoje kmetske stanovske skupnosti? Ali živiš s časom in se zanimaš za dogodke doma in izven domovine? Ali hočeš v izobrazbi napredovati? In kako presojati dogodke v političnem življenju, kako sodelovati? Izkaznica za vse to je — tvoj časopis.
Prideš v hišo k sosedu in vidiš na mizi »Slovenskega gospodarja«, veš takoj, da je ta list za dotično hišo izkaznica, da žive v njej katoliško in narodno zavedni Slovenci. Če najdeš pa list, M na en ali na drug način blati vero, se sramuje slovenstva, veš, da si prišel v hišo, kjer so ljudje pozabili ali iz nevednosti, ali zapeljani, ali pa iz pokvarjenosti svojega mišljenja, zavest slovenske katoliške skupnosti.
Sedaj prihaja čas, da vsi dosedanji naročniki obnovite naročnino za list in tako obdržite to izkaznico v svojem domu. Poznamo domove, kjer je 20, 30, 40, da, celo 50 let v hiši »Slovenski gospodar«! Poglejte tiste hiše in videli boste, da jim to ni bilo v škodo, ampak v veliko korist v vsakem ozira. Hvala, velika vam hvala, zvesti prijatelji!
Mnogim tisočem pošiljamo današnjo številko na ogled. Vabimo jih, da se naj pridružijo deset- in desettisočim naročnikom. Sedaj je čas, da vsi prijatelji našega lista delajo na to, da bodo vse dobre slovenske družine zbrane v veliko skupno družino »Slovenskega gospodarja«.
Plaz se je ustavfl. Ne drčimo več navzdol. Cene kmečkim pridelkom so se začele dvigati Kmetsko delo pridobiva zopet na veljavi Kmetijsko gospodarstvo se pripravlja na boljše čase, ki bodo prišli. Bog jih daj čimprej! Torej ste vendarle imeli prav tisti, ki v težkih dnevih niste klonili, ki ste pričakovali dneva, da dobijo prave, poštene roke vajete države in spravijo voz zopet na cesto. Voz bo vsak čas na cesti, potem pa korajžno in previdno naprej! Gospodarske razmere kmeta se bodo v letu 1938 zboljšale.
Tako pričakujemo, da nas ne bo niti eden od sedanjih naročnikov zapustil in odšel iz naše skupne družine. Zato upamo, da se bodo vrnili vsi izgubljeni sinovi, M so na »Slovenskega gospodarja« kot na svojega očeta pozabili, ko je že bil pri njih v nekdanjih časih. Zato se posebno veselimo vseh tistih, ki bodo letos prvič odprli vrata svojemu prijatelju »Slovenskemu gospodarju« in tako stopili v krog naročnikov.
Slovenci na Štajerskem! Mi nimamo veliko prijateljev, mi si moramo sami pomagati, moramo pa zato zvesto kot eden skupaj držati! Te naše skupnosti, pa naše zvestobe Bogu in narodu pa bodi izkaznica — »Slovenski gospodar«!
V NAŠI DRŽAVI
Dve krajši seji narodne skupščine. Narodna skupščina je imela 23. in 24. novembra krajši seji. Prva seja je bila izpolnjena z interpelacijami in vprašanji Na drugi seji je bil izvoljen odbor za proučitev zakonskega načrta o ustanovitvi novih okrožnih in okrajnih sodišč. Nato je razpravljala o dogovoru s Čehoslovaško glede socialnega zavarovanja in o pogodbi z Romunijo glede nove železniške zveze med obema državama. Radi te zveze bo zgrajen preko Donave velik most med Kla-dovom in Turn-Severinom. Na seji 24. novembra je bila skupščina odgodena za nedoločen čas. Prihodnja seja bo sklicana pismeno.
Finančni odbor narodne skupščine, kateremu je izročil finančni minister v pretres
osnutek novega državnega proračuna za leto 1938/9, se bo sešel na prvo zasedanje 10. decembra.
V DRUGIH DRŽAVAH
Sprememba vodstva romunske narodne kmečke stranke. Predsedniku romunske narodne kmečke stranke (zaranisti) Mi-halaku je poveril kralj v zadnji vladni krizi mandat za sestavo nove vlade. Mihala-ke, ki velja za bolj pomirljivega voditelja stranke, ni sestavil nove vlade in se je radi tega odrekel predsedstvu stranke, katerega je zopet sprejel bivši predsednik vlade Julij Maniu. Maniu bi naj popeljal stranko v ostro borbo proti sedanji drugi Ta-tareseovi vladi, ki je označena kot vlada kraljeve osebne politike.
Vrhovno vodstvo italijanskih kolonij v Mussolinijevih rokah. Zadnjič smo poro-
Slovenska katoliška obitelj kupuje In rabi poštne dopisnice Sv. Cirila in Metoda. Na vsaki pošti samo en dinar
čali na kratko, da je postal novi podkralj Abesinije vojvoda (fAosta, član kraljevske družine. Vodstvo ministrstva vzhodu« Afrike aH kolonialnega ministrstva je prevzel sam Mussolini Novi abesinsH podkralj je podrejen Mussoliniju, kateri ni več samo vodja (duee) Italije, ampak vodja italijanskega imperija ali svetovne-ga vladarstva, ki je bilo proglašeno po zasedbi Abesinije. Mussolini ima, za kolonizacijo Abesinije za dobo šestih let 26 milijard lir v proračunu. Te ogromne vsote bo duce porabil za gospodarski razmah in osamosvojitev in za doprinos nove vojaške moči vsemu italijanskemu imperiju.
Po Halifaxovem obiska v Nema ji. Našim čitateljem je že znano, da se je mudS v Nemčiji na razgovora z merodajnimi politiki odposlanec Angleške, lord Halifax, Kaj in koliko so uredili ti pomenki razmerje med Anglijo in Nemčijo, ni prodrlo v javnost. Po vrnitvi v London je Halifax podal o svojem potovanju poročilo angleškemu ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru. Vršil se je tudi kronski svet pod kraljevim predsedstvom. O Ha-lifaxovih posredovalnih poskusih ni prišlo do obravnave v parlamentu, ker so bili Ha-lifaxovi razgovori povsem zaupnega značaja. Po sestanku s Halifaxom je izjavil nemški kancler Hitler, da bo dobila Nemčija svoje nekdanje kolonije nazaj v 5—6 letih. Ta izjava je dokaz, da je bil predmet razgovorov med nemškimi državniki in Halifaxom: nemški klic po vrnitvi kolonij. Angleška zahteva po teh razgovorih je, da se reši nemško kolonialno vprašanje v okvira Društva narodov in da se bo morala Nemčija vrniti v Ženevo v Zvezo narodov, iz katere je izstopila. V zvezi s Ha-lifaxovim obiskom ▼ Nemčiji je tudi povabilo francoskega ministrskega predsednika Chautempea in zunanjega ministra Delbosa v London. Predstavnika Francije bi naj obiskala London dne 29. novembra, Tamkaj bosta obveščena o poteku razgovorov lorda Halifaxa v Berchtesgadenu pri Hitlerju in v Berlinu.
Nemški gospodarski minister odstopil. Poročali smo že pred tedni, da je odstopil nemški gospodarski minister dr. Schacht. Prvotno ostavko je dr. Schacht preklical in je ostal gospodarski vodja Nemčije do 27. novembra. Dragi dr. Schachtov odstop je kancler Hitler sprejel. V posebnem pismu mu je izrekel zahvalo za gospodarsko opravljeno delo, katerega je izvršil kot minister od 30. julija 1934 do omenjenega dne. Dr. Schacht ostane naprej vodja državne banke in Hitlerjev osebni svetovalec v gospodarskih zadevah.
Belgija je vendarle dobila novo vlado. Kriza belgijske vlade, ker je odstopil Van Zeeland, je trajala od 25. oktobra do dne 24. novembra, ko je sestavil vlado izven-
parlamentarni Janson. V novi vladi ko štirje novi ministri: šef vlade, pravosodni minister, ki je katoličan, prometni minister, ki je krščanski demokrat, in notranji minister, ki je liberalec. V novi vladi so ohranili socialisti ista ministrska mesta, kakor so jih imeli v prejšnji. Nova vlada se je predstavila s posebno deklaracijo zbornici in senatu 30. novembra. Novi ministrski predsednik Paul Emile Janson je po poklicu odvetnik in se je rodil 1872 v Bruslju. Bil je že večkrat minister in zastopnik Belgije pri Društvu narodov. Novi šef vlade vživa obče spoštovanje kot krepka osebnost z neodvisnim značajem in vestnostjo.
Bruseljska konferenca odgodena. V belgijski prestolici v Bruslju je zborovala konferenca devetih držav, ki so podpisale leta 1922 pogodbo o nedotakljivosti mej Kitajske. Delo dolgotrajne konference je bila deklaracija o sporu na Daljnem vzhodu. Deklaracija priznava, da velesile, ki so vezane po zgoraj omenjeni pogodbi, sedaj ne morejo izvršiti svojih obveznosti. Zato se konferenca odgodi za nedoločen čas, nikakor pa se zaradi tega obveznosti ne zmanjšajo. Sleherno posredovanje po pogodbi vezanih devetih velesil bi sedaj ne dovedlo do miru in tudi ne do mirovnih pogajanj.
Oborožitev Holandske. Holandska vlada zahteva za oborožitev na suhem 137 milijonov holandskih goldinarjev (nad tri milijarde dinarjev), za oborožitev in spopol-nitev vojne mornarice pa najmanj 205 milijonov goldinarjev.
Novicc iz špasiske drlav-liansfte voine.
Umik prostovoljcev iz nacionalističnega tabora
Francova vlada je v načelu pristala na gredlog londonskega odbora za nevmeša-vanje v španske zadeve, da se pošljeta na Špansko dve komisiji, ki bosta proučili odpoklic prostovoljcev.
Vesti o odstopu rdeče španske vlade
Francoski časopisi so raznesli v svet vest, da se bo poslovila Negrinova rdeča vlada. Na njeno mesto bi naj stopile nove ter zmernejše osebnosti, ki bi se pogajale z nacionalno vlado v Salamanci o pogojih za premirje. Nasvet o odstopu je dal Negri-nu predsednik katalonske vlade Companys po razgovorih, katere je imel v Bruslju z zastopniki Anglije in v Parizu s francoskimi politiki. Predsednik posredovalne rdeče vlade bi naj postal Portela Valan-dares.
loponsko-liHoisko volna.
Prodiranje Japoncev proti Nankingu
Radi pojemanja odpora Kitajcev prodirajo Japonci z vedno večjo naglico proti Nankingu. Fronta jugovzhodno od Nan-kinga se je razširila za 300 km in sega od Kiangjina do Vusiha ob severovzhodni obali jezera Tajhu, nato že na drugi strani jezera proti zapadu in v loku na jug do Hangčovskega zaliva.
Japonci so zavzeli jugozapadno od jezera Tajhu mesto Hučov. Jaoonske vojne
ladje so vdrle v Hangčovski zaliv, kjer bodo izkrcale večje oddelke vojaštva, ki bi naj napadli Kitajce od juga.
Japonski motorizirani oddelki skušajo sedaj Kitajce čim bolj potisniti proti Nankingu, kar pa jim zaradi krajevnih težav ne gre tako od rok. Tudi na Jangcegjangu prodirajo japonske vojne ladje le počasi proti Nankingu, ker morajo med potjo ne-nehoma razstreljevati nasipe in jezove, s katerimi so jim Kitajci nameravali zadelati pot po reki. Kitajci grade 50 km vzhodno od Nankinga nov jez in utrjujejo svoje postojanke med Cangkingom in Tanan-gom, iz česar se da sklepati na daljšo brambo Nankinga. Neposredno za fronto v bližini Tijangjina so si Japonci v poslednjih dneh zgradili tudi začasno letališče, na katerem je sedaj zbranih 120 letal,
Pouk Nemčiji. Nemški narodni socialisti pripravljajo ustanovitev nemške narodne vere in narodne cerkve. Načrt je že izdelan, treba je, da ga podpiše g. Hitler. In P(rav v tem času, ko gre za tako daleko-sežen načrt, ki bi mogel postati usoden za Nemčijo, je dal Mussolini izjavo pariškemu listu »Figaru«. V njej svari Mussolini vse državnike pred vsako borbo s cerkvijo, ki se je vedno končala, kakor uči zgodovina od Diokleciana (rimskega cesarja, ki je vladal od leta 284 do 305 ter bil krvav preganjalec krščanstva) do Bismarcka (nemškega kanclerja, ki je preganjal katoliško cerkev od leta 1871 do 1879), s porazom države. Za vse čase je dokazano, da tudi najostrejše orožje, ki ga rabi država, ne more zadati cerkvi smrtne rane. Cerkev, zlasti katoliška cerkev, je iz najtežjih borb, ki trajajo stoletja, vedno izšla nespremenjena in zmagovita. Pred njo sta morala kapitulirati celo Napoleon Veliki in Bismarck. Kar se tiče državne vere in cerkve, je Mussolini izjavil: »Sploh mi ni nikdar prišla na pamet bedasta misel, da bi osnoval državno vero ali vero podredil državi.« Voditelj Italije je svoj razgovor s francoskim novinarjem takole zaključil: »Država, ki se želi izogniti vsakemu duhovnemu sporu in razdoru med državljani, se mora varovati vsakega vmešavanja v čisto verska vprašanja. Vse države, ki so se pregrešile proti tej resnici, so morale prej ali slej spoznati svojo zmoto.« Besede Mussolinijeve so predvsem naslovljene
»Slovenska beseda« je list, ki izhaja v Ljubljani in za katerim stojijo takšni, ki so bili JNSarji ali marksisti. Kaj so zdaj, je težko povedati in bi sami prišli v nepri-liko, ako bi sebe' morali politično nedvoumno opredeliti. Ta list se včasih zažene proti katoliški cerkvi, katero, da navedemo samo en primer, obdolžuje »sežiganja živih nasprotnikov cerkve po sv. inkviziciji«. Ljubljanski slovensko-besedni list torej ne ve, da je inkvizicija bila ustanova srednjeveške države, ki je krivoverce smatrala tudi za državne nasprotnike in jih kot take kaznovala. Katoliška cerkev ima pri tem veliko zaslugo, da se je zavzemala
ki nenehoma napadajo umikajočo se kitajsko vojsko.
Uspehi Japoncev na severni fronti
Na severnem bojišču so zavzeli Japonci ves severni del pokrajine Šantung. Japonci so že tudi vdrli v pokrajino Honan.
Zopet glas o posredovanju Anglije in Amerike
Iz belgijske prestolice iz Bruslja so raznesli zastopniki na ponesrečeni konferenci devetih držav vest, da bosta poskusili Anglija in Amerika na svojo roko s posredovanjem v sporu na Daljnem vzhodu. Angleži in Američani nameravajo baje pridobiti Kitajce za to, da bi se na podlagi sedanjega stanja sklenil mir, iz petih pokrajin, ki so jih Japonci doslej zasedli, pa naj bi se ustanovila samostojna država.
na Nemčijo. Ali bodo narodno-socialistični mogotci pravočasno spoznali svojo zmoto ?
Brezhožniška delavnost. Glavni odbor sovjetskih brezbožniških društev je sklenil, da se proglasi leto 1938 kot leto »odločne igre«. V tem letu mora brezbožniška propaganda pridobiti najmanj en milijon novih pristašev. Tekom treh mesecev morajo vsa brezbožniška društva poslati v Moskvo načrt, kako bodo to nalogo izvršila vsako v svojem področju. Brezbožnikom ne zadostuje Rusija kot področje njihove propagande, svoje oči obračajo tudi v inozemstvo. Mladinske skupine moskovskega okrožja brezbožnikov so sklenile, da bodo vsem inozemskim mladoletnikom v starosti od 7 do 15 let, ki bodo v pismu opisali moskovski brezbožniški mladini položaj brezbožništva v svoji domovini, poslale v dar slike Lenina, Stalina, Vorošilova, slike Moskve in Leningrada in pa protiver-ske slike. Pisci najboljših pisem morejo brezplačno — stroške plačajo brezbožniki — potovati v Moskvo ter tamkaj ostati nekaj tednov. Ker je v blagajni boljševi-ških brezbožnikov vedno dosti denarja, iztisnjenega iz žuljev in ran siromašnega ruskega delavca in kmeta, je glavni odbor ruskih brezbožnikov sklenil, da bo bogato podprl z denarjem mednarodni brezbožniški kongres, ki bo 8. aprila 1938 v Londonu, ali pa, če bi ga angleška vlada prepovedala, v kakšnem drugem mestu. V to svrho je dovolil glavni odbor ruske brez-božniške zveze lepo vsotico 150.000 rub-Ijev. Obenem je ta odbor sklenil, da bodo ob tej priliki dobile posebno zaslužne brez-božniške organizacije v inozemstvu v dar častne zastave. Tega odlikovanja bosta predvsem deležni rdeča Španija in Mehika
za nedolžne ter storila vse, kar je mogla, za omiljenje postopanja. Slovensko-besedni ljubljanski list, ki kot svobodomiseln list gotovo ni brez simpatij za ljudsko fronto, bi boljše storil, ako bi povedal, kaj so zavezniki liberalcev in naprednjakov, komunisti uganjali in uganjajo v Rusiji, Mehiki in Španiji. Zgražanje nad temi zločini bi bilo bolj umestno in bolj poštena ker bi se moglo vršiti brez hinavščine.
Zoper neumnost. Star pregovor spriču-je, da se zoper neumnost celo bogovi zaman borijo. Dejanski dokaz za resničnost tega pregovora je med drugim »Kmetski list« s svojimi duševnimi proizvodi. Težko
Iz nasprotnih taborov.
¥sem naročnikom!
Kaj naj vam letos »Slovenski gospodar« položi na srce, da si bomo ostali zvesti tudi v prihodnjem letu? Nič več ni treba besed, dejanja kažejo, da je prava prijateljska vez med kmetsko družino in »Slovenskim gospodarjem« za stalno utrjena. Niti splošno pomanjkanje denarja, ko je tako težko tudi za 32 din, ne bo te prijateljske vezi razdrlo. Kakor za najpotrebnejše, tako se mora dobiti v vsaki hiši denar tudi za naročnino »Slovenskega gospodarja«!
Položnice.
Vsem smo v današnji številki priložili položnice. Kaj boste z njimi?
1.	Tisti, ki imate »Slov. gospodarja« plačanega že za prihodnje leto, jo shranite ali jo pa dajte prijatelju ali sosedu, da si nanovo naroči »Slov. gospodarja«. Kdor še do sedaj ni imel »Slov. gospodarja«, naj napiše na položnico »nov«.
2.	Tisti, katerim poteče naročnina okoli novega leta, že sedaj pošljite denar, Vam bomo gotovo pravilno v dobro vpisali za prihodnje leto. Preje je skrb pri kraju, bolje je, da se položnica ne izgubi in se naročnina ne pozabi plačati.
3.	Tisti, katerim pa je naročnina že potekla, pa naj čimprej pošljejo za naprej. Zdaj, v decembru, bo »Slov. gospodar« najbolj obširen. Za Božič bo obsegal poleg običajnih 16 strani še osem strani posebne božične priloge. Za novo leto pa lep sten-
je normalnemu človeku v nekaj stolpcih nagrmaditi toliko neresničnosti, nelogič-i nosti, nespametnosti, abotnosti in zavijanja, kot to dela liberalni kmetijec. Ta zakasnela ptička lažnivega svobodomiselstva in naprednjaštva je s svojim ostarelim glasom v zadnji številki zopet zažvrgolela pesem o »nazadnjaštvu Slovenske ljudske stranke kot odpora proti vsakemu napredku in prebujeni nacionalni zavesti«. »Stranka je pahnila večino ljudstva v politično temo in nacionalno brezbrižnost.« Iz te teme je »vaškega človeka« baje dvignila Samostojna kmetska stranka, ki je sicer propadla, pa je vendar povzročila »duhovno revolucijo«. Te besede naj bi v bralcih vzbudile privid g. Puclja, prodirajočega z bakljo »prosvete in nacionalnosti« v slo-¡venske vasi po vzoru Mussolinija, na čelu fašizma prodirajočega v Rim, in Adolfa Hitlerja, kako kot komandant rjavih srajc zavojuje in ustvarja v Nemčiji tretjo državo. Kateri pameten človek se ne bi temu smejal? In kdo ne bi pomiloval ubogega »satana reakcije« (kako prijazno poimenovanje!), ki ga je liberalni kmetijec kot kakšen krotilec zveri nagnal »v tako obupen precep, v kakršnem še nikoli ni bil«?! Ali ni res: Zoper neumnost...?
Osebne vesti.
Srebrni zakonski jubilej. Srebrno poroko sta obhajala v zdravju in sreči g. dr. Anton Ogrizek, odvetnik v Celju, in njego-
ski koledar. Kaka škoda, ako bi se vam »Slovenski gospodar« sedaj ustavil!
Naročajte celoletno I
»Slov. gospodar« stane celoletno 32 din, polletno 16 din, četrtletno pa 9 din. Naročajte ter plačajte takoj kolikor mogoče vsi celoletno! Samo celoletni naročniki pridejo v seznam onih, ki so jim stanovanjske hiše zavarovane za slučaj požara za 1000 dinarjev. Dosedanji pravilnik ostane v veljavi. Prijatelji ste med seboj, ako nimaš sam pri roki denarja, reci sosedu, pa ti bo posodil za kak teden ali dva, saj mu boš gotovo vrnil, kakor hitro dobiš denar.
Brez „Slov. gospodarja" ne moremo biti!
Narodna pesem pravi: »Zdaj pa ni več tako, kakor si misli kdo, ker včasih še nimamo za — sol!« So težke razmere, toda na en ali drug način se je še vsakokrat dobilo sredstev za najpotrebnejše pri hiši.
Dandanes je potrebno imeti pri hiši časopis in družina brez časopisa je nekaj tako posebnega, kakor hrana brez soli. Zato pa je treba, da je »Slov. gospodar« v vseh kmetskih družinah vsak teden na mizi, da se potem iz njega črpajo novosti in mnogo koristnega.
Ostanimo si zvesti tudi v prihodnjem letu 1938! Bog vas živi!
Uprava »Slov. gospodarja«.
va soproga Marija. Obče znanima ter priljubljenima jubilantoma naše častitke!
Desetletnica dela. Dne 30. novembra je obhajal desetletnico samostojnega dela g. Weis Jožef, trgovec s špecerijo na Ale-
Krasne Ilustrirane poStne dopisnice Sv. Cirila ia Metoda so najcenejše dopisovanje za vsakogar, Na vsaki pošti samo en dinar
ksandrovi cesti v Mariboru. Kdo ga ne pozna? Poznajo ga čitatelji »Slov. gospodarja« po njegovih oglasih. Poznajo ga Mariborčani, poznajo vsi okoličani od Polj-3 čan do St. Uja in od Sv. Jurija ter Sveči-ne do Št Lenarta v Slov. goricah. Vsakdo ga pozna kot katoliškega moža, pravičnega, poštenega, v vsakem oziru do strogosti značajnega. G. Weis je bil vedno katoličan v zasebnem in družabnem oziru. Kak duh vlada v njegovi hiši, priča tudi to, da je imel na stanovanju tri dijake; dva izmed njih sta že duhovnika, eden pa je v bogoslovju. Značilna poteza g. Weisa je poleg navedenih lastnosti velika delavnost. Priden je ko čebela in v tem je uspeh njegovega dela. Vsi znanci in prijatelji mu tudi pri nadaljnjem delu želimo božjega blagoslova vsaj v taki meri, kakor ga je bil dosedaj deležen.
Nesreče.
V mlaki se zadušil. V Pamečah pri Slo-venjgradcu je oplazila kap učitelja Vladi-mirja Kneisla na povratu od vlaka proti domu. Učitelj se je zgrudil in je priletel z glavo v mlako, v kateri se je zadušil. Truplo mrtvega učitelja so našli otroci, ko so šli drugi dan zjutraj v šolo.
Žrtev neprevidnosti. Dominik Jamernik, 26 letni posestnik v Jarenini, je basal svojo puško s šibrami nadevanimi patronami. Ravnal je z orožjem tolikanj neprevidno, da se je sprožilo in ga je zadel naboj v levo čeljust. Hudo ranjenega so oddali v mariborsko bolnišnico.
Mlad delavec podlegel smrtnim poškodbam. Leopold Vrečko, 26 letni delavec iz Medvec, je prišel pod železniški vagon na progi Pragersko—Medvedec. Vrečko je
SCaJ ie
Že 50 let proizvaja »Boye,»« zdra» vila.
Od tega časa »So^e-t« vztraja v borbi proti trpljenju človečanstva. Danes je »So^et« svetovno podjetje, čigar glas sega na vse kontinente sveta.
Med mnogimi neogibno potrebnimi zdravili, ti so raznesla slavo firme -Saget* je tudi Aspirin bor popularen preparat proti eeumatizmui preblajenju in bolečini. Aspirin je zadnjih 4 o let o abiiSi tablet najbolj rat'¡rje no zdravilo na s vetrn.
Aspirin
PROIZVOD ZAUPANJA!
Oj!.ii |< rtftstrirar pod Sp. br. 751 o<J 17 «rjun« 1937
uobil ieie smrtnih poškodb in je bil hitro mrtev.
PdSkcaba Balinarskega vajenca. V mli-mi g. Vrtnika na Bregu pri Ptuju je zagrabil gonilni jermen 19 letnega mlinar-skega vajenca Konrada Kolerič, kateri je dobil precejšnje notranje poškodbe in ima žlomljeno desno roko. Poškodovanega so oddali v ptujsko bolnišnico.
Smrtna nesreča kolesarja. Jože Praznik, tajnik gasilske župe in obenem tajnik gasilske čete Gorica ob Dreti, se je vračal s kolesom iz Mozirja, kjer se je mudil po službenih opravkih. V temi je zadel s kolesom v obcestni kamen in padel v globok jarek, ki je bil napolnjen z vodo. Praznik je obležal nezavesten in je kmalu izdihnil.
Hlod mu zlomil nogo. Franc Cizej, 57 letni posestnik iz Gomiiskega, je v gozdu nalagal les. Pri tem opravilu mu je padel težek hlod na levo nogo in mu jo je zlomil.
Eksplozija poškodovala delavcu oči. V Piatnikovi papirnici v Radečah pri Zidanem mostu je eksplodiral plinski aparat, pri katerem je stal 19 letni delavec Zdrav-ko Novak iz Njivice. Novak je dobil hudo poškodbo na obeh očeh in je nevarnost, da bo ob vid. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
Huda nesreča v kamnolomu. V Dukiče-vem kamnolomu na Verdu pri Vrhniki se je zgodila 26. novembra huda nesreča. Za razstreljevanje kamenja položena mina ni hotela eksplodirati. Delavci so prišli iz skrivališč bliže, da bi ugotovili, zakaj se naboj ne vname. Naenkrat pa je počilo in plaz kamenja je zasul 32 letnega Franca Prelca in Pavla Kerna, dočim sta bila dva druga delavca le lažje poškodovana. Prelca in Kerna so prepeljali v bolnišnico v Ljubljano. Prelc je hudo pretisnjen in ima eno nogo trikrat zlomljeno. Kernu je razparalo trebuh. Stanje obeh ponesrečencev je zelo resno.
Vlak smrtno povozil postrežnico. Tovorni vlak je v Ljubljani 28. novembra na železniškem tiru v Ziljski ulici smrtno povozil 40 letno Marijo Schwentner, v Mestnem logu stanujočo postrežnico.
Požarne nesreče. Pri Sv. Duhu pri Škof ji Loki je vpepelil ponočni ogenj gospodarsko poslopje posestniku FYancu Porenti.
Iz abesinske prestolice A ud is A bobe so pripeljali Italijani v Rim kamenitega leva, katerega o'
Cudujojo nemški mornarji.

— V Rečenjaku pri Sv. Lovrencu na Pohorju je uničil nočni ogenj posestniku Adalbertu Kramer gospodarsko poslopje in svinjake. Škoda znaša 150.000 dinarjev.
Vsaka slovenska ■ hiša* dopisuje na dopisii Sv. Cirila In Metoda. — Na vsaki pošti sa en dinar
V Clevelandu v Združenih ameriških državah je letalo pristalo na strehi avtomobila.
„Slov. gospodar" povečamo i gospodarsko
prilogo!
V	letu 1938 stopa »Slov. gospodar« povečan za lepo in praktično gospodarsko prilogo na osmih straneh. Strokovnega in stanovskega čtiva bo tu za vse panoge kmetijskega gospodarstva, kot za vinarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, poljedelstvo, živinorejo, gozdarstvo itd.
V	teh prilogah bomo tudi obravnavali vsa važna vprašanja gospodarskega značaja, česar dosedaj še ni bilo. Razgledovali se bomo tudi po načinu kmetovanja v drugih krajih.
Sprejemali bomo tudi strokovne prispevke naših izkušenih kmetijskih gospodar-
jev in vabimo že danes vse, ki imajo ¡bogate izkušnje pa volje, da bi jih tudi svojim tovarišem zaupali, da nam pošiljajo prispevke za to gospodarsko prilogo. Posebno vabimo še vse mlade gospodarje, absolvente kmetijskih šol, ki so naša avantgarda v zboljšanju našega kmetijskega gospodarstva, da sodelujejo pri tej prilogi.
Priloga bo brezplačna in jo bo vsak mesec dobival vsak naročnik »Slovenskega gospodarja«.
Prosimo tudi, da si vsi prilogo shranjujete, ker vam bo v stalno korist!
Razne novice.
Vse cenjene dopisnike in oglaševalce opozarjamo, da bomo naslednjo številko »Slov, gospodarja« zaključili zaradi praznika 8. decembra 'že v soboto 4. decembra, »najnovejše« pa v ponedeljek 6. decembra.
Popravljamo. V predzadnji številki smo prinesli poročilo o požigu v Pleterjah pri Svi Lovrencu leta 1934. V naši notici imenovani Franc Pleteršek je bil ob požaru od neke strani osumljen, a hitro izpuščen. Zdaj so pa orožniki prijeli in zaprli kmeta Ivana Klanjšeka in ima sodna preiskava besedo.
Molitev v spravo za bogokletje na lepih podobicah objavljena se dobi v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila. Cena je 28 din za 100 komadov. Priporočamo če. župnim uradom, da si isto naročijo!
Blasnikova »Velika Pratika« za leto 1938 je izšla in se razpošilja za ceno 5 din za vsak komad. Naročila na tiskarno J. Blasnika nasl., Ljubljana, Breg št. 10—12, in se dobi tudi v trgovinah. To je najbolj priljubljeni in najbolj razširjeni slovenski ljudski koledar že od nekdaj.	1447
mmmmmmt^mmam^mmmmmmmmam
Obžalovanja vrerinl slučaji.
Okraden gostilničar. V noči je bilo vlomljeno v Gosposki ulici v Mariboru v gostilno g. Karla Drofenika. Vlomilec je odnesel 5000 din gotovine.
Po dveh mesecih pojasnjen vlom. Radi pijančevanja in razsipanja z denarjem je mariborska policija vtaknila pod ključ Fr. Železnika, delavca iz Šmarja, in delavca Ludovika Ozimiča iz Peker. Ko so ju na policiji preiskali, ~o dobili pri Železniku 4000 din. Železnik se je izgovarjal, da si je te jurje zaslužil s tihotapstvom, kar pa mu oblast ni verjela. Na podlagi tiralice, ki je bila izdana proti Železniku, so dognali orožniki, da j ■ bilo 31. oktobra vlomljeno v Žalcu pri gostilničarju Senici. Vlomilec je odnesel ročno blagajno z 12.000 din, nekaj avstrijskih srebrnih kron ter drobiž. Sedaj so doznali, da je odnesel zgoraj omenjeno blagajno v odsotnosti go-stilničr?rke Železnik, medtem ko je Ozimič stražil.
Na davkariji okradena posestnica. Na
davkariji v Ptuju je nekdo sunil posestnici
DOBAVLJA-
POPRAVLJA
motore vseh vrsl električnih strojev
Domača tovarna
3VAN P&SP& G SINOVI
Zagreb, SioisrašNa 69
Urši Pihler iz Levanjcev v Slov. goricah torbico z 2400 din.
Izpred sodišča.
Obsodba radi roparskega napada. Zidar Gustav Bratec in njegov prijatelj Franc Hari sta se podala 8. avgusta na večer v neko krčmo v Mariboru na Tržaški cesti. Hari se je odpeljal proti Kamnici, medtem ko je čakal Bratec nanj v gostilni. Ko se je napil, se je začel bahati in je kazal krč-marju in drugim pivcem denar. Krog polnoči se je vrnil prijatelj in oba sta se podala proti domu. Kakor hitro je stopil Hari iz gostilne in se je ukvarjal s svojim kolesom, sta ga napadla dva neznanca ter sta ga tepla, da mu je padel z glave klobuk. Koj zatem je priskočil napadencu na pomoč prijatelj Bratec. Tudi njega sta napadalca podrla na tla, mu iztrgala listnico z 830 din in sta zginila s Harijevim klobukom v noč. Kot storilca sta bila izsledena in sta dajala pred mariborskim okr. sodiščem odgovor 26. novembra 25 letni delavec Rudolf Teršavec in njegov 26 letni prijatelj Franc Kaiser, ključavničar, oba iz Maribora. Pred sodniki je Teršavec priznal krivdo in je izpovedal, da je Kaiser nedolžen. Teršavec je bil obsojen na tri leta, Kaiser pa oproščen.
Sobota. »Murska Krajina« je bila tako velikodušna, da je priobčila članek »Nove dobe« iz Celja, v katerem razlaga politično borbo v slovenskem delu JRZ. Ne vemo, koliko to naše ljudi
O kipu Matere božje v Montseratu Troje slavnih romarskih božjih potov v Španiji: Madona del Pilar v Sarogosi, Madona del Carmen v Sevili in San-tiago de Compostela je v rokah nacionalistov. Le slavni samostan Montserat, ki je tudi slavna božja pot v provinci Barcelona in ki je sredi katalonskih gora, je v rokah rdečih. [Angleški list »Universe« je zdaj zvedel, da so rešili že tisoč let stari kip Matere božje v Montseratu; doslej so splošno mislili, da so ga rdeči pri zasedbi samostana odnesli. A pred petimi leti, ko se je v Španiji začel komunizem bolj in bolj širiti, so menihi naredili kopijo slavnega kipa in so ga tedaj, ko je bila
Saj komaj še ve, kaj se je zgodilo. Nekaj je bilo,
j° je zbudilo, nekaj, da je počilo ali udarilo. Potem je vrgla obleko nase, kar je je bilo ravno pri roki, in je planila k oknu, ker je začula ropotanje zunaj ... Vtem se je že vse zamajalo in se je jelo udirati in s hriba sem je pritisnilo s tako neznansko silo, da že ni mogla več k durim. Nato pa je bilo dolgo vse tiho in temno okoli nje.
Dolgo — dokler ni nekdo zaklical: »Anica!«
Tine, ljubi Tine — zdaj je vse dobro!
Dobre četrt ure pozneje je ležala Anica pri svoji materi v Gradiški izbi, stara dekla pa jima je na-nosila vsega, kar bi jima naj bilo pomagalo proti prestanemu strahu.
»Dobro je,« je dejala stara vsakokrat, ko je prišla po stopnicah dol v lopo, kjer sta sedela Tine in Ožbolt vsa v skrbeh.
Tine pa se vendarle ni mogel pomiriti. Nekaj ga je grizlo in razburjalo, tako da nazadnje ni mogel več strpeti. Iti mora in prepričati se, kaj je hrib razneslo...
»Čuj, ti, Ožbolt, ulezi se malo tja za peč,« je dejal Ožboltu, »jaz moram še po opravku.«
Niti počakal ni, da bi mu bil oni kaj odgovoril,
ampak je naglo odšel.
Zunaj je začel teči. Ni mogel drugače. Kakor da ga nekaj goni in podi gor h kapelici.
Steza je bila tudi precej zasuta. Zdajci se je Tinetu tik za peto utrgalo nekaj zemlje, tu in tam je zabobnelo kamenje v globočino. Hrib se še zmerom ni umiril in ustavil.
Ko je Tine zgoraj pri kapelici obstal, si je prvič oddahnil. Čelo mu je bilo potno, tako je hitel sem gor. Zdajle bo vendar zvedel, ali je res Rozika — in z njo tudi on — kriva, da se je ta nesreča ugodila. Kako lahko bi bilo vse Ožboltove zadušilo!
Moj Bog! Še pomisliti ne sme, da bi Anica bila lahko že mrtva ...
Sem gor je Tine na moč hitel, zdaj se mu pa nekako nič ni mudilo. V kapelico mora na en očenaš, to je Bogu dolžen!
Duri so zaškripale, ko jih je odpiral. Moj Bog, to je, kakor da nekdo ječi! V kapelici pa je vse tiho in mirno, skozi zamreženo okence sveti mesec na Marijo, ki vzdiguje svoje roke v molitvi.
»O Bog, vse življenje ne pozabim, kako milostno si jo rešil.« Tako je molil iz vsega srca in morda mu še nikoli nobena molitev ni nrišla tako iz duše kakor ta.
\
zanima, kaj pišejo v Celju in še posebej, kaj se prepirajo v JRZ. Naši ljudje niso vroči politiki, katere bi zanimal vsak letak, ki velikokrat do nas ne pride. Pač pa nas nekaj drugega, zanima. »Murska Krajina« zastopa nedotakljivo strpnost v verskem ozira. Vsem enako, vsakemu svoje. Ko bi bilo to res, bi bil to edinstven časopis na svetu, ki bi vse stvari enako zagovarjaj. Poglejmo, kako strpnost kaže v zgoraj omenjenem članku. Nas katoličane gleda postrani, zakaj nabiramo darove za zvonove v Bengaliji in reševanje zamorčkov. Mi katoličani imamo naročilo od Kristusa, da rešujemo dušo vsakogar, pa naj bo to reven Haložan ali zamorček v Afriki. Mi Slovenci ne postavljamo v Bengaliji in v Afriki z našimi skromnimi darovi raznih kapitalističnih tovarn in trgovin z avtomobili, ampak jim postavljamo cerkve in rešujemo duše. Da je revščina pri nas, ni krivo poganstvo, ampak gospoda, ki vodi z denarjem današnjo človeško družbo. Mi revni Prekmurci pa bcmo še nadalje reševali pogane iz vere teme in prinašali luč resnice tudi zamorcem. In to zato, ker smo katoličani. Doma imamo revleino in fc:do, tudi to bomo reševali, pa s pravico in resnico. Naj nas »Murska Krajina« nikar ne uči krščanskih dolžnosti, saj tudi mi ne očitamo in se ne vmešavamo v evangeličanske ustanove. Edino to je verska strpnost. Take izpade na naše versko delovanje si odločno prepovedujemo in to tudi, če blagovoli »Murska Krajina« samo poročati, kar poroča protiverski list kje drugje.
Sobota. Za drugega šolskega nadzornika je Imenovan g. Neržlma Aleksander, dosedanji šolski upravitelj v Gančanih. Dobrodošel!
Sobota. Miklavž prihaja! Kakor vsako leto, flriredi tudi letos Prosvetno društvo Miklavžev jpečcr za vse otroke. Na sporedu je mladinska voigra »Miklavž prihaja«. Predstave bodo at, in sicer: v nedeljo 5. decembra ob pol . za vse okoličane iz Rakičana, Bakovec, Kro-Satahovec, Črnec, Lukačevec, černelavec in rejec ter Iz sosednih far. V nedeljo ob osmih fečer za Sobočane. Igra se ponovi še v ponedeljek 6. decembra ob osmih zvečer. Vse predstave l»odo v Prosvetni dvorani poleg katoliške cerkve. Parovi ee sprejemajo v nedeljo predpoldan in pred vsako predstavo v prosvetni dvorani. Starki, pripeljate svoje otroke! Vstopnina je 8, 6, 4
Oni, ki mnogo jedo in veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stolici, naj pijejo dnevno po eno čašo naravne
FRANZ-JOSEFOVE VODE
grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preskušena FRANZ-JOSEFOVA VODA
grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
in 3 din, v nedeljo popoldne ob pol treh pa 6, 4 in 3 din. Prosvetno društvo v Soboti.
Mačkovci. Pri nas je zadnji čas veliko jeze pa tudi zabave in heca. Nekaterim se čudno zdi, da bi bil sedež občine prenesen iz naše vasi — to je najmanjše vasi v občini in to čisto na kraju občine. Pa gre le za kšeft. Sedež občine naj bo na sredini občine, pa o tem odloča oblast. Prejšnji teden je bila na naši občini revizija. G. okrajni
glavar je pregledal blagajno in poslovanje sploh. Kak red je našel v poslovanju, to dobro vesta le župan in tajnik. Le toliko povemo, da je skozi občinski urad imela privatna stranka prost vhod in izhod, g. glavar je ta vrata zaprl in ključe izročil šolskemu upravitelju. Isti večer pa je nekdo z zidno opeko razbil dve veliki okni v razredu g. šolskega upravitelja. Zadevo so preiskali orožniki in ti bodo menda našli tudi krivca. — Na seje našega občinskega odbora hodi tudi neod-bornik in baje ima dosti povedati — Na veliko jezo nekaterih vsemogočnežev je naš občinski odbor odklonil priključitev Otovec k naši občini. Pa je prav storil! Neki soboški odvetnik je na stroške nekega baje odpotoval v Belgrad k državnemu svetu, da bo drugače razmetal naše občine in tako delal proti našim najvišjim oblastem. Kdo to dela, je vsakemu znano.
Sv. Sebeščan. Naše Prosvetno društvo je razposlalo loterijske srečke po 4 din za zgraditev prvega Prosvetnega doma v Prekmurju. Prijatelji, sežite po njih, razprodajte jih In nam pomagajte!

-?.<-- Ta


•.-. - •••-: ■ - *. -r ■ • -'"«si-;.-' . . .-	"-".V	-jr-
Šentpeterski gosp. župnik umri.
iiiilS

Iz življenja in delovanja rajnega
Vso škofijo je iznenadila vest, da je preminul 25. novembra g. Anton Tkavc, župnik in duhovni svetnik v Št. Petru pri Mariboru. Blagopokojni se je rodil 6. januarja 1881 v Laporju. Kot zelo nadarjen in marljiv je končal z najboljšim uspehom gimnazijo in bogoslovje. Mašniško posve-čenje je prejel leta 1905. Kaplan je bil v Št. Janžu na Dravskem polju in v Ljutomeru, odkoder je prišel za stolnega kaplana in vikarja v Maribor. V stolni župniji je deloval do leta 1929, ko mu je bila podeljena lepa šentpeterska župnija. Umrl je omenjenega dne na posledicah prepozno operiranega vnetega slepiča.
Mnogo prerano umrli gospod Tkavc je bil goreč ter vsestransko delaven duhov-
• '-i ' >■''
nik. Slovel je kot katehet, pridigar in spovednik. V Št. Petru je bil z vso vnemo na delu v cerkvi, pri vzgoji mladine, pri gospodarstvu in kot vsestranski voditelj obširne župnije. Popravil je farno cerkev in župnišče. Obnovil je cerkvene vinograde in moderniziral z velikimi lastnimi stroški župnijsko posestvo. Ravno ob času, ko je končal obnovitvena dela in bi naj bil vži-val sadove v vinogradu in v posest naloženega kapitala, ga je poklical Gospod po plačilo za vse, kar je storil dobrega v dušnem pastirstvu, v zasebnem in javnem življenju.
Gospod Tone je bil vesele narave, po-strežljiv, izredno gostoljuben in ni imel sovražnika, kjerkoli je deloval. Šentpeterska župnija bo zelo težko prebolela njegovo smrt. Blagopokojni je bil pravi oče, ki je
Tedajci ga je streslo. Nekdo sope tu, čisto razločno čuje, nekdo stoka in ječi... Kaj je ? V kotu za durmi Je nekdo čepel...
Tine je stopil k senci in spoznal:
»Rozika!« je kriknil hripavo, ne da bi podvomil, ali je res.
Ni vstala. Le ozrla se je in zastrmela vanj.
Bleda je bila kakor smrt... edino oči, te so bile neznansko žive in goreče.
»Torej si res ti!« je stisnil Tine iz sebe. »Saj sem vedel.«
Tedaj je Rozika planila pokonci.
»Tine,« je zahreščala, »nesreča! Ivan ...« Tresla ce je tako, da je jedva stala pokonci, in se je prijela za klop.
Tine se je zdrznil.
»Ivan?« je mrmral zase.
Zdaj mu je bilo vse jasno, kaj in kako se je zgodilo. Niti spraševati mu ni bilo več treba.
Počasi se je obrnil. Šel je iz kapelice; pogledati je hotel, morda bi še mogel pomagati.
Rozika mu je sledila kakor senca. Kar sama od Bebe je začela govoriti, kakor da se hoče z besedo rešiti groze, ki ji tlači dušo. Glas ji je bil nenavadno jasen in tak, kakor da ni njen-
»Tu sem čakala pred kapelo — strašno dolgo je bilo, da je poknilo — nekaj je moralo biti narobe, ker je Ivan na glas zaklel, potem se je posvetilo — potem je poknilo — tako strašno, kakor da se vsa gora podira — in grozno kriknilo — oh, Tine, mislila sem, da bom ob pamet, potem je bilo vse tiho — pa le za trenutek — potem se je gora zmezila — z vseh strani je zahruščalo kamenje — hotela sem po stezi dol zbežati, pa bi me bilo pečevje ubilo ... Ušla sem v kapelo — Tine,« se je iznenada neznansko zadrla, »boš videl, Ivan je mrtev, jaz sem ga spravila v smrt, vedela sem, da je pijan — ubraniti bi mu bila morala ...«
Zagrabila je Tineta in ga tresla, kakor da je zmešana, in gledala, da ga je prevzela groza.
»Rozika!« je rekel najbolj mirno, kakor je mogel, »ostani tu! Pojdem in pogledam ...«
»Ne, ne!« ga je presekala. »Sama ne ostanem; od strahu bi umrla. S teboj grem...«
Tine je skomignil z rameni. Naj pa gre v božjem imenu!
Zlezla sta čez skalo na ravninico, kjer je v starih časih baje bil grad.
Na videz se svet tu okoli ni posebno spremenil; morda je bilo nekaj kamenja več, kakor ga je bilo prej. Edino tu na sredi, ene skale ni več in v tleh je štirioglata črna luknja.
(Konec sledi)
sila na višku, postavili na mesto originala. Zgodovinsko slavni kip so skrili in le trije menihi vedo, kje je. Kakor povedo poročila, je katalonska vlada spremenila slavni samostan v sana-torij, kasneje pa v bivališče za okrevajoče.
Štiri milijarde vžigalic dnevno
Statistični urad Društva narodov poroča, da porabijo ljudje samo v Evropi povprečno štiri milijarde vžigalic na dan. Ta količina vžigalic za? hteva 800.000 kubičnih metrov lesa in 420 kg fosforja. Ce vzamemo, da porabimo samo za prižig ene vžigalice sekundo časa, lahko izračunamo, da porabi Evropa za to delo na dan 126 let 10 mesecev 5 dni in dve url
Četudi vzame »Slov. gospodar« nase veliko žrtev s tem, ko vpeljuje novo prilogo za vse naročnike, vendar ostane kljub temu zavarovanje za vse one, ki bodo celoletni naročniki po lanskem pravilniku tudi v bodoče v veljavi. Pravilnik bomo tudi na začetku leta 1938 objavili. Danes samo
sporočimo, da ostane za leto 1938 še nadalje v veljavi. Kdor plača celoletno naročnino v decembru 1937 ali v januarju 1938, bo v prihodnjem letu zavarovan po pravilniku za 1000 din v slučaju požara stanovanjske hiše.
Ne spreglejte tega! Naročujte celoletno!
ka. 2aini pridigi je sledila sv. maša zaduš-nica, katero je opravil g. stolni prošt dr, M. Vraber ob asistenci g. prof. P. Kovači-ča iz Celja in domačina Marka Krajnca. Po sv. daritvi je odpel g. stolni prošt z asistenco pri krsti pogrebne molitve. Iz žup-ne cerkve na pokopališče na Goro k Materi božji, kjer si je rajnik izbral svoje poslednje bivališče, je vodil dolgi sprevod g. kanonik in stolni župnik M. Umek.
Po pogrebnem obredu ob odprtem grobu se je zahvalil rajnemu za vse obilno iz-vencerkveno delo v imenu vseh občanov občine Košaki, kamor spada župnija Sv. Peter, g. župan in minister v p. Ivan Ve-senjak. Vesenjakovi zahvali so sledile poslovilne besede šentpeterskega farana Antona Krepeka, ki je še enkrat poudaril vse številne dobrote blagopokojnega, katere je delil svojim župljanom v cerkvi ter kot kulturni voditelj. Za sorodnike je izrekel zahvalo rajnemu odličen sorodnik iz Hrvaške v hrvaškem jeziku. Po žalostinki »Človek, glej življenje svoje«, katero je odpel moški zbor pevskega društva »Maribor«, je pričel razhod številnih in zemlja je zakrila ostanke vzornega dušnega pastirja.
pomoč Marijina, če se k Njej zatekamo. In pomoči mi danes vsi potrebujemo. Dostojno bomo torej proslavili praznik, če se udeležimo te igre. — V nedeljo pred praznikom, 5. decembra, pa bo po večernicah v Narodnem domu delil Miklavž svoja darila vsem šentlenarčanom. Zato ste vsi vabljeni, da se udeležite Miklavževega večera. Vstop je prost. Pred Miklavževim prihodom pa bo kratka igrica pripravila razpoloženje, da bomo velikega dobrotnika, Miklavža, dostojno sprejeli. Kdor ima kako naročilo za Miklavža, naj se oglasi v soboto popoldne ali v nedeljo ves dan v društveni garderobi, za odrom. V nedeljo torej na svidenje v Narodnem domu!
Sv. Ana v Slov. goricah. Člani in članice obeh Marijinih kongregacij in kat. prosvetnega društva z naraščajem se pridno pripravljajo na prelepi praznik Brezmadežne 8. decembra. Zjutraj bo slovesno skupno sv. obhajilo katoliške mladine, popoldne pa slavnostno zborovanje z nastop) v katoliškem prosvetnem domu.
Sv. Trojica v Slov. goricah. Fantovski odsek in dekliški krožek priredita 8. decembra, na praznik Brezmadežne, skupno akademijo s pestrim sporedom, na katerem so tudi telovadne točke in igra »Sv. Elizabeta«. Vabljeni vsi prijatelji mladine!
Gornja Radgona, Tukajšnja občina bo priredila s pomočjo banovine na pobudo Katoliškega prosvetnega društva trimesečni gospodinjski strokovni tečaj za dekleta. Tečaj se bo pričel 10. decembra in bo trajal zaporedoma tri mesece v zimskem času. Reflektantinje naj se prijavijo do 10. decembra občinskemu uradu, kjer dobijo vsa pojasnila in pogoje. Tak tečaj smo že dolgo pogrešali. Katoliško prosvetno društvo je bilo prvo, ki je sprožilo to važno misel. Našim dekletom pa bo dana možnost priti do strokovne stanovske izobrazbe v gospodinjstvu. Posebna ugodnost tega tečaja se kaže v tem, da se bodo absolventke sprejemale v Strokovno zvezo absolventk gospodinjskih Sol, katere sedež je v Ljubljani. Tečaj toplo priporočamo našim dekletom!
Sv. Bolfenk pri Središču. Miklavž nam je sporočil, da nas tudi letos obišče, in sicer pride v nedeljo 5. decembra ob šestih zvečer v šolo ter bo obdaril pridne z darili, poredne pa z — kar so zaslužili.
Crešnjevec pri Slov. Bistrici. Meseca avgusta smo pričeli z gradnjo »Slomšekovega doma«. Sicer so nekateri nasprotovali, a dom je vendar
delal in se trudil za dušno in telesno dobrobit svojih župljanov. Dobri Šentpeter-čani ga bodo ohranili vsi v najboljšem ter trajno hvaležnem spominu.
Zadnje spremstvo
Ob ogromni udeležbi se je vršil zadnjo nedeljo dopoldne pogreb mnogo prerano umrlega g. duhovnega svetnika Antona Tkalca, ki bo Šentpeterčanom ostal v trajnem spominu. Farani lepe šentpeterske župnije so se ta dan domala skoraj vsi zgrnili zadnjič okrog svojega duhovnega očeta, da se poslovijo od njega, ki jim ni bil samo duhovnik, ampak najskrbnejši oče v pravem pomenu besede. Oba dni, ko je pokojni ležal na mrtvaškem odru, so se vrstili farani ter številni Mariborčani okrog mrtvaškega odra.
Nedeljsko slovo je pričalo, kako zlato in dobro je bilo srce blagega g. župnika. Ob devetih dopoldne se je zbrala vsa šentpe-terska župnija, verniki iz sosednih župnij in zelo veliko prijateljev in znancev iz Maribora pred župniščem v Št. Petru. Iz Maribora je prišlo peš in z avtobusi zelo mnogo pokojnikovih prijateljev in onih, katerim je dolga leta nudil kruh božje besede kot stolni vikar.
Prevzvišeni g. knezoškof dr. ivan Jožef Tomažič je pred župniščem ob asistenci stolnega prosta dr. Vraberja ter kanonikov dr. Žagarja in mariborskega mestnega župnika msgra Umeka ter prelata Sla-viča blagoslovil krsto ter spregovoril toplo občutene poslovilne besede, ob katerih je ostalo malokatero oko suho. Moški pevski zbor »Maribor« je pod vodstvom g. kapel-nilta J. Gašpariča zapel pesem »Spavaj, delo je končano«. Sprevod je krenil v cerkev, kjer je duhovrčina opravila mrtvaške molitve.
Na zadnji poti. so spremili rajnega g. župnika vseučiliščna profesorja g. dr. Luk-man in g. prelat dr. Slavič iz Ljubljane, g. kanonik Pavel Žager iz Nove Cerkve pri Celju, prof. Peter Kovačič iz Celja, dekan slovenjebistriške dekanije g. Ozimič, dekan iz Hoč g. Sagaj in številni duhovni tovariši iz Maribora. Število duhovnikov bi pa bilo še znatno večje, da se ni vršil pogreb v nedeljo dopoldne. Nadalje smo videli v sprevodu okrajnega glavarja g. dr. Popoviča, mariborskega župana g. dr. Ju-vana s podžupanom g. Žebotom, bivšega oblastnega predsednika g. dr. Leskovarja, narodnega poslanca g. dr. Vebleta, župana občine Košaki ministra v p. Ivana Ve-senjaka in vse polno odličnih Mariborčanov, pri katerih bo ostal rajni v trajnem spominu kot dolgoletni stolni vikar. Dalje so spremljali rajnega na zadnji poti šolske in usmiljene sestre, domači gasilci, fantje fantovskega odseka z venci, šolska mladina in vsa župnija. Vsi'številni navzoči so bili ganjeni, ko so zagledali v spremstvu
nečaka rajnega, g. Albina Tkavca, ki študira v Rimu bogoslovje in je prihitel iz Rima, da se še slednjič poslovi od svojega strica, kateri ga je podpiral na gimnaziji in sedaj v Rimu.
Prostorna šentpeterska cerkev se je napolnila krog pol desetih do zadnjega kotička s številnimi, kateri so hoteli prisostvovati pogrebnim molitvam, poslovilni pridigi in maši zadušnici za rajnega g. župnika. Po mrtvaških molitvah je stopil na prižnico msgr. Umek ter v lepih besedah orisal delo blagopokojnega g. župni-
Časopisni teden!
Katoliške organizacije bodo priredile v času od 12. do 18. decembra časopisni teden. V ta namen bodo dobile posebna navodila. Prosimo vse, da se resno pripravijo na to delo in ga častno izvršijo. Naj bo tekma ne-le za domače društvene knjižnice, pač pa tekma za dobro stvar!
Člani katoliških organizacij, zanimajte se za to delo, na katero vas bo pozvalo
vaše domače društvo!
*
Prosvetnim društvom! Ne pozabite na srečke Prosvetnega društva pri Sv. Sebeščanu v Prek-murju! Žrebanje bo 31. decembra 1937. Vidite torej sami, da je rok zelo kratek. Mislimo, da ne bo nobenega zavednega katoličana in Slovenca, ki ne bi hotel žrtvovati 4 din za prvi katoliški prosvetni dom v Prekmurju. Odvisi vse le od agilnosti in požrtvovalnosti posameznih Prosvetnih društev. Katero društvo pa naših srečk ne bi hotelo razprodajati, oziroma samo prevzeti, pa nam naj srečke takoj vrne. Prepričani pa smo, da nas nobeno bratsko društvo na ta način ne bo hotelo žaliti. Denar nam nakažite že v prvi polovici decembra.
*
Selnica ob Dravi. Naša mladina bo zopet stopila pred javnost. Nanovo ustanovljeni fantovski odsek in dekliški krožek ne poznata počitka. Delo in zopet delo — to je naš program. Dne 8. decembra ob treh popoldne bomo imeli v Do-plerjevi dvorani »Proslavo Brezmadežne«. Spored je skrbno izbran in zanimiv. Tudi kratka igra je na sporedu. Podprite dobro voljo naše mladine in pridite v obilnem številu!
Kamnica pri Mariboru. Katoliško izobraževalno društvo vprizori na praznik Brezmadežne ob treh popoldne v cerkveni dvorani Ghconovo zgodbo v treh dejanjih »Sultanova hči in dobri vrtnar«. Pridite v obilnem številu!
Sv. Lenart v Slov. goricah. Društvene prireditve 5. in 8. decembra. Prosvetno društvo »Zarja« pripravlja za praznik Brezmadežne prelepo igro »Madona v gozdu«, katero si bomo pač šli vsi pogledat, ker se nam v tej igri tako izrazito kaže
Prosvetno društvo Slomšek na Gornji Ponikvi priredi igro >2ena e srcem« na praznik Brezmadežne 8. decembra ob pol treh v Soli.
Kost rivnlca. Naš mladi fantovski odsek se Je krepko postavil na noge. Vprizorili smo igro »Podrti križ« 7. in 14. novembra ob nepričakovano veliki udeležbi. Fantovska organizacija hoče
vzgojiti rod, pošten, zdrav, zmožen, ki bo znal reševati življenjska vprašanja, ki bo znal krščansko misliti in se tudi udejstvovatL Hoče pa tudi vzgojiti in izobraziti ga v gospodarskem oziru, vzbuditi ljubezen do domače grude in pravo tovari.,!:o prijateljstvo! Fantje, vsi v naše organizacijo!
Odprta noč in dan so groba vrata
pod streho. Ob tej priliki moramo izreči popolno priznanje in zahvalo našim dobrim faranom, kateri so nam na različne načine pomagali. Nad tristo brezplačnih voženj se Je storilo, kar dovolj Jasm kaže, da nas je večina ljudstva razumela. TodI ročnega brezplačnega dela Je bilo mnogo. V prvi vrsti moramo omeniti tukaj domačega kovača g. Reicha, kateri nam Je vse v njegovo stroko spadajoče delo naredil brezplačno. Nadalje delavcem za snaženje opeke, vsem domačim in tajim dobrotnikom za prispevke v denarju. Za solidno Izvršeno delo g. zidarskemu mojstra Andreju Trglavčniku in tesarskemu mojstru g. Mla-karju. Vsem skupaj iskrena hvala in tisočkrat Bog plačaj! Načrte za dom Je napravil član Prosvetnega društva, ki Je dom gradilo, naš Tone. Je sicer kolarski pomočnik, a pridite In poglejte, kako praktično si je vse zamislil! Stoji na zemljišču nadarbine, za kar Iskrena hvala č. g. župniku, kateri Je vse delo z največjo požrtvovalnostjo podpiral. Dolg je dom 18 m, širok pa 11 m, deloma je podkleten, z nadstropjem, kjer bo stanovanje za hišnika. Visok zidan evharistični križ na pročelju stavbe bo vsakemu jasno pričal, da je tukaj dom katoliške prosvete. Veliko dela nas še čaka, preden bo dom popolnoma urejen, a upamo, da s pomočjo našega dobrega ljudstva in z božjo pomočjo bomo tudi to srečno dokončali. Kakor se visoko dviga naš »Slomšekov dom« ter je viden daleč po naši okolici, tako bi se naj tudi katoliška prosveta naše črešnjevske mladine, za katero je v prvi vrsti dom postavljen, dvigala in napredovala v korist njim samim in našemu dragemu slovenskemu narodu. Bog živi!
Slovenska Bistrica. Ze zadnjič smo poročali, da se dela pri našem Slomšekovem farnem domu bližajo h koncu. Zdaj je notranjščina doma z izjemo par majhnih prostorov že dovršena. Treba ga Je le še zunaj ometati. Težko je povedati, kako se tega doma veselimo in kako težko smo ga pričakovali. Krekovo proslavo smo oktobra še morali Imeti v tujih prostorih, Miklavž bo pa že prttel v novi dom. V nedeljo 5. decembra bo po večernicah prišel Miklavž najprej k otrokom v mali dvorani našega doma, ob pol osmih zvečer pa bo v veliki dvorani Miklavžev večer. Na sporedu je nova Grzinčičeva opereta »Miklavž prihaja«, ki bo radi svoje lepote in radi duhovitih spevov o zidanju doma nudila obilo veselja. Po Igri bo Miklavžev govor in razdelitev darov, nato pa družabni večer ob pogrnjenih mizah. Za potrebno bo preskrbljeno. Druga prireditev v domu bo 8. decemt -a po večernicah, ko se bo naša farna mladina poklonila svoji zavetnici — Brezmadežni. Od najmanjših do največjih bodo doprinesli k tej Marijanski akademiji. Zlasti obeta biti lepa Izvirna simbolična vaja fantov: Marija, Mati ljubljena, nastop otrok in deklet ter zborna de-klscmacija. Starši in prijatelji mladine, pridite pogledat, kako so vaši otroci delavni!
Makole. Naše Prosvetno društvo ponovi na «plošno željo dne 8. decembra, na praznik Brezmadežne, ob treh popoldne igro »Podrti križ«. Pri prvi vprizoritvi je Igra dosegla velik moralni uspeh, zato se vabijo domačini in okoličani, da v obilnem številu pridejo pogledat to v dušo pre-tresujočo Igro.
Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju h «gagi, povzročeni po trdi stolici, Je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne
FRANZ-JOSEFOVE VODE grenCice ln zjutraj na tešč želodec Isto količino. Prava
FRANZ-JOSEFOVA VODA
«fda se Je vedno Izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za Iztrebljanje črevesja. ___OgL reg. S. br. 30474/85.
•■^r-mv^mm^sTEB*
Šmartno v Kožni dolini. Dne 20. novembra Je pretrgala smrt nit življenja našemu preljubemu prijatelju Alojziju 2nidar. Komaj Je spolnil 25 let, pa je že moral vzeti slovo od nas. Počivaj v miru, dragi Lojze!
Fram. Dne 2. novembra je zločinska roka zadala dobremu in mirnemu fantu Pliberšek Francetu, kmečkemu sinu iz Loke pri Framu, smrtonosno rano, vsled katere je čez tri dni Izdihnil svojo blago dušo. Ta bridka izguba je težko pogodila očeta, mater in sestri. Rajni mladenič naj počiva v miru, staršem in sorodnikom pa naše sožalje!
Sv. Ana v Slov. goricah. Umrl je v Ledineku Jožef Bauman, ki je bil zelo dober kovač, varčen gospodar in veren, praktičen katoličan. Vsem bodi zgled njegova lepa beseda: »Klel nisem, rajši sem rekel: V imenu božjem ln Bog mi pomagaj!« Lep je bil njegov pogreb 18. novembra. Naj počiva v miru!
Sv. Anton v Slov. goricah. V soboto smo pokopali našega trgovca g. Josipa Tušaka. šel je nana obisk k svoji sestri na Pobrežje ter se je z njo ves večer zdrav In vesel razgovarjal, zjutraj pa je bil mrtev. Ne ure, ne dneva... Bil je skrben gospodar, dober oče in narodni budi-telj v predvojnem času. Naj počiva v miru!
Apače. V bolnišnici v Murski Soboti je umrl in bil v Apačah pokopan vojak Anton Radgan iz žibercev. Radi bolezni je bil poslan na dopust. Imel je zamotana čreva ln bil v Soboti operiran. En teden po operaciji je strgal vse obveze s sebe. Posledica tega je bila kmalu nato smrt. Naj počiva v miru!
Velika Nedelja. Umrl je po kratki in mučni bolezni v starosti 66 let Mihael Pevec, posestnik in mlinar v Ključarovcih. Pokojnik je bil vzoren gospodar, zgleden krščanski mož in družinski oče, mož poštenjak. Pogreba so se udeležili poleg domačih faranov tudi drugi njegovi prijatelji in stanovski tovariši iz Sosednjih župnij. V imenu združenja mlinarjev se je poslovil od pokojnika predsednik združenja g. Peter Sadravec iz Ormoža. Blag mu spomii, njegovi rodbini pa naše sožalje!
Sv. Florijan pod Bočem. Dne 20. novembra, ravno na svoj godovni dan, nas je zapustil g.
ErisflTm
Prevalje. Na Lešah pri Prevaljah podirajo bivšo rudniško restavracijo. Pri podiranju je bil zaposlen tudi 30 letni Račnik Ivan, doma iz Črneč pri Dravogradu. Nesreča Je hotela, da je nanj padel dimnik ter mu zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico v Slovenjgradec. — Na Poljani so te dni pričeli z delom, da odstranijo nevaren cestni ovinek. Prav na tem mestu se je bilo vedno bati, da ne bi prišlo do nesreče, kajti ena cesta tam vodi iz Avstrije, druga pa lz Me-
fiolski upravitelj Sekirnik Srečko. Zjutraj so mu prijatelji prišli še voščit, zvečer pa je utihnil za vedno. Bil Je dober Človek, poznal Je naš kmečki stan, pomagal Je rad vsakemu, de si rabil to ali ono, mnogokrat Je tudi segel v žep, da gmotno pomaga. Sprevod je pokazal, kako priljubljen je bil med nami. Skoro vsa župnija ga je spremila na zadnji poti. Bilo Je tudi mnogo njegovih stanovskih tovarišev. Ganljivo je bilo ob grobu, ko je jokala šolska deca. Rajni naj počiva v miru!
Šmartno ob Paki. Redko se zgodi, da bi mrliča pripeljali tako daleč in preko več tujih držav v domovino, kakor se je to zgodilo v našem primeru. Petrič Anton, rojak iz Mozirja, poročen z ženo iz Smartnega ob Pakl, Je deloval kot rudar v Holandlji in se tam 8. novembra smrtno ponesrečil v Heerlenu. Družba, pri kateri je bil zaposlen, ga je na prošnjo njegove žene dala prepeljati z nalašč za take posle pripravljenim avtom v domovino. Vožnja, že itak tako dolga, se je med potom silno zakasnila, ker so morali radi snežnih žametov tu in tam avto z železnico od-premiti. Zato se je T*il pogreb šele 17. novembra, in sicer pri podružnici v Gorenjem, kjer je v bližini doma žena-vdova. Veliko ljudi iz domače in mozirske župnije z gasilci so počastili pokojnega, ki je dobil svoj zadnji dom v domovini, kar Je aglašil tudi govornik ob grobu. Pretresljivo jokanje pokojnikovih dveh otrok je spremljalo trenutke, ko se je zemlja zgrnila nad pokojnikovim truplom. Počivaj v miru v domači zemlji!
Sv. Rupert nad Laškim, Dne 14. novembra je skozi smrtna vrata stopila v večnost Bočnič Marija, zasebnica v Mali brezi. Bila je dobra stara teta pri »Podhortijanskih«, ki je živela tiho, skromno življenje, a veliko dobrega storila s svojo pridnostjo in delavnostjo, dokler so ji moči dopuščale; zadnja leta pa s svojo potrpežljivostjo v velikem bolezenskem trpljenju: bila Je vsem trpinom lep zgled krščaske kreposti. Zato je tudi nenavadno veliko število znancev in prijateljev počastilo njeno zadnjo zemeljsko pot na pokopališče. — V soboto 27. novembra pa je v Tro-bendolu pri Mežurjevcih zatisnil svoje trudne oči k večnemu počitku samski lastninar Anton Fun-kel. Dokončal je svoje zemeljsko potovanje, dele in trpljenje, da bi prejel plačilo dobrega, zvestega božjega hlapca. — Počivajta v miru!
žice, tako da razni vozači niso imeli dobrega pregleda. To delo toplo pozdravljamo!
Stari trg-Slovenjgradec. Potrebe novega časa zahtevajo združitev neposredne okolice in mest v eno upravno telo, ln to predvsem v korist okolice: Ce okolica redi mesto, naj mesto z okolico tudi dobrote deli! Zato so se po vsej državi združile okoliške občine z mestnimi. V Sloveniji je bilo to prav posebno potrebno Iz gospodarskih, socialnih, narodnih ln upravnih ozirov. Tako se Je izvršila tudi združitev mesta Slovenjgradec z okolico. Nekateri občani iz okolice se radi tega vznemirjajo, drugI celo hujskajo In širijo neresnico. Prvim v pomirjenje, drugim v svarilo In pouk sporočamo sledeče: Prvič: Socialno krivič-
Hai Bio prinašal „Slov. gospodar " ¥ leta 1938?
Leto bo itak zanimivo, saj je svet tako razburkan, da boste gotovo že komaj čakali, kakšne novice bomo zvedeli prihodnji teden!
Poleg teh običajnih novic bo pa »Slov. gospodar« imel cledeče zanimivosti prihodnje leto:
Izhajali bosta dve povesti, za razvedrilo bo v vsaki številki nekaj, za naše male bo posebna mala povest, odgovori pravne
vsebine bodo v vsaki številki, posebno zanimiva pa bo stran pod naslovom: Kmetijska trgovina. V uredniški krog je stopil poseben sodelavec samo za to stran in bo redno vsak teden poročal vse zanimivosti, opozorila, cene itd., kar moramo sproti vedeti za kmetijsko trgovino. Verjetno je, da bodo prihodnje leto cene kmetijskim pridelkom nestalne, ker bodo najbrže rasle in prav je, da ste vsi pravočasno obveščeni o tem, da ne boste utrpeli škode!
no je, da bi mesto imelo napram okolici pred-pravice in ugodnosti. Mesto živi in raste od okolice in z okolico, zato naj z okolico deli vse pravice in dolžnosti! Kakor je zginilo tlačanstvo nasproti graščakom, tako mora zginiti gospodarsko zapostavljanje in tlačanstvo okolice napram mestom! Kmečko ljudstvo mora postati enakopravno z meščani! Kdor misli in hoče drugače, je zastarel, ne razume današnjega časa in njegovih gospodarskih in socialnih potreb, ni za pravičnost in enakost! Se več: Okoličani bomo imeli pri vodstvu občine odločilen vpliv. Mesto ne bo moglo nadvladovati okolice, saj bodo veČino občinske uprave in odbora tvorili okoliški možje. Končno: Gospodarsko bo okolica z združitvijo samo pridobila. Samo primerjajmo dosedanjo davčno moč mesta in okolice! Davčna podlaga v dosedanji mestni občini znaša 156.975 din, v vseh občinah, združenih z mestom, pa samo 87.581 din, in sicer Stari trg 58.305 din, priključeni del občine Šmartno 24.691 din, Pameške Troblje pa 4848 din. Dosedanja mestna občina ima torej za 69.123 din večjo davčno podlago nego vsa okolica! Doklade znašajo: v Slovenj-gradcu 52%, v Starem trgu 68, v šmartnem 40, v Pamečah 65%, Na trošarini je imela mestna občina preteklo leto okroglo 100.000 din, priključena okolica pa samo okoli 19.000 din, torej 80.000 din razlike! Vprašamo: Ali niso večino teh dohodkov dali okoličani? Niso pa imeli doslej ničesar od tega! Dohodki mestne občine so torej pri občinskih davkih dvakrat, pri trošarini pa celo petkrat višji nego dohodki okolice! Z združitvijo bo davčna moč prišla pravično v prid vsem enako: okolici kakor mestu! In nova občina bo lahko brez težav in brez novih obremenitev storila mnogo več za ceste in regulacije, za Javno zdravstvo in posebej za reveže. Tako je torej uspeh združitve za vse pravičen, koristen in pošten. Neumna in hudobna je trditev, da bodo okoličani plačevali dolgove in tlakovanje ceste skozi mesto. Tlakovanje izvrši banska uprava in okrajni cestni odbor, dolgove za dosedanje investicije pa že plačuje z dosedanjimi dohodki mesto samo. Sicer pa znašajo le 350.000 din, ne pa dva milijona, kakor nekateri lažejo. Vsaka nova obremenitev pa je brez odobrenja okolice nemogoča, ker ima okolica pri vodstvu občine zakonite zajamčeno večino. Združeni bomo pošteno in pravično dali vsakemu svoje! želimo le medsebojno iskreno bratovsko delovanje v prid naše nove velike občine, ki naj bo nam vsem naš ponos in naša korist!
Šmartno na Pohorju, širni javnosti je znano, kako hudo je bilo letos po toči prizadeto Južno-vzhodno Pohorje, zlasti Šmartno, kjer so bili uničeni vsi poljski pridelki. V dolini so bili z žetvijo večinoma že gotovi, dočim je bilo žito tu gori še vse na polju. Le nekateri pridelki uspevajo pri nas, a še ti so uničeni. Vse se obupno sprašuje, Icaj bo, če ne bo od nikoder pomoči. Kljub veliki bedi tudi nam ne manjka požrtvovalnega duha.
Na sedmini za pokojno Preglco smo nabrali za novo bogoslovje 105 din in za pokojnim Kapun Francem, p. d. Vranjek v isti namen 150 din. Slednji Je bil vrl krščanski mož. Kot večletni ključar pri sv. Arehu je bil največji dobrotnik tudi farne cerkve. Precej je prispeval za zvonove in bil boter velikemu zvonu. Ob njegovem veličastnem pogrebu so doneli zvonovi pokojnemu v znak hvaležnosti in z mogočnim glasom oznanjali svetu, da je odšla duša dobrotnika k neskončno Pravičnemu po bogato plačilo.
Sv. Anton na Pohorju. Četrta točka resolucije, ki so jo sklenili na shodu pri Sv. Benediktu v Slov. goricah,-se glasi: Stari pozdrav »Hvaljen Jezus« naj tudi v bodoče ostane med šolsko mladino. — Saj smo že od nekdaj navajeni na ta stari krščanski pozdrav. Ali komu ni prav in bi rajši vpeljal med mladino I-rščanskih staršev kak drug pozdrav? Da, najdejo se med nami taki, ki jih ta pozdrav neprijetno dirne. Naj bi taki kul-turnobojneži rajši odšli tja, kjer ni vere v križa-nega Zveličarja. Tam bodo imeli mir pred krščanskimi pozdravi in sploh pred »klerikalci«! Bo pa že treba bolj energično nastopiti, a ne tako, kakor v tistem kraju, kjer so mojstri v metanju kamenja v hišo, v kateri je po lanskih volitvah občinski urad. Tako ne počenjajo kulturni ljudjo in je le čudno, da ne morejo prijeti pravih krivcev za ušesa. —• Z našo cisterno je tako: Pri banski upravi imamo zagotovljenih nekaj »jurjev«, ki jih gotovo dobimo. Dvajset tisoč dinarjev nam je obljubil izposlovati g. poslanec. Sedaj bo zasedala narodna skupščina. Kako lepa prilika, da se izpolni ta naša želja!
Sv. Lenart v Slov. goricah. V bivši občini Sp. Porčič je lovski najemnik prekomerno razmnožil divjačino. Pritožbe kmetov so na dnevnem redu. Lovski najemnik se izgovarja, da mu je dana pravica razmnoževati divjačino po mili volji. Po zatrdilu lovskega čuvaja je samo v Sp. Porčiču nad 2000 fazanov. Vzemimo minimum, da požre vsak na leto samo 10 kg različnega zrnja kilogram po 1 din. Potem bi znašala škoda, ki jo naredijo samo fazani v tej mali občini, 20.000 din. Kaj pa zajci! že meseca septembra so oglodali raznim posestnikom mnogo sadnih dreves. Ali naj imamo drevesa zavita tudi poleti? Vsak ve, da bi to škodovalo razvoju drevja. Ali naj kupimo drage mreže, ko včasih ni denarja za najpotrebnejše? Vse to bi sc dalo urediti, in sicer takole: Sedanjemu lovskemu najemniku naj se vsled prekomernega gojenja divjadi odvzame pravica do lovišča v bivši občini Sp. Porčič, ki naj sama izvršuje lov ne v škodo, ampak v korist občanov. Malenkostna najemnina, ki jo sedaj plača .lovski zakupnik, naj se sorazmerno razdeli davkoplačevalcem, ki bodo to vsotico rade volje plačali, ko bodo imeli zopet veselje do gojenja sadnega drevja in obdelovanja polja. Lovski najemnik pa naj v svoji lovski strasti goji divjačino po mili volji v ograjenem prostoru, da ne bo delala škode nam kmetom.
Crešnjevec pri Slov. Bistrici, župnija črešnje-vec je sedaj tudi politična občina. Večini ljudstva je a tem ustreženo. Samo nekateri vzdihujejo za Pragerskim, rekoč, da smo zgubili molzno kravqy Ni nam sicer znano, ali so Pragerčani dovolM svojim zaveznikom, da jih primerjajo kravi; to*. da ako je njim prav, je nam tudi. Vemo pa, da je ta krava stala s prvimi nogami v naši žup-niji, kjer smo jo pridno krmili, a molzli so Ja drugi. Da je to resnica, nam dovolj jasno kažejo naše cestne razmere. Dotičnega gospoda odbornika, kateri na vso moč operira z omenjeno kravo, bi prosili, naj se potrudi nekoliko po naših cestah, bodisi proti postaji, proti cerkvi ali pa proti Leskovcu. Videl bo, da bi res rabil prav močno kravo, da ga izvleče iz blata in cestnih jam. Pomislite malo, koliko je bilo zadnja leta prilike za zboljšanje naših cest, ko je bil gramoz tako rekoč pred nosom. Ko so se železniški tiri popravljali, je šlo na stotine voz dobrega mate-rijala za nasip, kateri bi se lahko dobil za naše ceste, samo dobre volje bi bilo treba. Takrat bt naj gospodje nekoliko pomolzli tisto »kravo« ter privlekli na dan tiste bajne dohodke Pragerske-ga, o katerih nekateri sanjajo, pa bi bilo za voznike in delavce. Kar se tiče naše šole, zgleda od cestne strani kot kakšna kaznilnica iz srednjega veka, dočim se je šola na Pragerskem temeljito popravila. Zato le nič pretiranega žalovanja, saj nimate vzroka za to! Nadalje pravite, da ste »procente« znižali To pomeni pesek ljudem v oči. Le odprite oči in videli boste nesmiselnost svoje gospodarske politike, še bolj čudni so tisti, kateri so svoječasno sami prošnjo za samostojno občino Crešnjevec podpisali ter celo še podpise pobirali pri svojih znancih. Sedaj pa zmerjajo.; Seveda, ako bi prošnjo rešil minister JNSar ali pa kakšen gospod druge nam nasprotne stran-» ke, bi jim bilo vse prav. Da pa je storila seda* nja vlada, jim pa ni po volji, ker njihov princip je: borba proti vsemu, kar pride od »klerikal'' cev«, kakor nas imenujejo. Občani, ne tako! Zgled naj nam so sosedne občine, kjer se vse organi-« žira v naši »Jugoslovanski radikalni zajednicl«, Zato se pa tudi v polni meri kažejo uspehi te organizacije. V najzadnji hribovski občini se s pomočjo okrajnih in banovinskih podpor gradijo ceste in mostovi. A pri nas? V blatu tičimo, ker' ne maramo biti tam, kjer je ogromna večina naj šega slovenskega naroda. Občani, mislimo päH metneje ter nastopimo složno v dobrobit naši nove občine pod okriljem JRZ!	,
Slatina-Radenci. V interesu javnosti so potreb-' na in primerna naslednja pojasnila: Dokler so trajala pogajanja med občino in upravo zdravili-1 šča radi načina odplačevanja dolga za šolo, banska uprava ni mogla potrditi občinskega proračuna za leto 1937/8. Davčna uprava pa tudi nI mogla čakati s predpisi davkov na potrditev proračuna, ampak je izvršila začasen predpis ne pO prejšnjih 92% občinskih dokladah, ampak jih je zvišala za 15% na 107%. Storjena pa je bila tudi napaka. Občinske, okrajne In banovinske doklade, skupaj 200%, so se predpisale od celokupnega državnega davka z vknjiženim dopolnilnim davkom, dočim bi se morale predpisati samo od osnovnega državnega davka. Razlika je vidna v sledečem primeru: od 4000 din katastralnega donosa znaša 10% osnovni davek 400 din, 3% dopolnilni davek 120 din, celokupni državni davek 520 din, doklade 200% se računajo samo od osnovnega davka 400 din in znašajo 800 diiij skupaj tedaj 1320 din. Davčna uprava pa je dosledno računala 200% od celokupnega državnegai davka, to je od 520 din, kar da 1040 din, in so se tako doklade v tem primeru predpisale za 240 din previsoko. Kakor smo obveščeni, je banska uprava med tem potrdila občini Slatina-Radenct proračun m znašajo občinske doklade samo 88 %\
»rej so celo za 4% nižje kakor v proračunskem etu 1936/7. Priporočamo, da se tisti davčni za-rezanci iz občina Slatina-Radencl, ki davka še niso plačali ter smatrajo, da je predpis nepravilen, zglase na davčni upravi, da se jim dajo druge položnice; onim pa, ki so davke že plačali, pa bo davčna uprava preveč vplačani znesek vpisala v dobro za prihodnje leto.
Ormož. Prišel je čas, da bi morali plačati obroke za dolgove. Denarja pa ni in ga tudi nikjer ni dobiti. Letošnje leto je bilo skrajno slabo, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši. Plačati ne moremo, grozi pa se nam s prodajo posestev. Kaj pa bo potem z ubogimi družinami, katerim bo odvzeta hiša in možnost življenja? Tukaj bi se moralo nekaj storiti ter ukreniti, da se posestva ne bodo prodajala v brezcenje, ker bi ista pokupili večinoma — kakor se je neki gospod izrazil — tujci, in to Nemci! Če rešimo slovenskega kmeta, rešimo tudi slovensko zemljo!
Apače. Tukajšnji lovci so priredili v črncih lovsko veselico. Lovcev na njej ni bilo mnogo. Udeležilo se je pa veselice nekaj mladih razgrajačev, ki so delali strašen nemir. Sosedje tega niso mogli prenašati, zato so poslali po orožnike, ki je tem vročekrvnežem hladilo kri do ranih jutranjih ur. — G. Ornig iz Ptuja je kupil imetje g. Ivana Sedonje, posestnika in gostilničarja v Žepovcih. Z imenom Ornig so bili združeni v ptujskem okraju pod avstrijsko oblastjo hudi in ostri boji proti Slovencem.
Veržej. Otroci, »Miklavž prihaja«! V Marija-nišče bo prišel v nedeljo ob šestih zvečer in tako lepo bo kot še nikoli ni bilo! Slišali in videli boste spevoigro g. dr. Grzinčiča: »Miklavž prihaja« v treh dejanjih. Spremljal jo bo domači orkester. Angelčki in parkeljčki bodo peli, aa bo za jokat. Otroci, pridite! Starši pa oskrbite svoji deoi darove, ki se bodo sprejemali v nedeljo do opoldne v zavodovi pisarni. Imena pišite razločno! Vsi na svidenje!
Šmartno ob Paki. Za začetna dela regulacije v Hudem potoku je banska uprava odobrila kredit 30.000 din. 5000 din se bo porabilo za cesto, drugo pa za potok, ki je bil nujno potreben popravila. Kljub poznemu času so vendar pričeli z delom. Zaenkrat je zaposlenih 18 delavcev, ki bodo vsaj za bližajočo se zimo imeli nekaj zaslužka. V dolnjem toku so nameravali strugo potoka prestaviti naravnost, da bi voda ne povzročala vsakoletnih poplav. Ker so bile vložene neke pritožbe, je regulacija v spodnjem toku ogrožena.
Polzela. V ponedeljek se je poročil na Polzeli g. župan Tumšek Pongrac z g. Ano Pader. Fantje — fantovski odsek, gasilci in cerkveni pevci — so mu napravili v soboto zvečer podoknico.
•; Lord Halifax, angleški državnik, je vodil razgovore m annraznm m«! AnpJIlo ta NamMin.
Cerkveni pevci so zapeli dve pesmi. Vmes je donelo streljanje iz možnarjev. Vsi so bili veseli ln so prepevali z ženinom vred, ki se je z radostjo spominjal lepih ur, ki jih je preživel s fanti. V ponedeljek pa so fantje zgodaj zjutraj postavili slavolok ob cerkvi Ob desetih se je pripeljal sva-tovski par v cerkev, kjer so ga pričakovali in pozdravili pred slavolokom fantje v krojih in ga-
Potemkin, sovjetski ruski poslanik v Parizu, bi naj nasledil sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova.
Poljski maršal Smigly Rydz.
Angleški prometni minister Burgin pri vola g« avtomobile.
silci. Nato so ga vsi skupaj spremili v cerkev. Cerkev je bila slavnostno razsvetljena. Pri sv. maši, ki jo je daroval č. g. župnik Andrej Pire, so stregli fantje v krojih. Našemu zaslužnemu županu in njegovi dobri ženi želimo obilo božjega blagoslova!
Dobrna. Kakor rimski cesar Konštantin pred zmago nad Maksencijem, tako smo zazrli Do-brnčani v četrtek 25. novembra ob 18 žareči križ v zraku. Je bil to pravkar postavljeni 24 m visoki evharistični križ. Veliko uslugo za poživitev in poglobitev verskega življenja v Dobrni je z uresničenjem te ideje pokazal č. g. župnik Urleb Fra-njo. Postavljen tik pred početkom sv. misijona naj bi stal kot glasnik še našim zanamcem in rodovom, da je bival tu rod in še biva, ki je bil in ostane vdan Križanemu. Dobrna je dobila s postavitvijo znamenja našega odrešenja novo privlačno silo za goste. Pridite in posetite nas bližnji in daljni sedaj ob času sv. misijona! Ob zaključku, v nedeljo 5. dec&nbra, bomo imeli rimsko procesijo k temu križu, kjer bomo obljubili: »Zvesti mu biti, do groba in v večnost mu zvesto slediti, kjer križani Jezus, naš Kralj in Gospod, obhajal tam zmage svoj večni bo god.«
Sv. Rupert nad Laškim. Mrzla zima že kima s svojim snegom in ledom tam od sibirske strani in priganja zamudnike: le brž si spravite drv in kuriva, sicer bom jaz ob Božiču zakurila, da bo pokalo od mraza! Pa se je nič preveč ne bojimo mrzle starke, saj smo naložili cele sklade goriv-nega materijala, da bo ob mrzlih in temnih večerih prav prijetno na zapečkih in v prijazni sobi. Veselo zimsko življenje se že kaže v mnogih naših sicer priprostih hišah: dobra mladina se je zganila, vsi vrli fantje in vsa pridna dekleta se že pripravljajo na veličastni mladinski praznik Brezmadežne; nekateri in nekatera bodo stopili nanovo pod prapor Brezmadežne, drugi pa ponovili in potrdili svojo zvestobo svoji nebeški Kraljici in Zaščitnici. Pa tudi na prosvetnem polju je zavladalo mlado, upapolno življenje. Naše prosvetno društvo je dobilo v zadnjem času močan prirastek v novoustanovljenem odseku dekliškega krožka; vsa dobra dekleta, ki hočejo kaj znati in veljati, so se pridružila. Ker pod novim šolskim upraviteljstvom šolski prostori niso več na razpolago prosvetnim prireditvam, zato je prosvetno društvo odločno sklenilo, v doglednem času postaviti prepotrebni društveni dom, ki bo pravi blagoslov za vso našo župnijo. Vsi dobri in uvidevni župljani pozdravljajo ta korak in so tudi obljubili svojo pomoč. Bog daj svoj blagoslov!
Nemški slaščičar iz Niederlausitz se ponaša % debelima kitama.
Pcfcr mut&r resefarL
»Jutro« je bilo obsojeno. Svoj čas je »Jutro« iiako poročalo o umoru farovške kuharice na Javorju na Kranjskem, kakor da jo je umoril 70 letni domači gospod župnik. Seveda je moral gospod župnik tožiti, da bi si vsaj malo spravil na-saj svoje pošteno Ime. »Jutro« je bilo sedaj obsojeno na 5000 din in na vse stroške. Tako je sodila sodnija. S tem pa še ni končana sodba, ki Jo mora izreči še narod sam! List, ki ga je morala sodnija kaznovati, ker je tako pisal, da '¡Je slovenskemu duhovniku podtikal umor, ne zasluži, da bi ga s kako šalo zavrnil, ker je to početje preveč žalostno. Zavrniti ga je treba na drug» toda energičen način! Videl bom, če ste za kaj! Sedaj je čas, da daste takemu časopisju milo za drago!
Narodni praznik — brez naroda. Pri nas imamo nacionalno organizacijo, ki praznuje narodni praznik, pa samo zase, ne z narodom. Kako se more tak praznik potem pri njih imenovati naroden? In kako se more taka organizacija smatrati za narodno organizacijo? Če je bilo to do-sedaj mogoče, za naprej ne bo več!
Bi naj bilo, pa ni bilo! Nekemu kovaču se je tole zgodilo: Razgovarjal se je s sosedom, pa gonil meh in držal železo v ognju, pozabil pa je kovati. Železo se mu je stopilo. Tedaj je na koncu opazil svojo nesrečo, pa je rekel: »Bilo bi naj, pa ni bilo!« Tudi JNS je delala tako. Govorila je, meh je gonila, železo je imela v ognju, kovala je, bilo bi naj, pa ni bilo, ker je pozabila kovati, ker je pozabila delati. Sedanja vlada pa dela, kuje boljšo bodočnost z obema rokama. JNS pa samo na mehu sedi in napoto dela. Jd bo treba zamehuriti, da bo mir!
Izobraženci — nevedni! Včasih je bilo tako, da so dotični, ki so v šole hodili, se nekaj naučili in še narodu pomagali. Sedanja mladina posebno na univerzah pa misli, da je njena naloga samo to, svoje moči dajati na razpolago za komunistično agitacijo. Kako so ti ljudje pozabili na svojo zibelko! Menda je malo preveč svobode, odkar smo šibo odpravili, da so sedaj tisti, ki bi morali biti izobraženi, ostali nevedni!
Bruseljska konferenca, kamor so se preselile Jržave, da bi sklepale o miru in odbrusile vse ■»strine, se je v celoti ponesrečila. Brus je odpovedal.
Francoske kleti so bile dosedaj znane po dobrem vinu, odslej pa bodo po dobrih bombah. Naša JNS ima precej francoskih manir. Kaj, če ima tudi to?
Piccard v Belgradu. Znani letalec v nebeške višave do 25.000 metrov visoko, je prišel v Bel-grad. JNS ga je takoj prosila, če ima še kak star balon odveč, da bi se vsaj z njegovo pomočjo malo dvignila od tal.
Državna vera. V Nemčiji bodo vpeljali posebno državni vero. Ta pa ne bo držala, četudi bo kljukasti križ njihovo znamenje. Za vero je treba, da j_ nekdo na križu, pa od teh, ki to državno vero snujejo, sedaj še nihče noče na križ.
Fašistično kožo hoče imeti neki francoski minister. Lal1 mu svetujejo, naj pride po njo. Ne vem, če bo iz tega kaj dobrega!
Dvorano Društva narodov so spremenili v datirano za rokoborbe. Upajo, da bodo vsaj na tak način mogli kazati svetu zgled, kako naj dela za ljubi mir. Ce se že borijo narodi med seboj, naj bi se samo z rokami! Jaz pa sem še vedno starega mnenja, da. bi se naj borili z glavo! Pa moja žal ne obvelja! Diplomati se menda te borbe bojijo, ker imajo preslabo glavo!
Kreppapir engros
za trgovec najugodneje v Tiskarni sv. Cirila v Maribora in Ptuju.
Ne trudite se pri pranju z raznimi drugim? pralnim? samo z Radionom oprano perilo postane snežnobelo. bo presenetil! Dobro Schichtovo milo, prepojeno s kisi
r
skozi tkanino in odpravi brez vsakega mencanja vso nesnago. Ne zadovoljite se s sredstvi za pranje, pri katerih se morate na vso moč truditi, da postane perilo belo, temveč uporabljajte Radion, pa boste imeli z lahkoto »Radion-be!o« perilo. Razloček bo očiten, če primerjate perilo. Perilo oprano z Radionom bo ostalo vedno snežno-belo. Razen tega bo bolj trpežno, ker Radion varuje perilo.
sredsfv!, ké? Učinek Vas kom, pronica
Schichtov
pere sam
Cenik malim oglasom.
Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm* Din 1.—, do velikosti 50 cm2 Din 2.50. — Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer se ne odgovarja.
SLUŽBE:
Sprejmem učenko, močno in zdravo, ki ima veselje do trgovine. Reich Fran, trgovec, Beltinci.	1687
Išče se starejši hlapec v župnišče. Naslov v upravi.	1668
Močnega vajenca za mizarsko obrt sprejme I. Kobale, Slov. Bistrica.
Viničarja s tremi delovnimi močmi iščem i 1. februarjem. General Lešič, Meljski hrib 52, Sv. Peter«pri Mariboru.	1666
Sprejmem viničarja, 2—3 delovne moči, šivilja ali krojač. Dvoršak Andrej, Sp. Porčič 19, Sv. Lenart v Slov. goricah.	1635
Poštena družina s petimi močnimi delavskimi močmi, vajena hmeljarstva, vinogradništva in vsega poljskega dela išče stalne službe. Naslov v upravi »Slovenca« Celje.	1637
POSESTVA:
Lepa hiša z vrtom se proda. Se dobro obrestuje. Studenci pri Mariboru, Vodnikova ul. 28. 1669
Manjše posestvo dam v najem z inventarjem. Naslov v upravi.	1665
Na prodaj gozd, dva orala, Sv. Peter pri Mari-i^ru. Naslov v upravi.	1664
POSESTVA:
Prodam posestvo na vasi, primerno za upokojenca ali obrtnika, na sončnem kraju, pol ure od cerkve, postaje, od ceste pet minut, trije orali zemlje, vse v dobrem stanju. Pojasnila daje Ignac štumpf, Brežnica, Poljčane. 1667
Potočni mlin v dobrem stanju proda Franc ži-gart, Sj>. Pc-rčič 29, Sv. Trojica v Slovenskih goricah.	1688
Prodam vrt 538 mJ z leseno gospodarsko hišico za tri ljudi, lega sončna, za 24.000 din. Vpraša se na Pobrežju (Maribor), Stražinska 3, Kle-menčič.	1681
Prodam vinograd, sadonosnik, gozd, njive. Feko-nja, Pesnica.	1680
RAZNO:
Za Miklavževa darila ne pozabite kupiti v Mariboru »Pri starinarju« Koroška cesta št. 6 različno metersko blago, ostanke žameta, fla-nele, oksfc-rda, klota, cvirnbarhenta, cajga, volne, belo in rjavo platno. Srajce, hlače, za moške in ženske, žametaste oblekce od 13 din, predpasniki, pletene jopice, nogavice. V nedeljo 5. decembra ves dan odprto.	1683
Prodam čebelnjak s 16 A.-ž. panji. Nekaj zamenjam za čebele. Dobrenje 29, Pesnica. 1677
Dobro ohranjen gepelj se proda. Kje, se poizve pri upravi lista.	1679
Prodam prešo za seno v brezhibnem stanju, skoraj novo, za 3000 din, in zdrave vinske sode, zelo ugodno. Cajnko, Slovenjgradec. 1691
Šivalni stroj, popolnoma nov, pogrezljiv, prodam za 1800 dm. Nova vas, Lorbekova 3, Maribor.
1688
Hranilna knjižica Posojilnega društva Sv. Lenart
v Slov. goricah se proda. Naslov pove uprava.
1676
Preproge — kokoši, predprašniki vseh vrst najceneje pri »Obnova« F. Novak, Maribor, Jurčičeva 6.	1597
Kupim dobro ohranjeno stiskalnico za seno na vzvod. Ponudbe na Ed. Soppanz, Pristava. 1684
Kupim harmonij. F. Panifi, organist, Kebelj, p. Oplotnica.	1678
Cepljene trte na običajnih podlagah iz vrst trsne-ga izbora nudi I. Trsničarska zadrega v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptuju. Pišite po cenik!
1652
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro' železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	1240
Orehe, m?3 in kuhano naasUo kupim. Pošljite vzorce z navedbo cene in količine. J. Menart, Domžale.	1563
Otroške veste od 12, ženske veste od 25, puloveri moški od 25 naprej, vsakovrstni v vseh barvah, po meri, dobite pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trgr 24.	1472
Jesen — zima — ostanki mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: Paket Serija »R« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko sjtodnje perilo. Paket Serija »T« z vsebinno 4 m čisto volnenega blaga za žensko obleko v najmodernejših vzorcih; pri naročilu prosim navedite barve. Vsak paket din 128.—. Reklamni paket Serija »K«, vsebina 20—25 m boljšega flanela za moško, žensko in otroško perilo v najlepši sestavi. Paket din 136.—. Dalje špecijalni paket »Original Kosmos D« z vsebino 17—21 m Ia. barhentov za ženske obleke, bluze in prvovrstnih flanelov za pidižame, žensko, moško in otroško perilo za izjemno ceno din 150.—. Paket Serija »Z« z vsebino C—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer: »Z« št. 1 din 130.—, »Z« št. 2 din 160.—, »Z« št. 3 din 250.—, zadnji Ia. kamgarn. Vsak paket poštnine prosto, pri d- eh ali več paketih primeren popust. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite še danes obče znani, stari, solidni razpošiljalnici »Kosmos« Maribor, Kralja Petra trg. Nešteto priznanj zadovoijnosti odjemalcem na razpolago!	1503
Kupujem staro zlato, srebrni denar (krone, goldinarje, tolarje) po najvSji ceni. Stumpf Alojzij, zlatar, Maribor, Koroška cesta 8. 1281
Sadno drevje, vinsko trsje in korenjake Vam nudi trsnica in drevesnica Ceh, Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Ceniki zastonj.	1529
11 Brezplačen pouk v igranju ti
Klavirske harmonike od din480"-
Zahtevajte brezplačen katalog!
ME1NEL AHESCLD, Maribor ŠM06
HRANILNE KNJIŽICE
vseh denarnih zavodov	1587
VREDNOSTNE PAPIRJE
obveznice, bone, delnice itd.
VALUTE
vseh držav
kupimo takoj in plačamo najbolje BANČNO KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 Prodaja srečk državne razredne loterije
Ugodna Miklavževa darila!
Dokler traja zaloga Glocque volneni pol zastonj po 18 din dobite pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska ulica 15.	1640
Posestvo
v Petanjcih št. 78, blizu radenskega zdravilišča, z 22 orali zemlje, z živino, konji, kravami in svinjami, čebelnjakom, lepim sadovnjakom, zidano hišo, 2 km od postaje Radenci, se radi bolezni ugodno proda in to skupno ali pa se razparcelira. Pojasnila v gostilni Apolonija Bokan v nemški Radgoni, Kamnikarjeva ulica št. 10. 1689
		
		
Naše največje ljudsko zavarovanje
m
izstavlja v oddelku za posmrtnino Jubilejno polico štev. 25.000
V nedeljo, dne 14. novembra 1937, je vodstvo zavarovanja KARITAS izročilo jubilejno polico št 25.000 trboveljskemu rudarju Jakobu Janežu, očetu devetih nepreskrbljenih otrok. S tem dejanjem je KARITAS na najlepši način izpričala svoje socialno poslanstvo. KARITAS nudi predvsem malemu človeku možnost ugodnega in solidnega zavarovanja ter tako pomaga družinam ob smrti svojcev vsaj iz prvih gmotnih' težav. — Na sliki vidimo rudarja-zavarovanca * družino. Treh otrok ni na sliki.
KARITAS, ki je v šestih letih postala največjar ljudsko zavarovanje v Jugoslaviji, je s tem svoj prvi jubilej prav pomembno praznovala. Pri sedanjem razmahu pa lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo KARITAS prav kmalu dosegla jubilejno številki 50.000. Tako more napredovati le domače solidno il popolnoma varno zavarovanje, ki si je pridobilo zaupanje najširših ljudskih plasti.
Naj se širi in raste KARITAS v korist in blagostanje posameznika, družine in vsega našega narodal
BARHENTV raznih barvah ln vzorcih

srcs.
«t oblete
CREPE B
OHtNE v
barvah
ss* °bieue

Pijte §amo
zdravilni
čaj
y plombiranih paketih po din 20"— in din 12'— Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana
8. Br. 9007/32
CENIK IN VZORCI ZASTONJ
OBČINSKA UPRAVA OBČINE K O g A KI
javlja v imenu občanov, faranov župnije Sv. Petra pri Mariboru, da je umrl preč. gospod župnik
Anton Tlca^c
Bridkost preveva duše naših faranov: eden najboljših učencev Slomšekove šole je na višku ustvarjanja in svoje službe Bogu in narodu padel kot žrtev zavratne bolezni.
Bog nam ga je dal, Bog nam ga je vzel. Njegovo sveto ime bodi češčeno!
Za občinsko upravo občine Košaki:
Ivan Vesenjak, župan.

Ob priliki bridke izgube našega dobrega soproga, očeta in brata, gospoda
Jo§Ipa fiiiaka
trgovca in posestnika
izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so ga v tako obilnem številu spremili na zadnji poti in ga obsuli s krasnimi venci.
Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini pod vodstvom č. g. prošta dr. Vraberja, mnogoštevilnim Sokolom in doslu-ženim vojakom, zastopnikom raznih trgovskih tvrdk in govornikom ob odprtem grobu, pa tudi domačemu pevskemu zboru.
Sv. Anton v Slovenskih goricah.	1685
Rodbine: Tušah, Iilemenčič, Pernat, Seli, Rakuš.

■ I II......* '!■• i«-»w»rr-.in-MN-ii^-»wtrrM-iru-iii»jrLf>Tii»ijiL.^-l ...............................
Mor oglašuje, napreduje!
«. .»iromoniiii^ON .......i« r,.. m n—«nmKmm
HALO! Tovarniške ostanke vseh vrst HALO! kakor žamet, druke, belo platno, flanele, barhen-te in veliko drugili ostankov dobite po tovarniških cenah samo v trgovini
M. GRUBER, prej Onič Koroška 10 MARIBOR Koroška 10
letotam dobite gotove otroške obleke in predpasnike, ženske predpasnike, moške srajce in gate, gotove moške hlače in drugo. V račun se vzamejo hranilne knjižice. Prepričajte se o dobrem blagu in nizkih cenah samo v trgovini 1673
Koroška 10
M. GRUBER, MARIBOR
Koroška 10
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspehi
Hranilnica Dravske banovine Naribor
Centralo: Maribor	Pefirtiinlca: Celfe
t lastni novi palaii na oglu	nasproti poŠte, pre§ JulnoSta-
Gosposke-SIovenshe ulice.	„	iersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj
varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvržuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
B
□rmrnro n rinnnnnrmnnnnnnnnnnnnnmnnDnni n n i innnnriui 11 HTnnrrinriHnnrTTinn^^
m ^—<
Blajlepši Miklavžev dar je ¿Peko čevljev pari
Priznanja zadovoljnih odjemalcev
najzgovorneje pričajo o dobrem blagu ta nizldk cenah. Navajamo dva primera: »Z ozlrom na ni»-ko ceno sem • poslanim blagom popolnoma zadovoljna. Prosim, pošljite ml Be dva zavitka, pa možnosti iste vsebine kot ste ml 2« poslali. Marija Novak, Podlog.« — »Sprejel sem poslani zavitek, a katero pošiljko sem jako zadovoljen. Prosim, pošljite ml ie en zavitek ter upam, da mi boste tudi sedaj dobro postregli. Tomai Ubtk, Volinjak^c — želimo vsakomur omogočiti ugoden nakup
TOVARNIŠKIH OSTANKOV in drugega manufakturnega blaga, vsled česar smo pripravili poštne pakete z naslednjo vsebino: Zavitek št. 1: 18—21 m močnih flanetov, cefirja in druka. Zavitek št. 2: 4 m lepega barhenta A obleko in 8—11 m flanele. Zavitek št. 3: 4 m prvovrstnega polvolnenega blaga za žensko obleko in 8—11 m flanele, cefirja in druka. Zavitek St 4i 4.5 m čisto volnenega blaga za žensko obleko ta 3 m flanele. Zavitek St. 5: 3.20 m močnega Športnega štofa za moško obleko ali ženski plašč ln eno kravato ali nogavice. Vsak navedeni zavitek od 1 do 5 poštnine prosto, po poštnem povzetju za reklamno ceno 130.— din. — Zavitek fit. 6: 2.75 m prvovrstnega nepremočljivega blaga za Hubertus plašč v vseh barvah 235.— din. — Poskusite in zadovoljni boste!
VIKTOR MAVRIC, Maribor, Kralja Petra trg 4. 1572
Zimski plašil
od 190 din naprej, lastna izdelovalnica TRGOVSKI DOM, MARIBOR
Ali že veste
za NOVO trgovino? Velika izbira moških srajc, pletenin, nogavic, kravat, športnih čepic itd. itd. — kupite najugodneje pri tvrdki	1621
Avgust Hedžet
Maribor, Aleksandrova cesta 9
Ženski plašči
največja izbira	1401
J. PREAC, Maribor, Glavni trg 18.
Kmetje^ pozor!
Mlin Rosenberg, Maribor, zopet zamenjava. Prvovrstna moka in visoki procenti. — Poskusite!	979
■BaaaHBHnBBEHBnBBBB^m
najbolje in najvarneje pri
SpodnjcStajcrsM ljudski posojilnici
Oosposha nlica 23 f Pl{Ull)0ril Ulica 10. ohloftra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
B®^*" Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri.
Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
Tiskar: Tiskarna «v, Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.