238 Novičar iz domačih in ptujih dežel Iz Dunaja. — Zopet so nekateri časniki začeli pisati o niinisterski krizi. Gradiva za spremembo ministrov je sicer dovolj; al da bi že blizo bila, ni verjeti , dokler razpor Dunajske vlade z Ogersko in druge homatije ne prikipijo do vrhunca. — Kakor „Pest. Lloyd" trdi, ostane vdova cesarica Marija Ana tudi po smrti Ferdinandovi v Pragi. Iz Trsta. — Vmeščenje novega škofa dr. Jurija Do brile v Trstu bo, kakor se sliši, 15. avgusta. — Za spominek umrlemu škofu dr. Jerneju Legatu se je dosihmal nabralo 1933 gold. 5 kr. Stajarska. — Deželni namestnik Kubeck vendar gre. Za naslednika si želć rojaka svojega Conrada, ki je bil prej v Ljubljani. Pa težko, da bi hotel pre-meniti mesto, ker je Dunaj vendar več ko Gradec. Hrvaško. — Valovi volitvenega gibanja za deželni zbor dvigajo se čedalje više po zemlji Hrvaški in kar spada k njej. Prvi korak je storila narodna večina bivšega deželnega zbora z razglasom svojega programa v „Obzoru", ki pred vsem drugim povdarja potrebo uravnav domačih reči v prihodnjem zboru; v podpisih tega programa nahajamo najodličnejše in v burnih časih skušene rodoljube Hrvaške. Ta program pa ne zadostuje dr. Makancu, iskrenemu branitelju neodvisnosti trojedne kraljevine od supremacije Oger-ske; on na čelu manjše stranke razvija svoj lastni program , ki odmeva v srcu tisočerih svojih rojakov. Vsi pošteni rodoljubi — uni in on — želijo isto; razloček je le ta, da narodni večini ne zdeva se Čas že ugoden misliti na predrugačenj e Hrvaško-Oger-ske pogodbe^, katere naj bi pa po Makančevem mnenji se lotil že prihodnji zbor Hrvaški. In tako se je narodna stranka razcepila v dva tabora; s tem raz-porom pa pojema v političnem boji zmirom potrebna sloga, in nesloga se širi tem več, čem bolj jo podpihujejo strastni časnikarji, ki nepremišljeno udrihajo po sebi nasprotni stranki. „Obzor" sicer toplo zagovarja stranko narodne večine, vendar se zmirom giblje v mejah spodobnega strančarstva, „Narodne Novine" pa dr. Makanca napadajo s takim surovim orožjem, da je unidan „Primorac" prav imel, da je „službeno služinčad" oštel, kakor zasluži. — Težko je nam vnanjim, ki do dna ne poznamo terena, na katerem se bije politični boj, presoditi, kaj je oportun, kaj ne, ker odvisno je postopanje modre politike včasih od zel6 tankih nitek, ki jih le tisti pozna, ki na bojišči živi in dela; tudi nočemo zanikati tega, da je iskreni dr. Makanec v obliki svojih govorov včasih pravo mejo prestopil, al če pomislimo, da oholi Magjar ne dela na drugo, nego na to, da bi tudi Hrvate požrl, kakor je vkljub vsemu zgodovinskemu in narodnemu pravu pogoltnil Erdeljce in Slovake in zobe" morskega volka zasečuje v Reko, ne moremo se čuditi, da dr. Makanec vse žile nape^j da bi Hrvaško iz žrela izvil Magjarom, ki ne bi tf?? leta 1848 dovolili Hrvatom tega, kar so jim dali, ko / bi bili v hudih zadregah bili, in ki gotovo le prežiš na ugodni čas, da bi iz Hrvaške naredili podložno &* provincijo Magjarsko. — Čeravno tedaj, kakor SQJ rekli, se mi iz navedenih vzrokov ne drznemo, obsodit' polagano postopanje domoljubne zborove večine, inaaraa vendar — glede na nasprotnika Magjara — za opozicijo ki jo zastopa dr. Makanec, toplo simpatijo zato, ke' tudi mi Slovenci zdihujemo pod jarmom nesrečnega d v ali zrna, ki ga je Avstriji čez noč vstvaril Saksonec Beust, združen s silo Magjarsko! Ogersko. — Volitve so po večem končane, izvolje. nih je že 308 poslancev liberalne stranke, 29 skrajne levice , 18 Senyeyeve stranke in 15 narodnih. Po tet$ takem bo imel zbor po večini odločno liberalno podobo vlada pa se s svojim vspehom ne bo mogla ponašati. Turska. — Iz Zadra se poroča, da so 4. dne t. tn. Turki nenadoma napadli kristjane. Ne ve pa se še prav, so bili to le mohamedanci, ali pa že pravi vojaki sultanovi. Gotovo je, da je na Turškem že poj meseca vse nemirno, to potrjuje beguni, ki prihajajo v Dalmacijo. Avstrijsko poveljništvo v Zadru je poslalo precejšnje krdelo na mejo, da tam na straži stoji. Srbska. — Volitve za novo skupščino se jako živahno pripravljajo, agitacije so strastne med strankami, katerih so tri poglavitne: konservativna z Marino-vičem in Krusicem, liberalna z Rističem na čelu, in pa radikalna, ki zelo po socijalizmu in komunizmu diši. Prvi dve stranki ste se skušali zediniti, pa ni šlo, zadnja pa hoče vse z enim naskokom prekucniti.