Štev. 135
TRST, torek 17. maja ISIO.
ecaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
lat! «k nedeljah In prnmiklh ob 5., mb ponedeljkih eh 9. ijuirmj. Peaamične iter. se prodajajo po 3 nv6. (6 sto t.) ▼ moogih tobakarnah t Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Poetojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Loeiji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergn itd. Zastarele Ste*, po 5 nvft. (10 stot.). O*LASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v firokosti 1 fecione. OENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm, remrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pe SO st. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, naj-stanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek nprave .Edinosti". — Plačuje ge izključno le upravi „Edinosti".
- Plačljivo In utoZljivo * Trstu.
Glasilo političnega društva y,Kdino»t" za Primorsko.
V §din6tti j* wfif
aa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira.
ItrtialBk aa nedelj«*« ii<anj« „IDISOSTI" atan*: m» mIo lat« Kron 5-a0, za pol lota Kron l'IO.
Val dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraoko-
vaaa pisma m ne »prejemaj« In rokopisi se vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ,. . Giorgio Galatti štev. 18. -PoItno-hranllnKnl račun St. 841 652. TELEFON It. 11-57.
SRZOJftUNE UE5TI.
Proslava 25 letnice smrti češkega skladatelja Križkopskega. — Kongres čeških pevskih društev.
BRNO 15. O priliki 25-letnice smrti češkega skladatelja Križkopskega se je vršil tu včeraj in danes "kongres pevskih društev iz Sudetskih dežel in iz Dunaja.
Kongres je bil včeraj otvorjen s koncertom in pozdravnim večerom v „Besednem dumu". Koncerta so se vdeležili med drugimi : namestniški podpredsednik Hondek, prelat Bažina in mnogo poslancev. Danes s« se posvetovali odposlanci posameznih društev o različnih organizacijskih vprašanjih. Nato se je vršil sprevod k benediktinskemu samostanu, kjer je bila odkrita spominska plošča skladatelja Križkopsky-ga, delo kiparja Španiela.
Popoludne se je vršila v „Besednemu dumu" pevska slavnost.
Priprave za pogreb kralja Edvarda.
LONDON 15. Truplo kralja Edvarda so sinoči prenesli v prestolno dvorano.
BELIGRAD 15. Prestolonaslednik Aleksander je danes zjutraj odpotoval v London.
MADRID 15. Kralj Alfons odpotuje zvečer v London.
SOFIJA 15. Sedaj je določeno, da se car Ferdinand poda v London na pogreb kralja Edvarda.
Roosevelt odpotoval v London.
BEROL1N 15. Danes predpoludne je Roosevelt z rodbino odpotoval v London. Na kolodvoru so se od njega poslovili: državni tajnik baron Schoen, ameriški poslanik Hill z osobjem poslaništva, francoski poslanik Cambon in mnogo členov ameriške kolonije.
TURČIJA.
CARIGRAD 16. „Jeni Gazeta" poroča, da ostane vojni minister do končne pacifikacije v Albaniji. Shodi radi Krete se vršijo še vedno. Na nekaterih se je zahtevalo, naj Turčija zasede Tesalijo.
Otvoritev dveh novih podzemskih jam na Moravskem.
BRNO 15. Danes sta bili otvorjeni v dolini Punkova dve jami, ki ju je pred kratkim razkril dr. Absolon, namreč Punkova jama in Katarinina jama pri Mačochi. Otvoritveni slavnosti so prisostvovali namestnik baron Heinold, deželni glavar grof Szereny, ministerijalni svetnik Šindler za poljodelsko, sekcijski načelnik Sonleimer za železniško ministerstvo. Pri otvoritvi je bilo izrečenih več govorov. Namestnik je izrazil v svojem govoru nado, da se z novo odkritima jamama dvigne tujski promet. Od danes naprej bosta novi jami splošno odprti za turiste.	*
Iz Španske.
MADRID 15. Ministerski predsednik Canalejas je prepovedal manifestacijo, ki so jo nameravali danes po ljudskem shodu prirediti republikanci in socijalisti v proslavo najnoveje volilne zmage republikansko-soci-jalistične koalicije v Madridu. Ministerski predsednik je izjavil, da bo vsako manifestacijo, ki bi jo eventuelno priredili, smatral za nedovoljeno.
Obupen čin matere.
DUNAJ 15. Danes zjutraj so našli 32-letno Elizabeto Schneider, ločeno soprogo nekega monterja in njenega 12 letnega sina mrtva v njiju stanovanju. Očevidno gre tu za umor in samomor vdihavanjem ogljiko-
PODLISTEK.
Jurkica Agićeva.
Povest.
rvatski spisal Ks. Šandor-Gjalski. - Prevei Fr. Orel
Žunič pa je ostal še dolgo pred hišo.
Lisička je vprašala Jurkico s čudnim, na pol osuplim, na pol sarkastičnim nasmehom, da-li je tako dolgo trajala ponavljal na šola ?
—	O, ne, — je odvrnila priprosto, — srečala sem gospoda Smiljaniča, pa sva se nekoliko porazgovorila.
Sram jo je bilo povedati, da je govorila tudi z Žuničem, pa je rajši zamolčala. — Kje je Draga ? — je vprašala za tem.
—	Ah, prosim vas! Odšla je v proda-jalnico, — vedno kaj kupuje. Prava pred-"pustna šema! Vse, samo na-se — pa norica sodi o sebi, da je lepa. Ha, ha!
vega plina. Soproga navaja v nekem poslovilnem pismu kakor vzrok činu, da se ne more ločiti od otroka, ki je bil v pravdi prisojen očetu in bi ga bila imela danes izročiti.
Roparski umor.
OPAVA 15. Ob 11.30 po noči sta dva doslej še neznana fanta napadla magizinerja Steffana, uslužbenega pri zavodih avstr. rudarske družbe, ter ga ustrelila. — Nato sta vzela Steffanu iz žepa 4000 tisoč K ter zbežala.
Iz Nikarague.
NEW-YORK 15. Glasom neke brzojavke iz Manague je nikaraguška vlada ukazala zapreti vsa pristanišča ob Atlantskem Oceanu izvzemŠi ono v Greytownu. V poslednje pristanišče je priplul vladni parnik z orožjem in municijo. Od tamkaj se parnik poda v Bluefield, da blokira to pristanišče.
General Chavaria je baje s 1000 možmi napadel Ramo.
Obsedno stanje v Argentiniji.
BUENOS-AIRES 15. Ker so bili anarhisti sklenili, da uprizorijo povodom slavja stoletnice splošno revolucionarno ustajo, sta obe zbornici vsprejeli zakonski načrt, po katerem je za vso republiko proglašeno obsedno star/o na nedoločen čas. Zakon je bil takoj proglašen.
Nezgoda jahte grškega kralja.
BRINDISI 15. Kraljevo jahto „Amphi-trite* so našli 20 milj daleč od Sasena. — Parnik „Scilla" jo je ob spremstvu torpe-dovske flote srečno privel v Brindisi. Tor-pedovka „Sirio" je bila odposlana v Valono po častnike in devet mornarjev, ki so šli tja prosit pomoči brzojavnim potom. „Amphi-trite" je bila 32 ur izročena valovom.
Govor drž. poslanca dr. 0. Rybnra
na razpravi o reformi poslovnika v seji zbornice poslancev
dne 10. maja 1910.
Proti češkim radikalcem.
Posl. dr. Rybdr: Ako nekoliko potrpite, odgovorim na to. Stvar stoji tako-le: Res je; v vsakem narodu je najti ubogih in nevednih ljudi, ki puščajo na-se vplivati in ki potem stavljajo zahteve po šojah v tujem jeziku. Tako je povsodi. To je v Šleziji, to je glede Nemcev na Ogrskem. Pojte na Ogrsko in videli boste, da so najhujši Madjari ravno Nemci (Posl. Sokol: Židje !) in Židje. Vprašajte kolego dra. Rennerja, on je v tem oziru gotovo nesumljiva avtoriteta.
Ti zavedeni in nevedni ljudje — in je takih — zahtevajo šolo v tujem jeziku, ki ni materini jezik. Kaj pa pravijo Nemci o onih stariših, ki puščajo svoje otroke fran-cozki vzgajati in v odlični družbi je najti takih starišev. Govori se: to je nenemški, nepatrijotiški in ne vem kako se že glase ta označenja. (Posl. Kirchmayer: Naj se uče francozki!) Ali naj se le francozki vzgojuje ?
Povsodi so postavili načelo in prvi pedagogi, naj pripadajo že katerikoli narodnosti, so stavili zahtevo, da mora otrok prvi puuk dobivati v materinem jeziku. Izjavil sem že opetovano, da nikakor nisem proti pouku tudi v drugem deželnem jeziku ; mi nismo pa proti učenju nemškega jezika. Pač pa smo proti temu, da se naše otroke že v ljudski šoli raznaroduje. (Odobravanje). Gospoda moja ! Otroci, ki v elementarni šoli ne dobivajo pouka v materinem jeziku (Posl. Kirchmayer: Dobivajo ga v utrakvistični šoli !) se enostavno raznaro-dujejo. In kar se tiče utrakvističnih šol, so te prvič nezakonite in drugič je to največa lumparija, ki si jo moremo misliti. (Živahno odobravanje). Ker na teh šolah se nameščajo za učitelje ljudje, ki slovenščino le lomijo, ki vsled tega le nemški poučujejo otroke in ki le včasih čitajo žnjimi tudi kako slovensko besedo, tako, da se otroku omrzi pouk v materinem jeziku. Posledica temu je, da so otroci slovenski pozabili, a nemški se tudi niso naučili. (Posl. Kirchmayer : Ali imate kak pojm o Slovencih na Koroškem?) Da. (Posl. Kirchmayer: Potem čitajte enkrat komu kak slovenski list in on vam poreče: Tega ne umejem! — Mej-klici). Prosim, to je možno in to se nam očita tudi v Trstu od strani Italijanov. Pravijo nam: Dajte Slovencu kako slovensko razsodbo ali knjigo in on je ne bo umel. Tako pravi tudi gospod kolega iz Koroške:
Dajte koroškemu Slovencu slovensko razsodbo ali slovensko knjigo in on je ne bo umel. Gospoda moja ! Dajte nemškemu Korošcu, ki ni obiskoval nikake šole, iz La-vantinske doline, ali od kjer si bodi iz Gornje Koroške Goethe-ja ali Schiller-ja in videli boste, koliko bo umel o tem! Ali | dajte mu kako razsodbo najvišje sodnije, n. | pr. kasacijske sodnije v kazenskih stvareh | in ako bo umel le eno besedico o tem, si \ pustim glavo odrezati. Kajti, dostikrat ne umemo niti mi juristi.
Po tej stran potici na jezikovno polje, se povrnem na razliko med deželno in narodno avtonomijo. Gospodje radikalci iz Češke oziroma del istih, se postavljajo na stališče, da ima za njih samo češki deželni zbor interes, da je centralni parlament, ako le možno, odstraniti. Govoril sem že o tem. Bilo bi zelo lepo in pravim čisto odkrito, da nimamo prav nič proti uresničenju državnopravnih stremljenj češkega naroda, da
smo, nasprotno, mi Slovenci od početka ustavnega življenja v Avstriji nesebično podpirali Čehe in jih bomo tudi nadalje podpirali. Mi se bomo — mislim, da morem to izreči imenom vseh Slovencev in Jugoslovanov sploh — vedno zavzemali za njihova stremljenja, to temveč, ker uresničenje državnopravne ideje nikakor ne izključuje uresničenja principa narodne avtonomije. Ako se pa mi zavzemamo za njih, smemo tudi zahtevati, da podpirajo tudi oni naša prizadevanja in da nas ne izročajo našim narodnim nasprotnikom. Ko se je pred letom dnij govorilo v časopisih in tudi tukaj v parlamentu o trijalizmu, ko se je govorilo, da se pojavljajo stremljenja po združenju vseh jugoslovanskih dežel v en držav-nopraven kompleks, bili so ravno kolegi iz radikalne skupine, ki so nas opozarjali, da bi bilo v tem slučaju stališče Čehov v Cislaj-taniji do skrajnosti oslabljeno, ko bi se Jugoslovani, ki so sedaj — mislim, da smem reči to — najvernejši zavezniki Čehov, izločili iz centralnega parlamenta. Kakor bi bilo Vam neprijetno, ako bi bili mi izločeni iz centralnega parlamenta, ker bi bilo s tem Vaše stališče oslabljeno, ravno tako neprijetno je nam, ako postopate tako s centralnim parlamentom in se hočete enostavno umakniti v svoj češki deželni zbor. (Posl. Sokol: Upravljali se boste sami!) Da, v koroškem in štajerskem deželnem zboru !
—	Saj ni grda, — se je potegnila za-njo Jurkica.
—	Ni ?! Grda je in neumna še poleg. Samo da jo slišite, kadar pripoveduje, kako je vse zaljubljeno vanjo. Pa koketna, — oh, — da je groza! Možki se jej le rogajo, a revica misli, da so zaljubljeni vanjo. Prosim vas, tudi sedaj je odšla v prodajalnico samo z namenom, da vidi Garaševa, ali Turčiča, ali Bog znaj katerega druzega. Prav gotovo je neumna.
V tem hipu je vstopila Milkovičeva. Na glavi je imela nov zimski klobuk. Lisička jo je ljubeznivo pozdravila, povprašala jo, kako se je kaj zabavala. Klobuka ni pohvalila; češ, da ni najnovejše mode pa tudi da se jej ne podaja nič kaj posebno.
Jurkica je osupnila, videča to Lisičkino ljubeznivost. „A kako je govorila o njej pet minut poprej!- In zopet se je kesala, da se je nastanila v tej družini. A v pismu, ki je je po večerji pisala domov, ni omenila ničesar. Nasprotno, pohvalila se je, kako imenitno je prebila ta dan v šoli.
Predno je legla k počitku, spomnila se je zopet svojega sna prošle noči. Zopet jo
je spreletel mraz po vsem životu, a odvrnila je od sebe vsako sumnjo ter izprego-vorila: „Neumnost!" — a vendar Lisičke ni mogla pozabiti popolnoma.
XV.
Tako se je Jurkica vživela v Pazarin-cih. Kakor prvega dne, jednako življenje jej je potekalo tudi naslednjih dni. Jednako-merno so jej potekale ure in dnevi. Začetke m i je bilo Jurkici dolgočasno. Ta tihi mir in monotonija malega mesta, ki jej je bila povsem nevajena, je vplival nanjo. Zrla je v ono nedogledno veliko ravnino, na kateri ni niti vršiča jedne same vrbe, na katerem bi se človek odpočil z očesom. Vse jednako, vedno jednako, povsodi jednako! Dolga ulica, ves dan blatna in pusta, le tupatam je prešel kak kmet v diluvijalnih opankah, a od tedna do tedna kaka gospa ali gospica v nacifranej toaleti, s katero je vzbujala v Jurkici spomine na njena otroška leta. Doma je bilo ravno tako jednakomerno. Redno, dan za dnem, Jje morala Jurkica v cerkev brez kave, ker se je služkinjn zakasnila. Pri kosilu je morala istotako poslušati vsakdanje
Saj vidite, kaki gospodje so tam! (Veselost). Jemljite ozira na nas, kakor ga jemljemo mi na Vas ! Zgodovina nas je spravil-tukaj skupaj. Ako ostanemo skupaj, se ohranimo, dosežemo svoje pravice, dočim nas, ako pojde eden na sever, drugi na jug, skupni sovražnik ločene potolče.
Potrebno je bilo, to tukaj odkrito povedati, da ne bo tozadevno nikakega dvoma.
Na zaključku se moram dotakniti še takega dogodka, ki je napravil na nas Jugoslovane zelo neprijeten utis. Prosim, da mi tega ne jemljete za zlo, ali dobro je, da se o tem javno razgovorimo, ker so se dogodki tudi javno, v parlamentu, odigrali. Debata o reformi poslovnika je bila uvedena s prizorom, ki je nas globoko užalil. Ko je bil namreč predlog gospoda kolega Choca, odklonjen, so spremljali naši kolegi iz kluba radikalcev naše glasovanje s klici: Pfuj! — Hanba ! — Sramota! — (Mejklici posl. Choca!) Pričakoval sem. da gospodje kolegi iz radikalnega kluba porečejo, da je bilo to naperjeno le proti njih sonarodnja-kom iz Češke. Ali mi sedimo z ostalimi češkimi strankami v eni in isti zvezi, in sicer „Slovanski enoti" ter držimo zvesto bratstvo orožja. Kar je naperjeno proti njim, je naperjeno tudi proti nam; napad na njih, je napad na nas. Dokler sedimo v enoti, hočemo skupaj držati ter se braniti medsebojno in jaz obžaljujem, da je bila tu v odprti zbornici uprizorjena taka demonstracija.
Dokler so bili gospodje radikalci v „Slovanski enoti", so imeli večkrat vodstvo, večkrat se nismo strinjali žnjimi, ali uklonili smo se vsakemu sklepu zveze ter glasovali, kakor je sklenila Enota in dokler bomo v Enoti, se bomo tudi vedno pokorili; a r.nto pričakujemo tudi od drugih svojih sonarod-njakov, naj so Jugoslovani ali severni Slovani, da ne nastopajo na tako sovražen način proti nam, ker s tem ne-le, da škodujejo nam, temveč škodujejo sebi, škodujejo naši skupni slovanski stvari, ki jo bomo mogli tu v parlamentu vspešno zastopati le, ako smo edini. (Živahno, dolgotrajno odobravanje in ploskanje).
Vprašanje italijanske pravna fakultete.
Minolo soboto so imeli italijanski viso-košolci na Dunaju shod, na katerem so sklenili zahtevati osnutje italijanske pravne fakultete v Trstu in glede drugih fakultet priznanje študij in izpitov, ki so bili napravljeni v Italiji. Le v tem, da vidijo zadovoljivo rešitev italijanskega vseučiliškega vprašanja v Avstriji.
Korespondenca „Austria", ki je, kakor znano, glasilo nemških krščanskih socijalcev pa piše:
„Tudi diplomatični krogi so proti italijanski pravni fakulteti v Trstu in se zavzemajo v zadnjem času odločno za Dunaj. Ugroženje nemškega značaja državne prestolnice skozi par sto italijanskih dijakov je pri prebivalstvu dveh milijonov popolnoma izključeno; nasprotna bi bila prisotnost močnega italijanskega elementa neko gotovo protitežje proti marsikakim poslovanjevalnim namenom. Pričakovati je torej, da bo proračunski odsek odobril Dunaj kot sedež in da bodo tu odločilni oziri na patriotični in narodni moment".
Če Italijani razumejo ta jezik, ne vemo ; a če ga razumejo, bi se morali iz tega prepričati, da oni svoje univerze v Trstu s pomočjo Nemcev in proti Slovanom, ne dobe nikdar!
prepire soproga se soprogo, a pri večerji je prisostvovala malo da ne vsak dan „mlada gospoda" z vedno istimi razgovori, istimi novicami. Opravljala so iste osebe. Smiljaniča je videla redko kedaj, a še redkeje se jej je nudila prilika, da se razgovori ž njim., Nekolikokrat ga je srečala, a on se je vsaki-krat tako ali tako oprostil ter takoj odhitel svojo pot. Zavoljo tega ga ni Jurkica ne sovražila, niti se ni čutila nezadovoljno. Mislila si je le: — „Glej čudaka! Ali je tako plah, ali nesrečen!" Oboje pa se jej je družilo v neko prijateljsko pomilovanje zanj.	(Dalje).
Pogled v vesoljstvo.
Astronomične črtice ob prihodu Hal-leyevega kometa.) Priredil R. H. 11.
Drzno smo prodrli v neskončne daljave, naš duh je zapustil meje države našega Solnca, prodrli smo tja k zvezdam, ki so
Stran II.
►EDINOST« Št. 135.
V Trstu, dne 17. maja 1910.
Dnevne novice.
Volitve v Bosni. Kakor javljajo iz Sarajeva, se bodo deželno-zborske volitve vršile od 18. do 28. t. m. — Deželni zbor se bržkone sestane na svojo sejo prav v čas, ko bo cesar bival v Sarajevem.
Srbski konzulati v Bosni in Hercegovini. Beligrajski „Dnevni list" je doznal, da je bil v trgovski pogodbi z Avstro-Ogrsko tudi pasus o srbskih konzulatih v Bosni in Hercegovini. Srbska vlada pa ni pristala na to ponudbo, češ, da se ne bi mislilo, da se Srbija zadovoljuje s to koncesijo.
Zato se za sedaj ne ustanove v Bosni nikaki srbski konzulati.
Poljaki ne pojdejo na vseslovanski kongres. Iz Petrograda javljajo: Poljaki so definitivno odklonili, da bi se udeležili vse-slovanskega kongresa, ki se bo meseca julija vršil v Sofiji. — Izjalovilo se je vse prizadevanje dr. Kramara in profesorja Bob-čeva, da bi odvrnila Poljake od takega sklepa.
Volitve v srbski cerkveni kongres dovršene. Kakor poročajo iz Karlovca so dovršene volitve za srbski cerkveni kongres. — Samostalna stranka je izvojevala sijajno zmago. Zmagali so v Aradu, Szent Andre, Sztaparu in v Turškem Beče, istotako tudi v Veliki Kikindi. V Pančevu je zmagal radikalni kandidat, ker je bilo tamkaj izbrisanih iz volilnih imenikov 300 samustalnih volilcev. Samostalci imajo sedaj v tem cerkvenem zboru absolutno večino. Od 75 mandatov odpada na samostalce 44, 5 jih je izven strank, 2 radikalna disidenta in 24 radi-kalcev.
Turški gostje v Belemgradu. — Iz
Belegagrada poročajo: V petek zvečer je dospelo iz Kumanovega 400 turških gostov, ki so se mudili v Belemgradu tri dni. Pred kolodvorom se je bila zbrala številna množica ljudstva, ki je goste viharno pozdravljala. Mesto je bilo v zastavah.
Frankopanski grad pri Kraljevici je od Zanella in Herniga kupila hrvatska vlada za 195.000 tisoč Kron. — Grad prirede baje kakor zavetišče upokojenih duhovnikov.
Črnogorsko in turško odposlanstvo v Sarajevem. Iz Sarajeva poročajo: Tukaj se je od merodavne strani doznalo, da pride povodom cesarjevega bivanja semkaj črnogorsko in turško odposlanstvo, da pozdravi, cesarja Frana Josipa. Kakor se nadalje govori, bo črnogorsko odposlanstvo vodil prestolonaslednik Danilo.
Domače vesti.
Birma. Prihodnjo nedeljo dne 22. t. m. in naslednjo nedeljo 2y. t. m. bo v stolnici sv. Justa birmo val goriški nadškof mons. dr. Frančišek Sedej, in sicer obakrat takoj po peti maši, ki prične ob 9. uri in potem zopet po tihi maši, ki bo ob 11.30 predpoludne.
Kdo je onemogočil vstanovitev Zadruge upravičenih posestnikov v Treb-čah. — Posledice. Pred prilično enim letom in pol začeli so delovati v Trebčah nekateri zavedni možje, na čelu jim vrli gospod Luka Kralj na to, da bi se vstanovila tudi v Trebčah „Zadruga upravičenih posestnikov". Novembra meseca min. leta sklicali so v ta namen shod ter povabili na istega g. odvetnika Dr. Brnčič-a, ki jim je natančno obrazložil pomen in korist te pri nas jako potrebne zadruge. Na shodu so bili gotovo vsi za to, da se čim preje vsta-novi omenjena zadruga. Naprošen od Tre-bencev, prevzel je g. odv. dr. Brnčič ludi naše pravno zastopstvo v tej zadevi, ter nam izročil svoje pooblastilo v podpis, v svrho vložitve tožbe v imenu upravičenih posestnikov v Trebčah proti mestnemu magistratu na priznanje in priposestvovanje lastninske pravice do občinskih pašnikov.
Iz začetka je šlo vse gotovo prav gladko in pooblastilo se je podpisalo v malo dneh že od kakih 70 posestnikov.
Žalibog, da to ni ugajalo vsem, posebno pa ne našemu vaškemu načelniku g. Stiickler-ju. Da bi preprečil vstanovitev na-
sestre našega solnca, da še več, šli smo neskončno dalje, tja preko zvezd. Sedaj se hočemo vračati v svojo domačijo, kjer kraljuje naše Solnce! Kako mala se nam zdi sedaj ta naša domačija, Solnce, s svojimi planeti, po velikanskem izletu v neskončnost prostora. In vendar — spomnite se le poprej navedenih daljav — kako neizmerno velika je ta naša mala domačija v vesoljstvu !
Videli smo, da so oni milijoni zvezd, ki svetijo na nebu, sama solnca, podobna našemu, orjaške nebesne kroglje, nahajajoče se v žarečem stanju. In te zvezde imajo tudi bržkone kakor naše Solnce, svoj zistem: obkrožene so od temnih, manjših krogelj, kakršna je naša zemlja. Takih skupin nebesnih teles, takih solne s planeti, ali — kakor že pravimo — takih solnčnih sistemov je torej na milijone v vesoljstvu. Vsak teh solnčnih sistemov tvori takorekoč deželo za se v vesoljstvu, in tako je zares naš solnčni sistem naša domačija. Preko njegovih mej začenja prazen prostor, in še le v daljni, daljni daljavi začenjajo nove take dežele.
vedene zadruge, vstavil je dve nedelji zaporedoma ljudstvo vračajoče se od sv. maše pred cerkvijo in jih skušal prepričati, da je potrebneje in umestneje, da te občinske pašnike le razdelimo in ne na iste vknjižimo, v kar da nam mestni magistrat prav rad dovoli. (Seveda) Na ta način ostal bi mestni magistrat še vedno vknjižen kot lastnik naših skupnih pašnikov. Posameznik bi gotovo užival pri razdelitvi pripadajoči mu del, seveda pod magistratovim nadzorstvom — ostali bi takorekoč še vedno pod kuratelo magistrata, kakor smo v tem oziru bili in smo še do danes.
No, hvala Bogu, to se g.u Stucklerju pred cerkvijo ni posrečilo. Ljudstvo ga je popolnoma ignoriralo in odšel je vsak svojim potom. Toda Stiickler si je znal pomagati drugače. Vzel je v roke od mestnega magistrata vposlano mu izjavo — za vstanovitev zadruge popolnoma nasprotne vsebine — ter šel skupaj s poljskim čuvajem znanim Mahatinom od hiše do hiše ter tako preprosil več možakarjev, da so mu podpisali dotično izjavo, ne vedoč, kaj so sploh podpisali.
Na ta način pojavila se je druga nasprotna stranka z gosp. Stucklerjem na čelu.
Vse prizadevanje na eni kolikor na drugi strani, da bi se kaj vkrenilo v zadevi vknjižbe oziroma razdelitve, oziroma vknjižbe in še le pozneje razdelitve občinskih pašnikov, bilo je brezvspešno.
Lanjskega leta je prišel inženir g. Fac-canoni, v Trebče ter naprosil, naj bi se mu prodalo del občinskega pašnika ob novi openski cesti nad Sv. Ivanom. Ker se iz raznih razlogov ni moglo skleniti tozadevne pogodbe, obrnil se je isti do Padričarjev. Ti so mu res prodali velik del občinskega pašnika n3d Sv. Ivanom ravno ob meji Tre-benski, kjer je Faccanoni odprl znani svoj kamenolom.
Kmalu po pričetem delu je začel Faccanoni kopati trebensko gmajno in razkopal ter je odpeljal več tisoč m3.
V ponedeljek je šel mimo kamenoloma nek stareji mož iz Trebič, kateremu je meja med Padričarskim in Trebenskem ozemljem popolnoma znana, ter zapazil, da kopajo Faccanoni-jevi delavci tudi trebensko gmajno, če tudi se mu ta ni nikdar prodala.
Mož se je takoj vrnil domov in povedal to pripravljalnemu odboru Zadruge upravičenih posestnikov v Trebčah. Ti so se podali takoj na lice mesta in so se po načrtu prepričali o navedeni škodi, povzročeni od strani Faccanonija. Starejim možem je tudi dobro znano, da so Trebenci vži-vali in da vživajo do od Faccanoni-ja pre-koračne meje že nad 50 let. Prišedši domov podali so se takoj k poljskemu čuvaju in g' vprašali, je-li on dosedaj zapazil, da se k . ari in kopa tudi Trebensko gmajno. Polj k-i čuvaj jim je na to odgovoril, da je to z.j azil že pred šestimi meseci Na njih vpr . mje, zakaj ni o tem nikogar obvestil, je rekei, da on ne bo tekal od enega do dru-zega in tako naprej, temveč, da je obvestil le glavo naše vasi: župana Stiickler-ja. Nato se je deputacija podala tudi k g. Stucklerju, in ga poprašala, zakaj jih ni obvestil o Faccanoni-nijevim činu. Odgovor ali boljše rečeno izgovori g.a Stiickler-ja so bili takorekoč velika 0.
Torej, kakor rečeno, ne poljski čuvaj Mahatin ne vaški načelnik Stiickler nista hotela obvestiti o omenjenem razkopavanju gmajne in odpeljevanju materijala ni enega zadružnika. Politično nasprotstvo oziroma fanatizem premagalo je omenjena gospoda, in držala sta vso to stvar tajno in samo zase.
Da pride glede od Faccanoni-jeve strani, napravljene nam škode do pravde o tem ni dvoma. Ko bi gg. Mahatin in Stiickler obvestila o tem Faccanoni-jevem činu upravičene posestnike v Trebčah takoj, ko sta zapazila — pred 6 meseci —, bi Trebenci preprečili vsako nadaljne razkopanje od strani Faccanoni-ja. S tem bi gospoda prihranila g.u Faccanoni-ju lepo svoto, katero bo moral brezdvomno prispevati kot odškodnino za odpeljani materijal in najbrž tudi morebitne pravdne stroške.
Res jako čudno se nam zdi in ne mo-
remo si tolmačiti molčanja od strani imenovanih gospodov. Će kaka revna žena pobere kako vejico brinja na občinskem pašniku, če kak mladenič zvečer malo preveč zakriči. ker je ravno dobro razpoložen, sta možaka takoj na delu. Pripeljeta po dva orožnika z nasajenimi bajoneti, kakor da bi dotični zločinec (?) bogsigavedi kaj storil. Tu pa, ko gre za škodo provzročeno celi vasi ne goneta niti z mezincem.
Gospoda ! Tu vidimo, koliko vam je ležeče na interesu naše vasi. Tega slučaja ne pozabimo tako hitro.
Onemu številu Trebencev pa, ki ostajajo sužnji vsakega privandranca, naj ta slučaj služi v prepričanje, da imajo glavno oporo le v naših možeh. Mislimo, da ste prepričani, komu imate zaupati svoje skupne interese.
Ne fanatizem ne zagriženost prodanih duš, ampak značajnost in poštenost naših mož, to vam bodi v izgled in vspodbujo v boju proti našim nasprotnikom zagrižencem, za naše skupne interese.
Pevsko društvo „Ljubljana44 je prišlo sinoči ob 9. uri zvečer s parnikom Ungaro Croate „Daniel Erno" iz Benetk v Trst. — Na pomolu sv. Ka^la so jih pričakovali tržaški zaupniki S. L. S. Poleg teh je bilo tudi na pomolu zbranih nekaj druzih tržaških Slovencev, ki so slučajno doznali za prihod Ljubljančanov.
Večerjali so v restavraciji „ BalkanIzletniki so odpotovali ob 11.20 z vlakom južne železnice v Ljubljano.
Proslava desetletnice obstanka Gospodarskega in podpornega društva v Trebčah. Minolo je že 10 let, odkar se je ustanovilo pri nas Gosp. in podp. društvo. Delovanje pripravljalnega odbora imelo je radi tedanje gospodarske nezavednosti in prevelike narodne mlačnosti našega ljudstva po'no težkoč; toda eneržija in trdna volja mož, ki so bili tedaj v pripravljalnem odboru, se ni dalo ovirati po težkočah, ki so mu pretile na vsej črti. Njega cilj je bila ustanovitev Gospod, društva, katero naj bi privedlo naše ljudstvo do skupnega dela na narodnem in gospodarskem polju, omike in splošnega napredka, in naj zahteva ta vstanovitev kakoršnih kolisibodi žrtev.
Vkljub vsem oviram se je društvo vendarle ustanovilo in dne 14. aprila 1900 dobili smo od c. k. namestništva potrjena pravila in tozadevno privoljenje, in nasprotniki so bili s tem sramotno poraženi. Vse njih kljubovanje ni moglo torej preprečiti ustanovitev društva, ki stoji danes na jako trdni podlagi in dobrem glasu. S pomočjo tega društva ustanovilo se je leto pozneje pevsko društvo „Primorec". Gosp. društvo je, uvidevajoč veliki pomen pevskega društva na narodnem polju, šlo temu vedno rade volje na roko. Prepuščalo je in mu še danes prepušča brezplačno svoje prostore pri pevskih vajah in raznih drugih narodnih prireditvah.
Medsobojna bratska vez obeh društev, ter da slavnost kolikor možno sijajneje izpade, šteje si domače pevsko društvo v dolžnost, da priredi ob tej priliki veliko veselico na vrtu Gosp. društva. Na to veselico je prijavilo svoje delovanje večje število pevskih društev okolice. — Prosimo nadalje vsa bratska društva, da se v kolikor mogoče obilnem številu udeleže te naše slav-nosti.
Bodisi pevska, bodisi tudi druga narodna društva, ki bi bila pripravljena sodelovati, naj blagovolijo doposlati podpisanemu odboru najkasneje do 19. t. m. svoje načrte, da zamoremo tako pravočasno razne točke primerno urediti.
V nadi, da se odzove našemu pozivu mnogo društev in drugih gostov in tako povzdigne našo slavnost do impozantnosti kličemo — do prisrčnega svidenja dne 22. maja v Trebčah.
ODBOR
Gosp. in podpor, društva v Trebčah.
Podpornemu društvu za slov. visoko-šolce na Dunaju so darovali: Tržaška posojilnica in hranilnica K 100; po 50 K: Centralna posojilnica v Gorici in Hranilnica in posojilnica v Šmarju; Posojilnica v Radgoni K 40; po 20 K: Ravnateljstvo za-
Osem velikih zvezd - premičnic ali planetov kroži okolo Solnca; sedem sester ima torej Zemlja, in to sedmorico planetov vidimo seveda tudi kakor svetle zvezde na nebu, le da ne obdržujejo vedno svoje lege kakor fiksne zvezde, ki tvorijo nam znane nebesne skupine, ona karakteristična so-zvezdja. Vzajemna lega teh fiksnih zvezd je vedno enaka, saj te zvezde imenujemo fiksne - nepremične ravno za to, ker se nam zdijo kakor pribite na nebesnem obloku. Planeti pa, ki morajo prehoditi svoj kolobar okrog solnčne kroglje, tekajo počasi naprej pod fiksnimi zvezdami na nebu, in ravno to gibanje in njih mirna svetloba jih razlikujeta že pred prostim očesom od drugihj zvezd na firmamentu.
Planeti, kakor njih trabanti: luna, so ugasnjene zvezde, ki ne žarijo več, marveč dobivajo svojo svetlobo od Solnca; svetloba planetov je torej le odsev solnčne svetlobe, dočim je vir svetlobe zvezd, in torej tudi Solnca, v njih samih. To le mimogrede rečeno, kajti o naravi nebesnih teles sprego-rimo pozneje.
Sredi solnčnega sistema stoji Solnce,
in okolo njega - krožijo planeti po malone okroglastih poteh. Tudi več kometov kroži okolo Solnca. O zvezdah-repaticah pa spregovorimo še posebej. Žarečemu Solncu stoji najbližje planet Merkur, on popisuje najmanjši kolobar, kajti oddaljen je od središča Solnca le okroglih 60 milijonov kilometrov. Skoraj dvakrat bolj oddaljen od Solnca — 50 milijonov kilometrov od Merkurja — je lepi planet Venera, „danica" ali „večer-nica", oni izmed planetov, ki brli v najži-vejši svetlobi. Tretji planet je Zemlja, 40 milijonov daleč od kolobarja Venere in 150 milijonov kilometrov daleč od Solnca. Sosed Zemlje je Mars, 80 milijonov kilometrov daleč od Zemlje. Med Marsom in šestim planetom Jupitrom pa leži ogromna daljava 550 milijonov kilometrov. Mislilo se je poprej, da je to razdalje med Marsom in Jupitrom prazno; teleskopi pa so pokazali, da kroži v tem prostoru veliko število neizmerno malih nebesnih teles, ki jih imenujemo „planetoideu in ki so morda razvaline enega samega velikega planeta, ki se je v pravekih iz nam neznanega razloga raz-počil.
stavljalnice in z njo združene hranilnice, Gorica, Posojilnica v Konjicah in Savinjska posojilnica v Žalcu ; po 10 K: Matija Za-mida, ravn. dež. uradov in Fran Žužek, višji inženir v Ljubljani; po 5 K : Jurij De-tiček, c. kr. notar v Celju, Peter Novak, c, kr. prefekt v p., Kamnagorica, Štefan Podboj, c. kr. prof., Celovec, Alfonz Vales, c. kr. prof., Maribor, Hranilnica in posojilnica, Izlako, in neimovan duhovnik; Mat. Ražun, župnik, Št. Jakob v Rožu, 3 K; po 2 K: Viktor Engelman, Šmartno v Tuhinju in G. Vidic, Lukovica.
Skupaj 357 K.
Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrev. juž. žel. v p., Dunaj, III., Reisner-strasse 29.
Moška podružnica družbe sv.
CM vabi na svoj XXIV. OBČNI ZBOR, ki se bo vršil v četrtek dne 19. maj-nika v „Siavjanski Čitalnici" ob 8. uri zvečer s sledečim dnevnim redom: 1) Nagovor predsednika. 2) Poročilo tajnika. 3) Poročilo blagajnika. 4) Volitev odbora. 5) Volitev 3 zastopnikov za glavno skupščino. 6) Razni predlogi in nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi
ODBOR.
Konjske dirke so pričele v nedeljo v tukajšnjem hipodromu. Vseh dirk bo devet, zadnja bo dne 12. junija. Za dirkanje se je priglasilo 29 konj.
Tržaška mala kronika.
Okraden. Urhu Moscheniku iz Koroške, ki se nahaja na potovanje, je v soboto zve-šer v ulici Ponte della Fabra neki lopov ukral srebrno uro in verižico, oboje vredno 28 K. Tatu, po imenu Angelo Zavatta, starega 21 let, doma iz Trsta, stanujočega v ulici delle Scuole israelitiche štev. 4, so zaprli.
Aretiran radi tatvine, pobegnil, in zopet aretiran. Sprevodnik državne železnice Josip Škerjanec je v soboto popoludne nakupoval razne reči, ko se mu je približal neki človek in mu ukradel več srebrnih predmetov. Škerjanec je zagrabil predrznega tatu za roko, toda poslednji se je izvil in zbežal. Tekla sta pa za njim redar javnega varstva in mestni redar ter ga dohitela v ulici. Val-dirivo. Na policiji so ugotovili, da se imenuje Alojzij Erlus, da je star 19 let, doma iz Trsta in da biva v Sv. Mariji Magd. Zgor. št. 332. — Mej tem ko ga je redar potem vodil v zapor v ulici Tigor, je predrzen tat zopet pobegnil. — A redar ga je kmalu imel zopet v rokah in ga je potem izročil v varno zavetje v pravkar omenjeni ulici.
Čuden slučaj ! — Skočila iz tretjega, rešena v drugem nadstropju. Adela Mori, stara 23 let, stanujoča v ulici Scussa št. 7, tretje nadstropje, se je sinoči po 11 uri iz neznanih razlogov sprla in skregala s svojimi zaročnikom, ki jo je prišel posetit. V obupu je Adela tekla v drugo sobo, odprla okno na dvorišče in se vrgla skozi okno. Ko je s prednjim delom telesa visela že čez okno, je priletel njen zaročnik in jo prijel za krilo, ali ni je mogel obdržati in potegniti nazaj. In glej slučaj ! Na vpitje matere in drugih oseb v hiši, so se zbrali po oknih drugi stanovalci in prav na oknu II nadstr., kjer se je Adela vrgla doli, so bile tri osebe, ki so jo vjele in potegnile skozi okno ter jej tako rešile življenje. Bržkone ne bo Adela Mori več poskušala skočiti skozi okno!
Umrl na delu.. Matej Calcina, star 34 let iz Grižnjana, stanujoč v ulici della Tesa št. 10, je delal pri vrtanju tunela sv. Vida in sicer ob izhodu v ul. S. Marco. V nedeljo zjutraj je Calcini mej delom padlo na glavo več kamnov, tako da so se mu pretresli možgani in je zadobil še druge telesne poškodbe. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je pa nekoliko ur na potem umrl.
Besna ženska. Neki policijski agent je v nedeljo zjutraj v ulici Galileo Galilei slučajno naletel na neko Terezo Hrovat, staro 31 let, doma iz Komna, ki je izgnana iz Trsta in ki so jo tudi iskali radi izvršene tatvine. Ko jo je agent proglasil za aretirano,
Od Jupitra, ki je oddaljen od Solnca 770 milijonov kilometrov, pa do prihodnjega planeta Saturna, je skoraj še enkrat tako daleč kakor od Jupitra do Solnca. Dosedaj navedeni planeti so svetle zvezde, bili so že znani v starem veku, kajti videti jih je prav lahko od nas s prostim očesom. Prihodnji planet pa, Uran, je tako oddaljen od Solnca, da tvori na nebu le malo zvezdico, komaj vidljivo s prostim očesom. Odkril je ta planet slavni astronom Herschel še le leta 1781. Uran je oddaljen od Solnca ravno še enkrat toliko, kolikor Saturn, torej 2860 milijonov kilometrov. Mejo solnčnega sistema tvori (osmi planet, Neptun, ki je za prosto oko vedno nevidljiv in ga je odkril šele leta 1846 Francoz Leverrier na podlagi računov. Še le potem ga je Galle v Berolinu iztaknil s teleskopom, in to na istem mestu, kamor ga je bila postavila astronomična matematika Leverriera; bil je to eden izmed najlepših triumfov vede. 4490 milijonov kilometrov daleč od Solnca, v polutemi, hodi Neptun svojo ogromno pot okolo žareče osrednje točke.
(Dalje prihodnjič).
V Trstu, dne 17. maja 1910
»EDINOST« št. 135
Stran III.
se je Hrorat postavila v bran in je tudi večkrat agenta udarila s ključem. Konečno jo je agent ukrotil, odvedel na policijo in potem v zapor.
Zlostavljen od orožnikov ? Anton
Tabaj, star 70 let, je sinoči peš prišel iz Gorice, da bi v Trstu poizvedel o neki dedščini, ki jo je zapustila neka njegova sestra. Na Opčinah so ga vstavili orožniki in zahtevali od njega legitimacijo. Ker ni Tabaj imel pri sebi nikakih dokumentov, so ga orožniki odvedli na orožniško postajo — in kakor trdi Tabaj — ga tam zlostavljali in mu zadali več udarcev s kopitom puške, tako, da je imel več ran na telesu. Potem da so ga izpustili. Tabaj se je podal na tukajšnjo zdravniško postajo kjer so mu obvezali rane.
Koledar in vreme. — Danes: Pa-škval sp. — Jutri: Feliks sp. (Kvatrna sreda)
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -j- 20° Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Društvene vesti.
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu,
Danes zvečer ob 9. uri se vrši odborova seja vaditeljskega zbora in veseličnega odseka v društvenih prostorih. — Ker gre za jako važno zadevo, prosi se brate odbornike kakor tudi vaditelje in člane veseličnega odseka, da se iste gotovo udeležijo.
Na zdar!
*
* *
Bratom Sokolom in sestram Sokolicam kakor tudi odsekom se naznanja, da se vdobi vse sokolske potrebščine, kakor telovadne hlače, čevlje, jopice itd. v trgovini brata Križmančiča in Breščaka v ul. Nuova 37.
Na zdar!
Pevsko društva „Adrija" v Barkov-ljah priredi v nedeljo 29. maja t. I. vrtno veselico v prostorih „Narodnega doma" v Barkovljah. Na vsporedu so moški in mešani zbori. Pri veselici, ki se vrši ob vsakem vremenu, sodeluje vojaški orkester 97. peš-polka. —
„Konec sveta". „Vrdeljski Sokol" priredi v sredo v noči od 18. na 19. t. m. koncert in plesni venček na vrtu in v dvorani „Nar. doma" pri Sv. Ivanu. Vstop na koncert svoboden, za ples gospodje 10 st. za komad. Vse nestrahopetce vabi
______Odbor.
Vesti iz Goriške.
III. oddelek kolesarskega društva „Balkan" v Komnu priredi dne 22. maja t. I. veselico s plesom. Vspored bo obilen. Program pride.
Goriški izvozni trg se otvori 18. t. m. na običajnem mestu. Naše sadjarje bo gotovo zanimalo, če podamo tu glavne določbe, ki veljajo za naš izvozni trg in sicer:
Vsi pridelki, sadje in zelenjava, ki se prinašajo v mesto v namen izvažanja se morajo prinesti oziroma pripeljati naravnost na imenovani izvozni trg. Prepovedano je, puščati ali celo razprodajati dotično biago po krčmah, na dvoriščih ali v zasebnih hišah.
Kdor se zagreši proti temu določilu, zapade posledicam predpisov mestnega in obrtnega reda, to je, v občutne denarne globe. Trg se bo otvarjal vsaki dan že ob 3. uri zjutraj.
Pogajanja za prodajo se ne smejo pričeti pred 5. uro zjutraj. Med 3. in 5. uro zjutraj bo dovoljeno blago pretehtati. Do 5. ure zjutraj bo dovoljen vstop na izvozni trg le upravičencem in sicer: a) osebju, ki pripada h krčmarski obrti, do katere ima pravico izvrševati na tem trgu, in sicer od 3. ure zjutraj naprej b) prodajalcem, ki dova-žajo pridelke, zelenjavo in sadje na prodaj, potem ko so plaćali dotično pristojbino, in sicer od 3. ure naprej c) upravičencem stalnih prostorov (magazinov), ki imajo opravila v notranjih prostorih zalog, in sicer ob 4 in pol zjutraj.
Stalni (magazini) in prehodni prostori se odkažejo za vso .dobo, ko je izvozni trg otvorjen. Poseben prostor je določen za blago, ki se privaža na vozeh. Ako bi bilo na izvoznem trgu pomanjkanje prostora za vozove, ostanejo v veljavi določila izvoznega trga tudi za one vozove, ki ostanejo radi te okoliščine na ulici. Po možnosti se določi poseben prostor za prekupčevalce.
Kar se je dalo na račun kupljenega blaga, se ne more utrgati brez privoljenja, dognanega s kupcem že o priliki nakupa.
Opozarjajo se osobito kupci, ki se kakor je običaj, poslužujejo kupnih bolet, da te bolete ne bodo pripoznane veljavnimi, ako ne bo na istih razločno pisano: ime in priimek, ter kraj kupca, kakoj tudi količina kupljenega blaga in eventuelno prejeti nara-čuni.
Prepovedano je upravičencem stalnih prostorov (magazinov) dajati iste v podna-jem tretjim osebam za shrambo košev ali zabojev blaga, ki je ostalo neprodano, in ki bi se morda naslednji dan zopet postavilo prodaj na izvoznem trgu. V slučaju deževja se preskrbi, da se prenese izvozni trg v bližnji pokrit mestni trg in bodo seveda tudi v tem slučaju tam veljala določila izvoznega trga.
j Strankam bodo na razpolago potrebne javne tehtnice proti običajni pristojbini.
Kupcem je strogo prepovedano siliti prodajalce, naj iztehtajo svoje blago na zasebnih tehtnicah.
Osebe, ki bi bile na trgu nadležne bodisi kupcem bodi prodajalcem se takoj odstranijo.
Prošnje za dovoljenje stalnih prostorov (magazinov) naj se naslovjajo na mestni tržni urad, kjer se dobivajo tudi vsa druga tozadevna pojasnila.
_ E. Kavčič.
Vesti iz Istre.
Iz Boljunca nam naznanja g. Ivan Prašelj slikar v Dolini, da sta naročili Kon-sumno društvo ter pevsko bralno društvo „Prešeren" že pred dalj časom pri njemu novi tabli z društvenima napisoma, a on tega naročila dosedaj še ni mogel izvršiti, ker je preveč zaposlen.
S tem pojasnilom g. Prašlja je seveda cela zadeva razjasnjena in odpade tudi očitanje našega boljunskega dopisnika, da se društvi ne upati radi nedeljskih tržaških izletnikov razobesiti napisov. Ko bi bili gospodje pri omenjenih društvih takoj na prvi dopis pojasnili zadevo v smislu, kakor jo pojasnjuje sedaj gospod Prašelj, odpadla bi bila s tem tudi vsaka daljna polemika; a oni so hoteli imeti svoj „gušto": naj ga torej imajo!
Razne vesti.
Poljub danes in nekdaj. — Pojmi o običaju poljuba so pri raznih plemenih kaj različni. Dočim se je smatral poljub v starih časih pri nekaterih plemenih, Kakor še dandanes pri nas, za izraz ljubezni, so nekateri smatrali poljub kakor nespodoben in razžaljiv čin. V starem Egiptu je veljalo za izreden čin vljudnosti, da se je drugemu roko najprej poljubilo in potem jo položilo na teme. Med seboj enako veljavni in ugledni možje so se poljubovali na javnih ulicah, vendar ni prišlo nobenemu možu v deželi Faraonov na misel poljubljati tudi kako žensko bitje. V starem Rimu je veljal poljub dolgo časa kakor slovesen čin. Če so zalotili sužnja pri tem, da je poljubil kako prosto ženo, so ga za kazen vrgli med divje zveri, da so ga raztrgale. Za časa Katona je bilo celo otrokom prepovedano javno poljubljati stariše. Še dandanes so mnenja o poljubu različna. Po neki zanesljivi statistiki poljubljajo Nemci največkrat in niso pri tem najmanj izbirčni. Nemec iz Pruske poljubi ustna, čelo roke in še drugo. Francoz poljublja mnogo manj, a še to v mladih letih. Istotako Norvežan Anglež in Amerikanec. Kitajcu je poljub zoprn. Avstrijec pritisne poljub na roko, Rus pa na čelo. Ruski mu-žiki često poljubljajo svojim gospodarjem kolena. Poljak poljubi ramo drugega, ako je ta višja in uglednejša oseba. Italijani so s poljubi kaj radodarni toliko med moškim, kakor med ženskim spolom. Slovenci — tako pravi ta statistika — poljubljajo vdano in mehko. Vroči pa so tam, kjer se njihovo pleme križa z romauskim. Potemtakem soditi bi morali biti poljubi tržaških Slovenk nekaj naravnost — izrednega.
Smrt redarja-milijonarja. Tomaž Byr nes bivši redarstveui poglavar, eden naj-uglednejih detektivov Združenih držav je pred nekoliko dnevi umrl v New-Yorku za rakom. Zločinci, ki so jih on, oziroma njegovi podrejenci vjeli, so bili obsojeni na ječo nad 10.000 let. Byrnes je postal milijonar vsled legata, ki mu ga je zapustil milijonar Gould. Byrnes je napisal tudi knjigo, o kateri se je v Ameriki mnogo govorilo in pisalo, in v kateri je ostro napadal metode evropske policije in v obče vse metode, ki niso bile njegove.
Gospa Borštnikova je otvorila v Zagrebu dramatično šolo ; listi jo toplo priporočajo.
Korupcija v Ameriki. V Pitsburgu je bil pred kratkim razkrit velik škandal, v katerega so bili zapleteni vsi najuglednejši tamošnji trgovci, bankirji, zdravniki itd., ki so bili ob enem mestni svetovalci. Dokazalo se jim je namreč, da so kot občinski očetje kradli in goljufali kar na debelo in se dali podkupovati, da se je kar kadilo.
Minulo soboto, dne 14. t. m. vršila se je kazenska razprava, pri kateri je bilo obsojenih 15 njih v zapore in denarne globe od 250 do 500 dolarjev.
Poplave na Ogrketn. Silno sta narasli reki Donava in Temeš ter prestopili bregove. Vsa okolica je poplavljena. V nekaterih občinah občujejo samo s čolni.
Priznal po mnogih letih. V Plznu na Češkem je obolel krčmar Weiss in ker se je bal smrti, je priznal, da je pred leti vrgel prokurista Berndta v neko brezno, kjer se je ta ubil. Weiss je bil sicer dvakrat osumljen tega dejanja in dvakrat v preiskovalnem zaporu, toda bil je zopet izpuščen radi pomanjkanja dokazov.
Najdalji tunel sveta bodo baje gradili v Ameriki. Gre za 35 angleških milj dolgi tunel, ki se ga ima izvrtati skozi gorovje Kaskad v državi Washington. — Na ta način hočejo spojiti vztočni del države s kraji ležečimi ob morskem obrežju. Po načrtih, ki jih je izdelal general H. M. Ohit-
Najprimerneji darovi
nflF za sv. birmo !
Molitvenik! v slovenskem in drugih jezikih
krasno vezani od 40 vinarjev do 10 kron
se dobijo v SLOV. KNJIGARNI in TRGOVINI PAPIRJA
Josip gorenjec, Zrst, Via Valdirivo 40.
Pellkl Kinematograf BlILVED^EB
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST
1
3 NOVOSTI!
Dne 17., 18. in 19. maja 1910
3 NOVOSTI!
1) Ribji lov na Francoskem (Pa naravi). 2) POSLEDICE TATVINE. (Sen timentalna novost) 3) Nezmotljiva past (Komična novost).
Mnenje gosp. dra. I. Scharf, Karlove vari
zdravnika v zdravilišču.
G. J. SBRRAVALLO
Trst.
Naznanjam Vam na Vašo prošnjo, da rabim z uspehom že več let Vaše Serravallovo KINA- VINO z železom proti oslabljenju vsled slabe hrane in proti vsakemu zadrževanju krvne tvoritve ter da Vaš izdelek zavzema trajno mesto v mojih ordinacijah.
KARLOVE VARI, 10. maja 1909.
Dr. SCHARF.
Ir!*f A. TOSORATTI
TRST, ulica Malcanton štev. 6 in podružnica Piazza Gianbattista Vico po jako zmernih cenah
zefir angleških in nacudnih tovarn*
Vsakovrsten perkal, zgotovljeno perilo in tkanine. Zavese, preproge, triiž, volna in žima ea pernice, kakor tudi drobne predmete.
PRODAJAL® 87IGARSKIH UR
JOSIP OPPENHEIM
I urar In IzdslovntelJ čatomerjev |
trst, Corso štev. 5 (bliza knjigarne Vran) j
BOGATA 1ZBERA zlatih, srebrnih in kovinastih ur.
Stenske are z modernim zvonilom.
PRSTANI, UHANI, VERIŽICE Itd. po zmernih otnnh.
Popravljanje se izvrši po đog. cenan in z garancijo!
VnoSom 8e odtla hiša 8 Petimi Postori in U al C HI 600 sežnji zemlje za pokopališčem.
— " - " " - . - J J ---791
Pojasnila daje Inseratni odd. Edinosti.
Mihael Pernarčič 16, stavbeni in umetniški mizar. Izvršuje vsakovrstne specijalitete za notranje in zunanje uredbe v stanovanjih, pisarnah itd. Cene zelo zmerne. Priporoča ae vsem Slovanom. 755
Prinnrnoa co mesnica tomaža zad-rripurucd So NIKA, Trst, trg sv. Ivana št. 6. Prodaja se goveje meso, telečje, jančje, vsako_-vrstna perutnina in sveže meso.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje ZobdV
Izdiranje žobov brei S vsake bolečine
Pr, ). Cermak V. Tuscher
:: zobozdravnik :: koncesij, zobni tehnik
•• TRST ■
ulica della Caserma it. 13, II. n.
ANTON REPENSEK
knjigovez v Trata, vla Ceoilla 9
priporoča slavnemu občinstvu
svojo moderno urejeno delavnico,
v kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoč« dela točno In po zmernih cenah.
=— 8VOJI K SVOJIM ! ==
[FRIDERIK SCHWARZ
Trst, Via Valdirivo št. 3, Trst
Zastopnik : znanih : mlinov SZMOLENSKY & COMP. ■■■■ SZABATKA ■■■■
Pral parni mlin Bćkćscsaba
Akcijska družba parnih mlinov Baja. — Zastopnik za Trst, Goriško, Istro in Dalmacijo.
?Stf kinematograf
Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih.
.v Vsaki torek in petek nov program. ::
VSTOPNINI: I. mesto 30 Tin., otroci in vojaki 20 Tin. n. mesto 20 m, otroci ii voiala 10 t.
i POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
IC PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TRST - VIA MALCANTON - TR8T
Stran IV
EDFNOS" 1 fct. 135.
V Trstu, 17. maja 1910
tenden ameriškega inženirskega zbora, bo vsaka angleška milja tunela stala okolu 4 in pol milijona kron. Da se bo tunel zvezal z najboljimi železniškimi progami, bo treba graditi nove železnice v dolgosti 237 angleških milj. Ker se v tunelu uvede električni obrat, so vsi stroški proračunjeni na 350 miljonov kron. Skozi tunel bodo vozili posebni vagoni, na katerih bo možno prevažati tudi cestne vozove.
Žrtve katastrofe v OkOritu. — Po uradnih podatkih je pri požaru v Okoritu ponesrečilo 446 oseb, izmed katerih je bilo mrtvih 324, poškodovanih pa 122. Izmed poškodovanih jih je kasneje umrlo še 13, da znaša število vseh žrtev 337. Med temi je 209 ženskih in 128 moških. Najmlajši ponesrečenec je bil star 8 mesecev, najstarejši pa 68 let.
Humor v šoli. Iz šolarskih sešitkov : Učiteljica nočem postati, tudi ne kuharica ali šivilja; najraje bi bila mati četverih otrok; S sosedovim Janezom bi se rada omožila, ta je vedno tako dobre volje, in Če me noče, vzamem samo štiri otroke.
Književnost in umetnost
Beseda o slovanskem obrednem jeziku pri kat. Jugoslovanih. Pod tem naslovom je izšla brošurica, v kateri je ponatisnjena razprava, ki jo je objavila „Edinost" pod naslovom : „Škofu Naglu v slovo". — Priporočamo to brošurico, ki se dobiva v tiskarni „Edinost" za ceno 30 vinarjev vsem onim, ki se zanimajo za predmetno vprašanje. Cisti dobiček je namenjen zgradbi novega šolskega poslopja pri sv. Jakobu.
Dobiva se tudi v Slovanski knjigarni g. J. Gorenjca v Trstu.
Zahvala.
Podpisani ctibor „Nar. del. organizacije" v Ljubljani vrši tem potom prijetno dolžnost s tem, da se najprisrčneje zahvaljuje vsem onim, ki so na ta ali oni način pripomogli k sijajnemu vspehu I. velikega delavskega izleta v Trst, ki se je vršil 8. t. m.
Zahvaljujemo se osobito tov. E k a r j u inEgelmanu na njiju ogromnem trudu, ki sta ga imela pri prireditvi vsega izleta. Dalje gg. dru. W i 1 f a n u ter dru. S 1 a -viku, dež. poslancema, ker sta nam dosegla svoboden uhod v svobodno luko, arsenal, plinarno i t. d.; tov. odbornikom tržaške N. D. O., na čelu njim tov. Kranjcu na res nad vse pričakovanje krasno vspelem pozdravu ter vsprejemu na postaji, tov. dr. B r n č i č u, dru. R y b a f u na krasnih govorih, dr. Mandiču, predsedniku, na ganljivem pozdravnem pismu, gosp. dru. Gregorinu in odboru pol. društva „Edinost" in vsem drugim skupaj na navdušenem vsprejemu v „Nar. domu", ki nam ostane vedno hvaležno v spominu.
Slavnima^ društvama „Čitalnici pri sv. Jakoku" in pevskemu društvu „Ilirija" veljaj naša posebna zahvala na prijaznem sodelovanju.
Naprednemu časopisju, ki je s svojim mogočnim uplivom pripomoglo k velikemu vspehu tega izleta, se zahvaljujemo naj-topleje.
Razkazovalcem tržaških znamenitosti, kakor tudi vsem skupaj in vsakemu posa-mičniku, ki se je posvetil kakorkoli našemu poletu k sinji Adriji, veljal še enkrat naša najprisrčneja zahvala.
V Ljubljani, dne 12 maja 1910.
Za odbor
„NARODNE DELAVSKE ORGANIZACIJE" v Ljubljani Rudolf Juvan,	Slavoj Škerlj,
t. e. predsednik	t. č. tajnik.
Opomba. Slavna uredništva so na-prošena, da objavijo to zahvalo.
Zadnje brzojavne vesli.
Konferenca skupnih ministrov.
BUDIMPEŠTA 16. Na konferenco skupnih ministrov, ki se bo vršila v sredo, so došli grof Aehrenthal, baron Burian, Bienerth in Montecuccoli.
Vseslovanski kongres v Sofiji.
SOFIJA 16. Na zadnji seji pripravljalnega odbora za vseslovanski kongres v Sofiji
je poročal predsednik Bobčev o svojih pogajanjih z dr. Kramafem in Poljakom Dmow-skim. Predsednik je določil kakor dan otvoritve kongresa dan 6. julija. — Kongres bo trajal štiri dni. Skupina Dmowskega se ne udeleži kongresa. Vse druge skupine so izjavile, da pridejo na kongres
Priprave za pogreb kralja Edvarda.
LONDON 16. Med prvimi venci, ki so bili v prestolni dvorani položeni ob mrtvaški oder kralja Edvarda, se nahaja tudi velikanski venec s trakovi v avstrijskih barvah cesarja Frana Josipa.
Roosevelt odpotoval v London.
LONDON 16. Kralj Jurij je vsprejel Roosevelta v avdijenci, ki je trajala skoraj eno uro.
ce sprejme dobroidoČa krčma ni deželi. Ponudbe pod „KrČmar 810u na Inseratni od>l. Edinosti.	8^0
V naJem
V O n nn&tonih del,tvcev *e prejme na pre-f Ob |IUOlC||l«l nočišče. — Ceue zmerne. — Sntižuoflt za;fm''ens. Via Artisti št. 6. II._ 913
sloTenekfga in nemSkrg«. jfzika W1ICiUCi5:U j§c6 službo kot natakar "ali kai fdičrega Na«dov pove „Edinost".	81G
Ine&n ctnifo miiaraki mojstar, Trst, ulica JUOB|J OlUHd B^lvedere Stev. 8, i z v r Su je vsakovrstna mizarska dela.
I/najem se oddajo bicikli :: zaloga dvokoles ::
in šivalnih strojev rabljenih po zelo
nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12
V. Osv&ldella
Ob nedeljah In praznikih odprto do 4. popolud.
TRST, ul Čuvana 2
G
■HMBB90HB
PEKARNA iN SLAŠČIČARNA
.:. FRAN LAMPE
Prodaja evežeya kruha 4-krat na dan. - Postrežba tnćna i on dom.

Lepa prilika za „peke"!
noma opravljeno pe »arijo ne proda aH da v najem pod ugodnimi pogoji takoi v Lescah na Gorenjskem Pekarna brez fconfcur ence. Hiša je nova, krita z opeko in ima vodovod Podrobnosti pri lastniku ,T. Pretnarju. trgovcu na Bledu_665
PfflHo Cft v Rojanu s fi Ptano-Rnji in miUd o« vrt m za 1--S tisoč kron. Naslov v „Ai S.ci" pri cerkvi._S'22
Unnor cuoto B* Približuje- Repatica Hal-IVUIICU O volta !ey je tu, ali juz imam še
dobrega vina in po četi. Sloverci ! pijte moje vino
in vam repatica ne bede štcdovala. Frihitite vsi v
gostilno „Al ginnasio", uli"a Squero nuovo štev 7.
Hinko Kosič.""	1273
TRŽAŠKI SLOVANI S^S
po raznih opravilih, ima o najlepše in najprimernejše z irali^če v dobropoznani
i :: Kavarni ttniversi ::
1 k\ se Daha a na trgu pred , Naroda. dom m* I 5t. 1, up'av nasproti res avracije nBalkanJ. V kavanu «o poleg iz-rstne i a ve ua rapolaffo vsakovrstni likerji in razni nlovenski, nemški in la&ki Časniki in vs • boljše ilustrov. revije. Za obilen ob sk se priporeča FRANJO BOJC.

Prnffo CD	gostilne „A.i Soci" v Ko-
F« UUd OC jRnu zemljišče veliko HO H aežniev. Nizke cene. Pojasnila se dobivajo v go^ti'ni „Ai Soci".	_
l^vrcfn!! vezateljica in šivilja se pripomoć za IfcVl wlllw delo na dom. Cene zmerne Nu?l )v pova „Inseratii odd. Edinosti pod številko . . .
G
.. Pohištvo.
Tekom meseca maja
se bo prodajalo masivno, trJr.o pohištvo po izredno znižanih cenah.
Olllem Brad & Co., ulica Rossini 26
Kdor kupi za mesec avgust, ostane pohištvo fr&nco v po«ebn h skladiščih.
Hočete 80 prepričat? -
obiščite	sklad;6č?
Marije:i
•ji p u-.te p
\TI* citt.A ili j.-■Jf-lf -n tco!.e- •• de'-?' ;; . ip ^ni- iopr kakor tudi
Pontb dr lie Fabrs >
vouti T jrnPUte:
Ve-it	in»-otovhfcf,t!}
kOStCli'iT Z«
ffz^.;b \ alet' v ' '-b!' >»: >u doaj	-a Delat skf oi».er< .o-j. rmoČlji'-i piufČi (pnetni
i-)rl.:6ki) <JptcJ}OsiicTii ir»;c	ir, inozemskih
t. vart. izgctovijnui « -i'Mrfei- pc	pier: pf nairio%r;fi
4 <..j:, toćao, oidtio ?r.	to - ic !■ «ml
prodajair.ica drobnarij in igrač TRST • Corso 34 - TRST Galanterije \z usnja, potne torbe
Ovratnice, i isnn
Specij&lHeta : PotrebSčme za bribolazoe.
8MBS! Vožnj ^ z a # tomob: i
Trst - Barkovlje - Miramar
Trst, Plazza Caserma 3, (Hotel Europa) tel. 23. Avtomobilska vožnja ob dehunikfh (ob lepem vremenu i. Popoldne odpotuje od zadnje tramvajske postaje v Barkovljah vsakih 20 minul enkrat avtomobil s prostori za 7 oseb. Cena 60 stot. za v^aKo osebo. Ob nedeljah in praznikih se vozi ves dan od 7. ure ure zjutraj vsakih 10 minut. — Ob delavnikih posebne vožnje iz Trsta v Miramar. Prvi odhod ob 8. uri zjutraj s trga Caserma. — Za pol- in celodnc ne izlete v okolico, Bazovico, Lipico (konjarna), Villo-vicentino (starodaven park), Oglej (staro rimsko mesto z interesantnim domom in c. k. muzejem), Skocj;in-
nnrTri tun UAVDATn sko iamo itd- kakor tudi vožni° P° mcstu .so na PnSTr" NH M( IK l\ I I I fi razpolago avtomobili pod ugodnimi cenami
ruJiLLcinn i luivnui up , ................. i
Popolno < zdr&vljf Dje zajamčeno, brezplačna navr dila. Naznp.niti je starost in spol. Mnogo zahvalnih p sem na razpolago. — Zdnvniško priporočeno
raznih vzorcev. - Popravki z največjo natanjčnostjo in jamstvom se j izvršujejo v mehanični delavnici j inštalacij kakor tudi vode in plina
t Sim5lch & L Boschin
Trst, Via Rcssetti 5, Telefon 133, rim. 17.
INSTITUT „SANITAS"
VELBURG P. 345. SAVAR8KO.
varns cevi in cementnih pJoŠč, teracov, beton« in artiftcija^nega kamne s zalogo c- menta
/rlsflk |ualc§ - as!
Si n Ser volo štev. S Teiefon 2?-42.
ASSICURAZION! GENERALI IN TRIESTE
(Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1 1831.
Zakladi za jamstvo dne 31. deccmbra 190» K 36<>,S:W*.741 — Glavnica za zavarovanje živ Ijt-nja dne 31. deeembra 1909 K 1,034.103 23f» 09 — Plačana podvraeila od leta 1831 do 31
decembra 1909 K 977.311.967 32.
B 1. jfmuvarjem 1W)7. je društvo uvelo za življenski oddelet nove irlavne p«-poje police nadarjene najveČo tu.antnostjo.
Povdarjati ie sledeče ugodnosti police: I Veljavnih takoj od izdanja:
a)	brezplačno nadaljevanje veljavi oeti police z» celo vlego. fcndar ir.orh zavarovanec vrniti vojake službo, ako je vpisan v polah črne voj.-ke.
b)	ako plača zavarovanec Xoo'0« od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izjrubija vel>vooat vsled pom»-.njkljivoHti plačevanja, bmdjo dh s»e pia^t vanje izvrši v teku t mesecev preteke roka
II.	Veljavnih po preteku 6 mtaeoev od izdanja :
a)	tavaTovaDec more — ne da bi za4o plačal posebne premije in brez vsake iormaiiteie — potovati in bivati ne parne v celej Evropi, ampak tudi v katerejsi^odi deželi tega sveta (Svetovne police .
b)	Diuftvo ie zavezano »plačati celo vlogo tudi v slučaju da pade zavarovanec v dvoboju.
III.	Veljavnih po pretekn enega leta po lzdacju polic«
TRVDKA
Adolf: Kostoris
skladišče oblek za moške in dečke
Trst, via S.Giovanni 16, I.
TELEFOM it v. IB-83. (zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in po vršnike za moške, perilo itd.
Najdogovornejše cene.
POZOR ! Skladišče ni v pritličju, ^mpak v prvem nadstropju
MllOB ...j
niiziir - Trst - ulica Lc« Ste v. 'i
mm priporoča »Javnerau ekčinatvu
i lil svojo mlzamico. ||||
- * lidalnj« v*"kovrat<ao, ta li	- ;
NAJFINEJŠE POHIŠTVO
a) Zavarovanca ^e oprosti plačevanja za metana zavaruvan:»i za delo.
v -lučaju 5a p^j-tane neKposobeo
IV. Veljavcih po pretekn teh let od lsdanja:
a) Abeolutna neizpodbojnos't zavarovanja raiurn slučaja prevare.
bj Društvo je zavezano plačati celo vlogo tudi ko bi zavarovanec uturi .sled samomora ah pOBXu
lenega samomora (c Zavarovanec fme dvigniti posojil* ^ roti plačevanju 4 '/a8/ •
l>ru»tvu fprejtiua zavarovanja 7,
življenj' , požar, prevažanje in ulom
omžl Fino
!»:ši ara • t
iuia svojo
Rouo proda-jolnlco v ur
v TRSTU, ulica Vi: cen. Belllm 13
nasproti cerkve sv. Antona novega.
Vs*kov. verižic po tov cenah.
M
m
S
F. P. Vidic & Comp. Ljubljana
—s TOVARNA ZAREZANIH STREŠN KOV -
ponudi vsako poljubno množino patent, dvojno
zarezani strešnik - zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola \
Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Strešnik- zakrivač se lahko pribije ali priveže na late.
NajpriprostejSe, najcenejše in najtrpežnej^e kritje streh sedanjosti. Na željo poSljemo takoi vzorce in popis! SPRETNI ZASTOPNIKI SE IŠČEJO.
»