PoStnlna plačana v gotovini Sped. In abb. post. II. gruppo UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418. SLOVENCEV NAROČNINA : Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir Leto VIII. — Štev. 2 (144) UDINE, 1. - 15 FEBRUARJA (957 Izhaja vsakih 15 dni Skupen nastop V zadnji številki našega glasila smo o-pozorili vse naše rojake videmske pokra-jine, kakšen predlog se pripravlja v Rimu pro i slovenskim šolam. Kakor je bila javnost poučena so tam doli, — prav gotovo na predlog kakih vročekrvnežev od tukaj — sestavili v zavitih stavkih neke osnu:ke, ki bi sloveni sko šolstvo ne okrepili, ampak ga tako ohromili, da bi končno samo shiralo. Sa,-mostojnost slovenskih srednjih šol na Goriškem bi se spremenila v nekake slovenske vzporednice na italijanskih zavodih pod neslovenskim didaktičnim in u-pravnim vodstvom. Slovenski dijaki bi se čutili psihološko ponižaiii. Paralelke bi se pa tudi kmalu izpraznile, ker bi bilo na tisoče pritiskov od zgoraj in spodaj, da bi slovenski dijaki kar čez hodnik zleteli v italijansko paralelko. Tu smo prikazali samo eno plat take nesmiselne uredbe; jih je pa še na stotine drugih. Kakor smo že zadnjič povedali, so si brihtne glave izmislile, da bodo morali starši prinesti posebno izjavo, menda na kolkovanem papirju, da so Slovenci. Tisti, ki so načrt v ministrstvu sestavljali^ so računali : »Take izjave si slovenski starši, posebno oni odvisni od kruha, ne bodo upali predložiti. Evo, pa se bodo slovenski razredi sami od sebe praznili ini ,v svet bomo raztrobili, da starši otrok nočejo dati v slovenske šole. Resnica, ta uboga sirota, je pa drugačna. Sami taki domači in tuji rušilci slovenske šole dobro vedo, da je veliko Število slovenskih družin, ki si ne upa, he pa da noče otrok pošiljati v slovenske šole. še najbolj zavito je pri nameravanem Zakonskem osnutku pa to dejstvo, da so hoteli Slovence v italijanski republiki razdeliti v tri kategorije: a) tržaški Slovenci naj ohranijo v šolstvu vse pravice kot so jih imeli; b) goriškim se da ponvica ; c) Slovencem v videmski pokrajini Pa sploh ni treba omenjati in jim torej tudi nič pravic v šolstvu ni treba dovo» Uti. Po tem že od davna znanem »divide et impera,« razdeli jih in jih boš obvladal, so računali, da bodo v vsaki pokrajini Slovenci zase branili svoje postojan- Beneški Slovenci v kobariški kostnici Odkar imamo prepustnice za obmeini Pas, gremo večkrat pogledat na Unejsko, v Kobarid, Breginj in druge vasi ter kut-Pimo kako kilo mesa in kake klobasice. Naši bratje Slovenci iz Kobariškega kota in Bovškega Jo pa tudi radi primaha-j° k nam v Čedad in špetar. Posebno ob sobotah se nabere dosti Slovencev iz So*~ ®ke doline v Čedadu. Sedimo v gostilnah; hi zapojemo skupaj kako po naše. Eni in drugi pojamramo o svojih težavah, ki jih manjka. Na griču nad Kobaridom pri Sv. Anto»-hu je ogromno vojaško pokopališče italijanskih vojakov, padlih na Krnu, Rom-I honu in drugih bojiščih v prvi svetovni v°jni. Ogromne terase s kamnitimi plohami so ohranjene v najboljšem redu. ^osebni čuvaj je nastavljen, da popravlja vsako škodo, ki jo napravi veter, dež I*1 spl oh slabo vreme. V plošče so vklesana imena tisočev i-laiijanskih padlih vojakov, med njimi so seveda tudi imena beneških Slovencev, kl so v treh alpinskih bataljonih, »Civi-^hle«, »Natisone« in »Monte Maggiore« hhstili 929 mrtvih in 2.766 pogrešanih. Na Moščah so vklesana zato tudi imena pa» Hih beneških Slovencev, tako n. pr. An-1rej Klinar, Avgust Cenčič, Angel Cen-®IC in drugi. V središču ni več vzidan fašistični nabla z imperialističnimi frazami, pač pa; sede polne spoštovanja za žrtve padlih: ^hore a Voi che qui cadeste valorosa^ brente combattendo«. ^ dobrih rokah je ogromni spomenik j^dlih italijanskih vojakov v Kobaridu Se ga bomo obiskali, da počastimo j m,h naših očetov, ki so padli v vihar-Prve svetovne vojne. ke; zaio so jih razdelili na čredo z različno krmo, misleč, da se bodo ovce med sabo butale in bodle vsaka za svojo deteljo. Hoteli so ločiti, menda že v E)mu, slovensko šolsko vprašanje v videmski pokrajini od onega na Tržaškem in drugače zopet v Gorici. Ker so nekatere slovenske skupine že na svojo roko poslale v Rim svoje pripombe o šolskem zakonskem osnutku, so nekateri krogi zadovoljno ugotavljali, da glede tega, za Slovence v Italiji življenjsko tako važnega vprašanja, niti posamezne skupine niso složne. Po pokrajinah jih ločimo mi — tako so številčili — potem se bodo pa še sami med sabo pre'-pirali, kako rešiti šolsko zadevo. — Res so nekaterniki že večkrat skušali iz skupne nesreče kovati osebni prestiž, da bi se potem bahali, glejte nas, rešitelje milega naroda! Kot tisti gasilci v žabji vasi, ki niso pustili sosedom gasiti, češ kaj pa bo z našo novo brizgalko, če bodo drugi' vse prej ugasnili. — Na take ozke možgaj-ne nekaterih so tudi računali tisti, ki so skrpucali take šolske pravice. To pot so pa naleteli na enoten odpor vseh Slovencev. Zastopniki vseh organizacij brez razlike te ali druge pripadnosti so se v Trstu zbrali dne 14. januarja 1957 na posvet za obrambo skupnih pravic v šolskem vprašanju. Izdelali so resolucijo, ki so jo poslali na pobudo slovenskih šolnikov najvišjim predstavnikom države. V izjavi je tudi izraz na želja,, naj se ustanove v duhu šestega člena ut, stave italijanske republike šole v maternem jeziku po vseh krajih, koder živi slovenska manjšina. Ne moremo ugotoviti, kakšne uspehe bo žel ta skupni nastop. Vendar je že to' velik korak, da so se v isti in skupni pravdi zedinili vsi Slovenci od Bele do Socerba ! Preko tega dejstva in enotno izražene volje vseh Slovenc v, tudi dr-, žavna oblastva ne bodo mogla kar tako mimo. Upravičene želje enega dela državljanov, za katere so se zavzeli vsi kot en mož, ne bo mogla demokrščanska vlada, v demokratični državi kratkomalo prezreti. Gotovo časopisje je že začelo napadati nesrečno našo manjšino z očitki, da jo preveva goli nacionalistični čut; da hoče v državi neke predpravice, ki jih drugi državljani nimajo; da šolske paralelke niso še nič hudega in podobno. Taki pisuni nalašč zamenjujejo pojem naciona-listično-političen in etnično-kulturen. Mi tudi Slovenci videmske pokrajine, nočemo ustvarjati nikakih nacionalističnih problemov, ampak hočemo, da se udej-stvijo vse naše etnično-kulturne pravice. Med te pa spada v prvi vrsti šola v ma) temem jeziku ! Ta šola pa ne more biti samo goli pre-> vod italijanskih paralelk, ampak mora tudi vzgajati dijaka v duhu kulturnih tradicij etnične skur.ine, kateri pripada. Ue taka slovenska šola — v okviru državne ustave — je potem lahko tudi most med dvema kulturama, ki se ob tej meji stikata. Tako si zamišljamo mi našo šolo ne pa kot nekako prehodno učilnico,' ki naj pomaga odtujiti naše otroke materinskemu kulturnemu izročilu in mu nuditi le nekaj znanja v slovenskem prevodu in še to morda v slabem. Taka šola Gentilejevega kova bi res kmalu zgubila svoj pomen. Zato tako šolo odklanjamo ! S skupnim nastopom, kakršnega smo po dolgem času pokazali, si bomo lahko priborili šolo, ki bo odgovarjala črki in duhu pravic. Taka šola bo morala zrasti tudi za nas v videmski pokrajini, kajti mi nismo državljani kakšne posebne!) slabše vrste. To resn co bomo vedno in vztrajno ponavljali, dokler ne bosta mi- ČRNI VRH U l 11 I I III I I I I I i ll lil l lil lilll lil l rilllillllilllMIllll llllllll It» lllllllllll I I III III 1111 III I I I ■ I III 11 III ■ 1111 I t lilil D ( SOD BREZ DNA V špetru deluje že 8 let »Centro Pedagogico Val Natisone«. Za letošnje šolsko leto ima posebno velik program. Strokovno hoče dopolniti znanje učiteljev, ki že učijo na osnovnih šolah ter onih številnih učiteljev, ki imajo sicer diplomo v žepu pa ne službe. Delovanje pedagoškega centra je vsekakor hvalevredno, ker si prizadeva, da bi spoznal z modernimi pedagoškimi načeli učitelje v Nadiških dolinah. Tako je imel dne 4.XII.1956 direktor Pedagoškega centra prof. Alessandro Leonarduzzi predavanje o vrednosti modernega pedagoškega gibanja. Zanimivo je bilo preda/- sel in beseda tudi dejstvo postali. illlllUllilllllJIlilil lil M lil |!illlll!l!lll!lllill!illlliiillllilllltlll|llll.llll|ll!ll|illIl|llllllllll!lllll!lllllillliri!lili|.Mi|.|!|||itiiiti l i l lllllllllll I I I I I I | | ||| |||!||| ||| | | |||||1||| | | | | | | III llllllll um I I 11 1:111 I l l l lil III » . Lojalnost brez naravnih pravic Bivši ministrski predsednik on. Mario Scelba je še zmeraj eden izmed voditeljev demokrščanske stranke. On. Scelba je Si-ciljanec ter zna biti zelo zvit. Kot notranji minister je tolkel: z železno pestjo po delavcih, ki so demonstrirali ali pa štraj- Za občinske volitve dne 2. XII. 1956 v mestni občinski svet v Brixenu na Južnem Tirolskem ga je poslala demokrščanska stranka v volivno kampanjo. Ker so tamkaj Nemci v večini, je govoril volil-cem o pravicah in dolžnostih, ki jih imajo narodne manjšine v Italiji. Mi beneški Slovenci smo prav tako kot goriški in tržaški Slovenci ali pa kot Nemci na Južnem Tirolskem in Francozi v Val d’Aosta narodna manjšina; zato nas zanima, kakšno stališče zavzema do manjšin vodilni italijanski politik. Kaj je govoril on. Scelba glede narodnih manjšin Scelbi se pozna, da je bil notranji minister, ki je navajen naštevanja in ukazovanja. Tudi glede narodnih manjšin je postavil kar tri zapovedi: 1. zapoved se glasi: »Lojalnost manjšine do države. To pomeni, da morajo vsi priznati, da je tukaj Italija in sicer v Bocnu prav tako kot v Rimu in Palermu. V 2. zapovedi pridejo narodne manjšine do svoje pravice. Takole je rekel on. Scelba: »Spoštovati je treba naravne pravice narodnih manjšin. Narodne manjšine moramo smatrati kot bistveni sestavni del državne skupnosti. To spoštovanje ni milostno priznanje, ampak dolžnost od strani d žave prav tako kot obveza, da moramo čuvati državljanske, politične in verske svoboščine.« »Kolikor je trdnejša in zaneslivejša lojalnost manjššing nasproti državi, toliko večje bo spoštovanje pred naravnimi pravicami te manjšine.« In končno še 3. zadnja zapoved: »Imeti moramo pred očmi, da živimo v demokratični državi, kjer je treba vse poslušati. In tukaj živeči Nemci imajo kot italijanski državljani iste pravice, kot ostali italijanski državljani. Oni imajo iste možnosti vplivati na življenje države, predvsem pa imajo možnost preko svojih zakonitih zastopnikov pogajati se e-nakopravno z državnimi oblastmi.« Ali se spoštujejo naravne pravice beneških Slovenčevi Ko smo prebrali navedene tri Scelbove zapovedi o narodnih manjšinah, nam je v našem zvestem srcu preprostega beneškega Slovenca do države kar samo od sebe zraslo vprašanje, ali je sploh kaka ne samo narodna manjšina, ampak tudi katerakoli italijanska več na bolj lojalna in zaneslivejša od nas beneških Slovencev. Po besedah Scelbe bi morala imeti italijanska država največje spoštovanje pred naravnimi pravicami nas, zvestih beneških Slovencev - male lojalne narod-'ne manjšine v enem izmed kotov velike Videmske pokrajine, ki je najbolj na prepihu. Kar sram nas je, ko se sprašujemo, ali se sploh spoštujejo naravne pravice nas beneških Slovencev. Naravna pravica Italijanov je, da se spoštuje njihov materini jezik, naravna pravica Francozov v Val d’Aosta je, da se spoštuje njihov jezik, naravna pravica Nemcev v Poadižju je, da se spoštuje njihov jezik, naravna pravica tržaških in goriških Slovencev je, da se spoštuje njihov jezik. Iz srca privoščimo vsem, da se spoštujejo njihove naravne pravice, predvsem njihov jezik, nekaterim več, drugim na žalost manj, nam beneškim Slovencem pa prav nič. In ravno nam, ki smo bili zmeraj pripravljeni žrtvovati za državo ne samo velike besede (grossi paroioni), pač pa roke in noge, da celo življenje. Italija v Tipanl in Rimu Popolnoma se strinjamo z on. Scelbo, da je tukaj Italija: v Spetru, v Pavenci, Tajpani, povsod pri nas je Italija kot v Rimu, v Palermu, Gorici, Trst u, Bocnu in Aosti. Seveda se strinjamo tudi z njegovim načelom, da je treba povsod v Italiji »spoštovati naravne pravice narodnih manjšin.« Sprašujemo se le, mi beneški Slovenci, zakaj se ravno pri nas ne spoštujejo naravne pravice. Ali smo mi beneški Slovenci samo na bojnih poljih — na vseh bojnih poljih prve in druge svetovne vojne, pri vseh vojnih akcijah Italije »bistveni, sestavni del državne skupnosti«, samo doma pri nas, po špekulacijah videmskih nacionalističnih krogov, pa ne. Nižemo paternalizma in tutorstva Nemci v Poadižju in Francozi v Aosti imajo možnost, kot pravi on. Scelba, pogajati preko svojih zastopnikov enakopravno z državnimi oblastmi. Nam te možnosti v Vidmu nočejo dati. V Vidmu nam ne dopuščajo naših zakonitih zastopnikov, ampak postopajo z nami pa-ternalistično le preko zastopnikov italijanskih strank. Kar se zdi prav ali ne-prav tujim zastopnikom, to mora biti nam beneškim Slovencem prav ali neprav. Mi smo pa politično že odrasli in nočemo več nobenega tutorstva ali pa paternalizma. Naše tisočere žrtve, naša stokrat preizkušena lojalnost do države nam daje pravico, da se kot enakopravni smemo in moramo pogajati za naše naravne pravice preko nas samih, preko naših narodnih zastopnikov, preko ljudi iz naše srede, preko pravih beneških Slovencev.. Ali je v Vidmu zakonita pravna italijanska država I Po vsem tem, kar se dogaja z nami, se vsi začudeni sprašujemo, Če je v Vidmu italijanska država, mislimo namreč zakonita, pravna italijanska država ali pa so tamkaj samo patriolične besede in pa a-narhična samovolja nacionalizma, ki se požvižga na vrhovni temeljni državni zakon — na ustavo z odredbami o enakopravnosti in zaščiti narodnih manjšin, ki je, gluh za besede državnega predsednika on. Gronchija, ki noče ničesar slišati o navodilih svojega demokrščanskega šefa on. Scelbe nasproti narodnim manjšinam. Kako dolgo se mislijo v Vidmu norčevati iz naših žrtev, kako dolgo se igrati z našo lojalnostjo in zvestobo do države? vanje prof. Passonea dne 21.XII. lanskega leta o šoli in družini v vzgoji učenca in predšolskega otroka. Prof. Leonarduzzi bo imel 15. marca 1957 predavanje: Jezi-kovno-izrazni pouk in napotila moderne didaktike s sodelovanjem profesorja. Tudi ostala predavanja obravnavajo probleme modernega pouka, ki naj olajša učenje u-čencem in doseže kar najboljši uspeh v šoli. V prejšnjih letih je Pedagoški center proučeval na terenu na nekaterih osnovnih šolah v naših dolinah najprimernejše metode poučevanja. Ko ugotavljamo to resno prizadevanje Pedagoškega centra v špetru, želimo, da bi povsod po Italiji nastali taki centri, ki bi dvignili kvaliteto osnovnošolkega pouka. Upravičeni dvomi Imamo pa svoje popolnoma upravičene dvome, da bo pri nas iz te moderne pedagoške moke spečen dober, užiten kruh. Temelj vsega pouka pri nas je popolnoma zgrešen. Država je v 90. letih obstoja rednih italijanskih državnih šol žrtvovala ogromne vsote in še žrtvuje dosti denarja, da bi šole v Beneški Sloveniji uspevale ter da bi se naši otroci navadili branja in pisanja italijanščine, nekaj računanja, nekaj italij,anske zgodovine in še prepevanja italijanskih pesmic. Rezultati vseh teh šolskih investicij skozi desetletja in desetletja so naravnost katastrofalni. Otroci po petih letih šole s težavo berejo, ne znajo napisati nobenega najbolj preprostega pisma, si zapomnijo nekaj herojskih zgodbic iz italijanske zgodovine; šolsih pesmic pa kasneje kot odrasli ljudje ne morejo prepevati, ker niso te za nikamor. Vsakih deset let se politika tako spremeni, da postanejo tiste šolske pesmice smešne, če že ne prepovedane. Kdo bi zdaj prepeval n. pr. italijanske fašistične pesmi? Papagajsko trobentanje Kaj pomagajo še tako lepa predavanja Pedagoškega centra, če pa je dnevna šolska praksa, da se ne sme pri pouku upo- bljati niti ena sama besedica slovenskega materinega jezika učencev, da bi o-troci bolje razumeli italijanski pouk svojih učiteljev. V glasilu učiteljev Videmske pokrajine v reviji »Risveglio Magistrale« piše znani Dino Menechini v št. 5 in 10 iz leta 1949, da ne sme učitelj spregovoriti niti besedice v slovenščini, da »ne bi dal učencem vtisa, da zna slovenski«. Učitelj mora pokazati roko in ne sme reči najprej to je »roka«, ampak mora kakor papagaj neprestano trobentati »mano«. Ko tako skozi 5 let fio papagajsko trobenta otrokom nerazumljive besede, je popolnoma razumljivo, da je znanje otrok po končani osnovni šoli strašno mizemo. Ce pa dodamo k temu še denarne kazni, ki jih nalagajo učitelji za vsako slovensko besedo, potem je pa še bolj razumljiv popoln neuspeh takega ser-(Nadaljevanje na 2. strani) TIPANA PRAZNIK EMIGRANTOV II nedejo 26. tega mjesca so mjeli tu Viskorši no veliko »šegro«. Judem to se če čudno zdjeti, de kako te tuo, ke no majo »segro« tu ženarju tu tej vasi. E pur ljetos za te parvikrat so začeli še a to »segro«, ta to je segra od emigrantov. Viskorša na ma največ emigrantov tu našim kumunu. To je več koj pou vasi/ ke no djela uòz Italije. Anjelè tu zimi.no se obrenčejo škuažej sòusje par kiši an zatuò so decidili začeti ljetos s »segro od emigrantov«. To se vje, ke so žalostne »segre« tele.' Ta ligrija, ke ne ba, ne se vidala, ke na je usiljena, ligrija, ke ne nadomestila žalost. Možje, ke no vjedò, ke fra dan mjesac no majo se parečati fagot za po svjetu, no ne morejo beti maso legri, še, mankuj njih žene ali njih fameje. An tale to je na muzika, ke no dura že.i c j eie desatletje. An buoh uari, ke to ne bodi eštera, kako no h tjeli živiti našje judje. Stantanja dosti to bi tjelo beti, an tučt smo žej provali tàboto, ke e nam fašiU zmo zaper use poti za mor jeti se pohoniti iz naših vasi. Zatuò, če to nje druzega, ve marnò almankuj pot odperto po svjetu tu druge štade, ke no majò za nas več konsideracioni koj tle našje ospodarji. če ve čakamo, ke u tle u Taliji kak indu-štrijal uzomè na djelo naše, čemo stati fresko. Če, no uzomejo,, kako dejklo, ta na ma beti mlada, to se paki. Zàt to toča z njemi tuo, ke to toča. Bohe naše hčere če no pridejo tu pest tjem judem! Na usako manjero anjelè to nje več tej dan bot. TO je no mar buojše an na buojše čase ve muoremo sperati. Importante to je tuo, ke ve reštejmo fedeli na>-ši zemji, našemu jeziku, našim fradicio-1 nam. Fin donàs njesmo mančali mante-njati tjeh treh reči, dimoštracion na st-ganja električno centralo. Kadar voda naraste izpodjeda zid prav tam, kjer je že slab in nevarnost, da se poruši je v zimskem času še več.ja, ker zmrzuje. Ljudje iz Liščec so poslali županu prošnjo, da bi potem posredoval pri obla’-steh, da se rešj to perečo vprašanje. V tem primeru bi bila tozadevna oblast »Magistrato delle Acque«, to je država, župan je sicer prošnjo predložil, a do danes ni dobil nikakega odgovora. Kaj moremo pomagati, če imamo tako birokracijo? Pri nas gre vse počasi, treba je čakati leta in leta, da pridejo naš'e PRELAZ TAMNAMEJA M I I Ulili u Ulil 11111 lil 11I I11111 l i l i lil I I I I U ! ..■•.i.iii.ii,.iiiii lili 11:1111,111 l.l l l l I I l l l l |il l l l l:l l l l lce Kraje. Sedaj gre še za to, da bosta stavljeni na razpolago 2 milijardi lir, ki sta baje že določeni za izboljšavo naših krajev. Poročali bomo, ko bodo dela že stekla in ko bo začel pritekati denar za te namene. SV. PETER SLOVENOV ANAGRAFSKO GIBANJE PREBIVALSTVA Iz pregledov anagrafskih registrov je razvidno, da prebivalstvo u našem kamu-nu pada. U Ijetu 1956 je bluò rojenih samo 36 otrok, od tjeli se jih je rodite 23 izven kamuna; umrlo 55 ljudi od tjeh U izvon kamuna. iz tega se vid, de seje prebivalstvo znižalo za 19 Porok je bluò 18. Priselilo se je u naš kamun 93 ljudi, od tjeh 9 iz eštera; izselilo pa ste1 jih je 125, od tjeh 32 u eštero. Diferenca med priseljenci an izseljenci je takuò 32 an če parštejemo še 19 manj rojenih, jih je 51 manj, kot prejšnje ljeto. Uržuh znižanja prebivalstva je u parvi varsti izseljevanje, uržuh izseljevanja pa je seveda mizerja. Malo ljudi je, ki bi bli takuò srečni, de bi imjeli svoje djelo na Pa vse to ni ne bi bilo še tako hudo, če nam ne bi grozilo, da ostanemo še brez te ceste, ki nas veže z dolino. N^j razpotju glavne ceste, od koder se odcepi cesta proti naši vasi ali bolj točno povedano tam, kjer je električna centrala družbe SFE, je kakih 30 metrov zidu, ki je v nevarnosti, da se poruši. Ce se| poruši ta zid, se bo seveda podrla tudi ceL domačih tleh. Pardjelki so pa tudi takuò majhni, de se ni mogoče preživljati z njimi cjelo ljeto. Ekonomsko stanje se usak dan slabša, nimar več ljudi brez djela,, ker so zaprli tud tisto malo industrije, ki je bluò par nas, kot je cementarna u Cemurju in kamnolomi u Nadiški dolini an zatuò je nimar več izseljencev, ki zae puščajo svoj duom za nimar. Ce bo šlo tuò takuo naprej, ne bo potrjebno ne uojskè, ne kuge, ostalo nas bo hmalu takuò malo, kot so pravili stari modrin jani. //M//# s n » M MUŠKO GOROVJE najbrže oseba, ki je pisala omenjeni članek, ni dobro seznanjena z ozadjem. Ho« tel sem namreč pripomniti, da strokovna šola v Ravenci ni državna ali občinska last, ampak last župnije. Pobudnik gradnje je namreč domači župnik in ta je poskrbel za državni prispevek in za prostovoljna dela domačinov. Naši ljudje niso nič proti temu, hvala župniku za pobudo, a kaj bo jutri, se vsi sprašujejo. Danes so na oblasti demokristjani, žup(-ni j a bo zlahka dosegla pomoč od te ali one ustanove za vzdrževanje šole, a ko teh ne bo na oblasti? Ce hočemo, da bo šola napredovala, mora biti občinska, še' boljše državna, kot je ona v špetru. Ne zamerite, če sem se nekoliko razpisal, hotel sem le povedati, da naši možje o tem večkrat debatirajo in obžalujejo, da občina ni poskrbela sama za gradnjo te šole. Lepo Vas pozdravljam (sledi podpis) CESTA V LIŠCECAH JE V NEVARr-NOSTI Liščeca je majhna vas, kjer pa vlada velika beda. Ni dovolj, da leži pod severnim pobočjem Muzcev, kjer je svet1 tako kamenit, da ne pridelamo niti toliko fižola, kolikor bi ga rabili za vsakdanjo' mineštro, poleg tega smo še od sveta odrezani. Liščeca so namreč zadnja vas na tej strani, tu cesta zamre in treba se je vrniti. prošnje pravemu na uho, če sploh pridejo. Naj bi naši ljudje ne volili krščanske demokracije, potem bi videli, če bi še zavlačevali nujna dela. Današnja pokrajinska uprava v Vidmu, ki bi imela tudi dolžnost skrbeti za taka dela, je preveč goteva za svoje glasove v Reziji in zato se tako malo zanima za njihova vprašai'-nja in raje daje prednost tistim obči« nam, ki so glasovale proti, v upanju, da' jih pridobi. PREBIVALSTVO PRI NAS NARAŠČA V videmski pokrajini je danes zelo malo gorskih občin, kjer prebivalstvo narašča. Pri nas pa, kjer so zelo slabi življenjski pogoji, je prebivalstvo v preteklem letu nekoliko narastlo. Izračunali so, da je bilo 31. decembra lanskega leta-20 ljudi več, kot prejšnje leto, in to niso priseljenci, so novorojeni. Mnogi se sprašujejo kako je mogoče, da se v hribih, kjer! ni obilja, tako mno-že ljudje. Pa si ni težko razložiti tega vprašanja. Medtem ko se iz drugih občin Beneške Slovenije masovno izseljujejo za stalno v inozemstvo, moramo reči, da v Reziji ni tega pojava. Rezijani hodijo namreč samo na sezonska dela, odhajajo pomladi in se vračajo v jeseni, razen, služkinje in štirje možje, ki so se za stalno izselili po tej zadnji vojni. Največ naših sezonskih delavcev je v Franciji in potem v Luksemburgu. In zopet bo kdo vprašal, da zakaj prav v Luk« semburg. V Luksemburgu živita dva dof mačina, ki sta se tja izselila še pred prvo svetovno vojno, imata veliko gradbeno podjetje in semkaj kličeta že več let svo- je vaščane, da jima pomagajo pri delu. Da narašča pri nas prebivalstvo jq dobro znamenje. Naj nikdar ne izumre naš rod, pa četudi mora živeti na siromašnih, a domačih tleh. non^ONE^EC NOVA MLEKARNA V ČRNEM VRHU Končno bomo tud mi imjeli svojo mle=-kamo. Kakor znano, je par nas precej dobro razvita živinoreja an zatuò imamo usak dan tud dosti mljeka, ki ga je trje-ba predjelat u sir an maslo. Dougo smo se obračali na razne autoritadi prej ku s mo dobil držauno pomuoč za gradnjo. Preteklo nedejo je domači famošter pc-žegnu temeljni kamen nove mlekarne an se troštamo, de se bojo djela nadaljevala an de bo mleakma tud preča naretan ZAKAJ NI PAR NAS ČEBELARJEV Pred parimi desetimi ljeti je bluò po naših krajih precej dobro razvito čebelarstvo. U času cvetenja akacij an ko<-stanjeu so parpejali iz Goriškega an tud iz Kobariškega precej stotin panjev na pašo. Domači čebelarji so takrat kar dobro zaslužili. Te zadnje čase pa vidimo, da ta ljepa reja izumira. Rjedki so čebelarji donàs, ki bi prodajali med ali vosek, imajo ga koma|j za domači nuc al> pa še tega ne. Kje je uržuh? Morebiti izumirajo čebele, ker je vsak dan manj kostanja, ali pa ker kmetje ne vidijo u če-' belarstvu velikega zaslužka. \ ir TRJEBA JE VEC PAŠNIKOV Kakor smo že večkrat pisal u našem listu, živinoreja u zadnjih Ijetih vidno pada. Največji uržuh temu je, de manjka djeloune moči, de bi parpravili seno za živino. Rjes je, de je košnja za žene precej težko djelo, a dalo bi se pomagati, posebno u poljetnih mjescih, če bi živino gonili naj pašo. Za Jalovcem na primer so še pred zadnjo uojskò imjeli Ijepe planinske staje, kamor so gonili živino na pašo, donàs so pa popounoma zapuščene. Ljudje daržijo živino u hljevu, seno pa gnije po gorah. Ce že rjes žene ne morejo rediti krau, cr.; bi redile ouce. Te bi popasle tudi tam, kjer je težkuo kositi. Učasih so u naših krajih imjeli zlo dosti ovac, tudi 100 ena sama družina. Iz voune so pletli nogavice, djelali obljeke, ostalo so pa prodali. Sada se je pa preja popounoma opustila, pwaršla je pa mizerja. Naj bi spet oživele staje tam za Matajurjem, za Jalovcem an Muzcem an marsikatjeri čeči ne bi korlo iti za diklo u mjesto, keri bi imjela zadost djela an jela par svoj hiši. GRMEK ZA POPRAVILO CJEST Zvjedeli smo, de je ministrstvo za djelo nakazalo dva milijona lir za odprt dva djelouna centra u Grmeku, de bojo popravili cjesto Lese-Grmek an Lese-Bri-do. Izračunali so, da bojo par tjem djelu> lahko zaposlili za kak mjesac dni deset djelauceu. llll.lllillMlIllillllllllllllllllllllllllllillllllllllljllljljllllllljllllllllljIlUjljllljljIlljUg SoÒ brez òna (Nadaljevanje s 1. strani) žentskega »modernega pedagoškega gibanja«. Nad 1500 učiteljev je prišlo iz špeter-skega učiteljišča, odkar je bilo ustanovljeno. Država ni v noben kraj Italije vrgla toliko učiteljev, šol, denarja kot v Beneško Slovenijo. Vsi naši ljudje bi morali perfektno pisati in govoriti italijanski, in vendar je bilo z vsem tem strašno dragim in strašno zgrešenim pedagoškim načinom vse zastonj. Seržentska šola Vsa plemenita prizadevanja Pedagoškega centra v špetru tudi ne bodoi obrodila drugega sadu kot do sedaj. Zal nam je, da bo naše ljudstvo še naprej na pol analfabetsko, ker drugače biti ne more. Iz fonde ven je vse zgrešeno in vsa ta predavanja Pedagoškega centra plavajo kot zelena skorja na močvirju sedanje ser-žentske šole v Beneški Sloveniji. Ali hodijo pedagogi z zavezanimi očmi in zamašenimi ušesi po naši deželi, da ne vidijo, da je sedanja osnovna šola v Beneški Sloveniji samo karikatura prave šole, neka stara mučilnica za naše nedolžne otroke, ki so si jo izmislili videmski nacionalisti v prejšnjem stoletju? Ali je predsednik države on. Gronchi govoril v veter, ko je jasno in bistro povedal, da je čas nacionalizmov pokopan in da se morajo tu na meji zliti v pravično ravnotežje težnje raznih (slov. in italijanske) civilizacij? Koliko časa bodo imeli videmski krogi državo za norca, da bo metala! denar v sod brez dna, t. j. v sedanje popolnoma zgrešeno osnovno šolstvo v Beneški Sloveniji? Slovenščina v srednjem veku Najbolj dragocena last vsakega naroda je njegov jezik. Ta veže vse njegove ude v celoto, v njem izražajo ljudje svoje najlepše misli in najglobja čustva. Lepa in bogata je slovenska govorica od Rabe na Madžarskem do Slovenske Be-Uečije. Kakor vsak jezik, tako ma tudi/ slovenščina svoja narečja. Povsod malo drugače zavijajo, eni govorijo hitreje, drugi bolj zategujejo, tu rabijo neko besedo, ki je drugod ne razumejo. Vse to je nastalo naravno zaradi zgodovinskega razvoja in naravnih sil, ker so Posamezne dolin ločile gore, gozdovi itd. "Vsak omikan narod pa si je ustvaril tap Nastali in ohranili so se v raznih krajih, po katerih imajo svoje ime. Pisali pa so jih tujci, največ duhovniki, ki so širili pri nas krščansko vero in s osi zapisovali molitve in pridige, da so jih ljudem brali. Ti prvi zapiski našega jezika so zelo dragoceni, ker nam povedo, kako se je naša slovenska beseda govorila pred tisoč leti. Samo na kratko si jih oglejmo! Najstarejše spomenike našega slovstva imenujemo brižinske ali frgižinske spomenike, nastale okoli leta 1000 nekje na Koroškem. Napisala sta jih dva duhovnika brižinske škofije; dolgo so se hranili v sedežu njenem v mestu Freising na F / v. „ /'v W~ Ufi- «L.fk- f ff—Ao Ufo /j—u >>’ ./H. "k« t- rfr- /.L*i*v nrlro -H«. A’/'-vs ft- y' m— %‘fArT' i- p*»'*' CERNEJSKI ROKOPIS ko obliko jezika, ki je vsem članom naroda skupna in jih vse veže. To je pismeni ali knjižni (literarni) jezik, ki ga rabimo v časopisih, knjgah, šolah. Narečje ni manj vredno kot knjižni jezik, o-hoje je slovenščina — saj je tako pri Vsakem narodu. Knjižni jezik pa ustvarjajo pisatelji, ki prihajajo iz ljudstva iz vseh pokrajin in dežel ini ki pišejo za ves narod. Pisatelji in pesniki so ponos vsakega naroda. Oni slikajo življenje svojega ljudstva v preteklosti in sedanjosti, zato tudi tujci segajo po naših knjigah, če nas želijo spoznati. Zato prevajajo n. pr. Cankarja v italijanščino in vse evropske jezike, da bi spoznali vso lepoto in globino, ki je v njgovih delih in ki je bo-, gastvo in podoba slovenske duše. Naši Pisatelji in pesniki so bili v težkih časih, ko so nas tujci hotel uničiti, najvnetejši buditelji naše narodnosti, zato smo jim tudi zaradi tega hvaležni. Zato je dolžnost vsakega Slovenca, da jih spoznava in čita. Pesniki in pisatelji so nastopili pri vsakem evropskem narodu šele pozno, ko so bila že pripravljena tla za njihovo delo. Ljudstvo pa ni nikoli živelo brez uj hietnosti in tudi ne brez pesmi, pripo1-Vedk in pravljic. Tudi pri Slovencih so bili vedno vedno in vseh krajih ljudje, *noški in ženske, ki so delali pesmi in si izmišljeval bajke, pripovedke, uganke, pregovore. To so peli in pripovedovali tudi tìrugim, pesmi so šle iz kraja v kraj, od rodu do rodu. Mnoge so ohranjene še danes in to je naše lepo ljudsko pesništvo, n katerem bomo kdaj drugič več govorili. Slovensko besedo pa so tudi že zelo Zgodaj pisali. In tako so nastali razni .rokopisi, ki jih imenujemo spomeniki slo- DR. FRANCE PREŠEREN: Nezakonska mati Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubo, dete lepo, meni mladi deklici neporočeni materi? Oče so kleli, tepli me, mati nad mano jokali se; moji se mene sram’vali so, tuji za mano kazali so. On, ki je sam bil ljubi moj, on, ki je pravi oča tvoj, šel je po svetu Bog ve kam, tebe in mene ga je sram! Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubo, dete 'epo! Al’ te je treba bilo al’ ne, vendar prisrčno ljubim te. Meni nebo odprto se zdi, kadar se v tvoje ozrem oči, kadar prijazno nasmejaš se, kar sem prestala, pozabljeno je. On, ki ptice pod nebom živi, naj ti da srečne vesele dni! Al’ te je treba bilo, al’ ne, vedno bom srčno ljubila te. Spomini na Prešerna Dne 8. februarja obhajamo obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Tukaj objavljamo odlomek iz spominov na Prešerna, ki jih je napisala Ernesana Jelovšek. Ernestina Jelovšek je bila Prešernova hči. Po očetovi smrti je živela z materjo1 v veliki bedi, preživljajoč se s šivanjem.. Po pripovedovanju svoje matere je sestavila in izdala Spomine na Prešerna, ki se odlikujejo po verjetnosti in iskrem nosti. Kakor sam pravi, je meril »pet čevljev in palcev pet«, imel je torej predpisano vojaško mero. Obraz mu je bil zdravo rdeč in nekoliko od sonca, zagorel, čelo belo in ne previsoko, ker je bif zelo bujnih las; moja mati je trdila, da je bilo to čelo najlepše, kar jih je kdaj videla. Oči, sive in bolj majhne, je imel le napol odprte; njegov pogled je bil navadno rasen in je dajal očem nekaj motnega; zato so ljudje uganili, da gleda temno. mo kadar je bil razburjen, se mu je zaiskrilo oko in mogočen žarek je zadel predmet njegove ljubezni ali njegova srda. Moji materi je rekel, da vidi v dno človeške duše, in nemogoče bi bilo nala- • iii.ii 11 im 1 ■ 1 n 1 n 1 mn 111111111 n 1111 n n im m 1 ,a,, 1,, •, 1111,11, | j,,, 11 „, ■,ll)|lllllllll|l|lllll, Pismenost in tisk po svetu gati ga. Obrvi so mu bile svetle in košate, nos podolgast in nekoliko zakrivljen, usta majhna, ustnice fine, gorenja je molela preko spodnje. Kadar se mu je tresla spodnja ustnica, se je vedelo, da je razburjen; kajti nikdar ni izgubil treznega preudarka. Brada mu je bila' mehka in okrogla, s plitvo jamico. Njegov pogled je bil skoraj oster, a okrog ust je imel potezo iskrkené dobrosrčnosti in miline. Lase, ki so bili zelo dolgi, mehki in) svetli, temnorjavi, skoraj črni, je nosil navadno zelo dolge. Obraz mu je bil podolgast. Hodil ni, nikdar pokonci, ampak je bil navadno nekoliko upognjen. Korakal je naglo; kadar je bil razvnet, hud, pa je skoraj tekel; včasih spet je stopal neskončno počasi in povešeno. Stopinje so mu bile! venske književnosti (slovstva) in jezika. Bavarskkem, danes pa so v Munnchenu (Monakovem). Napisani so v pergamentno knjigo. Prvi in tretji vsebujeta splošno izpoved, ki so jo molili verniki skupno, preden jim je dal duhovnik odvezo. Prvi se začenja tako: Glagolite po nas redka slovesa: Bože gospodi milostivi, tebe ispovede ves moj greh... — Drugi spomenik a je pridiga o grehu in pokori. Sredi XV, stoletja je nastal v znamenitem samostanu cistercijancev v Stični na Dolenjskem rokopis, imenovan stiski, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjžnica v Ljubljani. V tem beremo poleg splošne izpovedi že tudi kratke cerkvene pesmi; tako začetek velikonočne: Naš gospud je od smrti vstal, od nega britke martre... — V začetku XVI. stoletja pa je nekje na Gorenjskem nastal zapis vere, očenaša in zdravemarije, ki ga hranijo v Celovcu, zato mu pravimo ce,lovski rokopis. — Nas v Beneški Sloveniji pa posebej zanima čedadski rokopis, ki je prvi med vsemi datiran leta 1497 in ga moramo imenovati tudi čr-nejski rokopis, ker so ti zapiski bratovščine v Crneji. Tudi v raznih drugih zvezah je bila slovenska beseda zapisana pred prv.o našo knjigo. Iz vsega tega pa že dovolj vidimo, da je bila naša beseda že pred tisoč leti v rabi na naši zemlji tudi v višje kulturne namene. Sedaj, ko smo si vsaj nekoliko osvežili spomin na prve zapiske našega jezika v srednjem veku, pa si bomo v prihodnjih številkah ogledali, kdo so bili naši veliki pesniki in pisatelji in kako so nam ustvarili in bogatili naš današnji knjižn jezik, v katerem moremo lepo povedati vse, kar zmorejo izraziti najbolj kulturni jeziki sveta. Mednarodna organizacija UNESCO je nedavno objavila brošuro »Dejstva in številke«, v kateri med drugim navaja vrsto zanimivih podatokv o pismenosti po svetu in o tisku. Po podatkih te mednarodne organizacije je še vedno nepismenega skoraj polovico človeštva (44%). Seveda je nepismenost v nekaterih državah skoraj povsem izginila, spet v drugih pa so redki) ljudje, ki znajo brati in pisati. Največ nepismenih je na azijski celini, ln sicer okoli 350 milijonov, nato pride Afrika z 98 milijoni nepismenih, najmanj pa jih je v Evropi (9%). v Avstraliji nej ra pisati okoli 1 milijon ljudi, kar je 13% prebvalstva. V Severni Ameriki je še vedno 18 milijonov nepismenih (12%), Južnoameriška celina ima 38 milijonov ali 42% prebivalcev, ki ne znajo ne pisati ne brati. Zlasti v nekaterih afriških deželah je nepismenost tako rekoč popolna, in sicer v portugalski Gvineji, angleški Somaliji in še nekaterih drugih kolonijah. Za spoznanje bolje je le v Kamerumu^ Rodezji Pin Nigeriji, v E?iptu pa je pismenih komaj petina prebivalcev. Med evropskmi deželami ima največ Portugalska, za njo Bolgarija, Italija, Grčija, Jugoslavija, Poljaka, Sovjetska zveza, švedska tako rekoč nima nepismenih, v Belgiji in Franciji jih je 3%, (na Madžarskem in Češkoslovaškem pa 5. Kako pa je s knjigami po svetu? Na. prvem mestu je Sovjetska zveza, kjer so v enem minulih let tiskali 37.500 različ- nih knjig, na drugem je Japonska (18.857) za njo Anglija (19.000), Nemčija nad 16 tisoč, ZDA 12.000, Francija 10.600. V Sovjetski zvezi izhaja 8.000 dnevnikov v skupni nakladi 44 milijonov izvodov. Največjo skupno naklado imajo ZDA in sicer izhaja 1765 dnevnikov v nakladi 55 milijonov dnevno. Sorazmerno največ berejo Angleži, ki imajo 114 dnevnikov s skuono naklado 29 milijonov izvodov; torej pride 570 dnevnih listov na tisoč prebivalcev. Dnevnega lista sploh nima 47 držav in državic. Nekatere dežele zaradi visokega odstotka nepismenega prebivalstva ne' tiskajo dnevnih listov, spet druge (Andorra, San Marino, Monaco) pa zato ne ker so tako majhne, da jim zadošča številen tuji tisk. FRANCE PREŠEREN kratke in goste in eno nogo je vlekel nekoliko za seboj. In čeprav je bil kmečki sin, je imel majhne roke in noge. Njegova pisava je bila čedna in razločna. Bil je izvrstnega spomina. Najneznat-nejšo stvar, ki mu jo je pripovedovala moja mati, si je zapomnil ter jo vedel še čez dolgo časa skoraj doslovno. že iz te. ga vzroka bi ne bilo dobro nalagati ga, česar bi tudi izlahka ne bil oprostil. E