str • ?----- ■■ ■ .»h™-. >. - ■ —• - --a? Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. & j) Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki. ^e first Skivenic Daily In the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. Entered a.s Skcond-Class matter, September 21,1903, at the Post Ofhoe at New York, K. Y., under the Act op Congress op March 3, 1879. STEV. 14. NEW YORK, V TOREK, 17. JANUARJA 1905. LETNIK XTT. 7 Rosseauova bomba. V PHILADELPHIJI, P A, SO VJE-LI NAPADALCA KTERI JE HOTEL RAZSTRELITI UM-BRIJO IN KIP PRIDE-RIKA VELIKEGA. Jetnik je ameriški patrijot in kot tak sovražnik inozemskih spomenikov in ladij. NJEGOVE NAVEDBE. Philadelphia. Pa., 16. jan. Tukaj *< vjeli in zaprli r.e>sler Rv>sseaua, in pri njeni :i:v>li i>to tako bombo, kakoršna je bila namre«" una. namenjena spomeniku nemškega cesarja Friderika v Washingtonu. Rosseau je včeraj priznal, gar usmrtiti. Ako bi hotel parnik razstreliti, bi gotovo ne obvestil policijo o bombi na cunard->kem pomolu. Ko j«- kapitan Do-nagliv med pre -kavo pripomnil, da It' malo ceni inozemske -i*rmenike, se j«' R/»sseau-u posvetilo oko v-led navdušenja in je slovesno izraz-!, da je ame riiki patrijot in da b rad oč is t il deželo takih inozemskih spr.kov. fJessie Rosseau ni njegovo ime. (!es-ler se ji imenoval znani švicarski tiran, in IJ.»-eau je ime francoskeira filozofa. Jetnik je mnogo potoval. Bombo, namenjeno parniku Umbria je izdelal v Chicagu :n jo potem pri nesel v New York, kjer je kupil še <»<> funtov d i nami t a. Takrat se je izdal za italijanskega stavbenika. Napad na Umhrijo je izvršil radi tega, da bi na ta način posvaril inozemske parnike. da naj ne prihajajo v nase luke. Nemški spomenik je pa hotel rad tega razdejati, ker je vedel, da Viljemov dar ni nikomur {»o volji. Nova bomba, ktero so našli pr njem, je bila namenjena zopet spomeniku cesarja Friderika in je bila napravljena tako, da bi je lahko p< dnevu položil na spomenik, na kar bi se šele po noči razletela. Svarilo iz Colorada. "ne hodite v državo, kjer vlada bull pen." tako svetujejo coloradski delavci Novi zakonski načrt za osemurno dnevno delo. — Eidlitzeva izjava. "MRTVA UNIJA." naše železnice. Vedno večji napredek na polju prometa. Iz poročil o poslovanju raznih železnic, raz vidimo, da se je dolgost vseh prog v Zjed. državah tekom zadnjega desetletja povečala za 16%, d očim je tudi promet tovornega blaga ogromno napredoval. Leta 1S93 pre-1!>isa. 'Pred kakima dvema letoma", tako ;>iše coloradska organizacija, "takoj h> inauguraciji James H. Peabodvja. -oloradskim governerjem. so izdelale razne korporacije, Citizens Alliance n slične organizacije načrt, po kteren; »i bilo najložje razdejati delavske or-ranizacije ter uničiti delavske postave. Ta načrt so tudi izvršili z po-nočjo brezvestne administracije. Po-om ljudskega glasovanja, dobili s<> lasi postavodajalci nalog, izdelati za-ion v svrho skrajšanja delavneg:; •asa in uvedbe sanitarnih določb v lekterih nevarnih rovih. Toda rudniške in premogove družbe so se zjedi-i:le s železnicami in drugimi monopoli ter so tako uničile imenovane navedbe z tem, da so si prilastile vlado. Brutalnost postopanja družb napram lelavcem. zapiranja in deportacije, so svobodo ljubeče državljane tako raz »urile, da so skušali potom glasovanja .»ri volitvah izboljšati položaj. Toda sadove njihove težko pridobljene zma-re so potom korupnih poslovanj dr-avnih uradnikov, zopet rničeni in poledica tega boja je takozvani črni 'men k. Vse ljudi, kteri se ne stri-ljajo z političnim gospodstvorn kor-*-racij. nadzorujejo ogleduhi, kteri da dotični izgube delo. Pri na> <• zatira svoboda govora in na poli-<"-ne ter ustavne pravice državljanov. pri nas nihče ne ozira. Na tisoče lržavljanov je ostavilo državo, da se /.ognejo takim razmeram dočim zo->ct drugi pričakujejo, da se jim nudi irva prilika za pot v kraje, kjer so »stavne pravice delavcev še varne. Tz druge strani se pa pri nas zopet -tori vse, da se izvabi žrtve v Colo-ado. Sedaj se nam preti celo z Ivi-ajci in Japonci, ktere nameravajo mportirati iz Azije, samo da po ve •ajo tekmovanje med delavci." Koncem dopisa svare coloradski de-avski vodje delavce, naj ne prihajajo Colorado, kar naj zlasti tudi Slovenci uvažujejo. Williams odstopil NASELNIŠKI KOMISAR NA ELLIS ISLANDU PODAL OSTAVKO, KTERO JE PREDSEDNIK POTRDIL. Tem povodom je predsednik Roosevelt izrazil Williamsu svoje priznanje. PROSTOVOLJEN ODSTOP. Washington, IG. jan. Newyorski našelniški komisar, William Williams je prij^oslal svojo ostavko, ktero je predsednik Roosevelt sprejel. Resignacija |>ostane dne 30. februarja pravomočna. Tem povodom je pisal predsednik lioosevelt Williamsu sledeče pismo: "Le nerad in obžalujoč sem sklenil vašo resignacijo sprejeti. Dovolite mi, da tem povodom pismeno ponav-jam. kar sem Vam že ust meno nazna-lil, namreč, da ne odstopite. Jaz pri-pooslopje tukajšnje St. Cloud Normalne šole je zgorelo. V poslopju je bilo 150 gojenk. ktere so se vse rešile. Požar je nastal, ker je neka deklica po naključju prevrnila gorečo svetilko. Vsa rodbina žrtev požara. Minolo nedeljo rano zjutraj gorelo ie v hiši št. 133, zap. 130. ulica in požar je bil za Masonovo rodbino osode-poln, kajti v spanju in dimu so se za-lušili oče, mati, dva otroka in služkinja Annie Wells. Mlajši otrok je bil t ar še le osem mesecev, dočim je bila Masonova hčerka stara 4 leta. Goreli je pričelo v podpritličju in predno jt prišla na lice mesta pomoč, so bili že vsi mrtvi. Oče in njegovo najmlajše lete sta «e zadušila, doeim so ostali tudi zgoreli, kajti njihova trupla so i'Ao obžgana. Zdravilo proti j etiki. New Roeheile, N. Y., 16. jan. Kljub temu, da vlada tukaj izreden mraz, onsko pešastvo, ktero je dospelo iz Tashikiowa. Po noči je sedaj mrz!o_, toda po dnevu toplo in lepo." Petrograd, 17. jan. Miščenkovi kozaki so zopet prišli k glavnej vojski. Seboj so povedli vse ranjence. Ruski glavni stan, 17. jan. Ob fronti postajajo Japonci vedno bolj živahni in napadajo vasi med ruskimi in japonskimi vojnimi vrstami. Po-nočni bombardementi so sedaj na dnevnem redu. Prvi del japonske vojske, ktera je oblegala Port Arthur, dospel je dne 11. t. m. v Liaovang. Harbin, 17. jan. Prva zimska pošta iz Nikolajevska, na otoku Sahalinu. dospela je semkaj. Pošta obstoji iz 28 sani, ktere vozi 300 psov. Sredi decembra potovala je preko morske ožine med Sahalinom in celino. Berolin, 17. jan. Ko je cesar Viljem podelil generalu Stoesselju najvišji red, mu je brzojavil: "Podelitev reda smatrajte izrazom neomejenega občudovanja, ktero gojimo jaz in vsa moja vojska za Vašo jmnaško Obrambo Port Arthurja kot vodja dosmrtno Vam zvestih čet." Stoesselj mu je odgovoril: "Brzojav Vašega veličanstva sem dobil v najhujšej uri mojega življenja- Jaz in posadka smo s podelitvijo pruskega reda zelo počaščeni." • • • Nagasaki, 16. jan. General Stoes selj se je brzojavno zahvalil nemškemu cesarju za red "Pour le Merite" Vožni listki za generala Stoesselja in njegovo spremstvo od tukaj do Port Saida so že kupljeni. General Nogi je tukajšnjemu gover-nerju priposlal naslednje pismo: "Z ozirom na ravnanje z generalom Stoesseljem ste že dobili navodila od pristojnih oblasti, vendar pa smatram umestnim opozoriti vas, da general Stoesselj sedaj ni niti vojni jetnik, niti sovražnik, temveč inozemski gentleman, kteri je zaslužno služil svojej domovini in poleg tega izvršil komplicirano nalogo izročitve trdnjav v Port Arthurju tako pošteno, da so ae znu iskazale vse vojaške počasti. Tokio, 16. jan. V Nishimo je dospelo več ruskih jetnikov. Nek japonski orožnik je pa med njimi našel tudi 20 let staro dekle. Japonci se čudijo tolikemu junaštvu ruskih žena. Tien-Tsin, 16. jan. Iz Port Arthurja se poroča, da prepodaja Port Arthurja še ni bila potrebna, kajti v trdnjavi je bilo še 31,000 mož. Vse-kako je pa posadki primanjkovalo streljiva, vendar pa radi tega ni bil nihče obupan. Jestvin ni bilo baš mnogo, toda zasebne trgovine jestvin niso prodajale vojaštvu. Še sedaj je v me^tu povsem lahko dobiti dobrih jestvin, tako v prodajalnah, kakor tudi pri zasebnikih. Del trdnjave bi se zamogel držati še več mesecev, ako bi imeli Rusi dovolj streljiva. Prebivalci Port Arthurja menijo, da prepodaja Port Arthurja ni bila baš potrebna, kajti vojaki so se hoteli bojevati do konca. Uspešna obramba Port Arthurja se je končala s smrtjo generala Kondra-tenka, kterega so vsi vojaki ljubili in kteri je bil duša obrambe. Ko so se pričela pogajanja gledi prepodaje, je general Stoesselj bil takoj pripravljen trdnjavo izročiti, toda nekteri generali so bili proti temu, dočim ostale častnike ni nihče vprašal za svet. O prepodaji so oni zvedeli še le 1. jan., ko je Stoesselj že obravnaval z Japonci. Ko so trdnjavo izročili; so takoj vojaki prišli na ulice. V jezi, ker je bilo vse pri kraju, so nekteri razdejali topove na pozicijah in prišli v me-oslanskej zbornici je včeraj minister-?tvo Combes zmagalo, vendar je pa danes odstopilo. To sicer še ni ura-loma naznanjeno, vendar je pa Combes že sporočil svojim znanccm. Paris, 16. jan. Mati predsednika Loubeta je včeraj popoludne v 92. letu svoje starosti umrla v Morsanne. Pokopali jo bodo jutri. Moskva, 16. jan. Tukaj so zaprli napadalca na bivšega policijskega ravnatelja v Moskvi, generala Trepova. Napadalec neče povedati svojega imena. London, 16.6 jan. Včeraj je ob vsem angležkem obrežju razsajal izreden vihar, Več malih ladij se je potopilo z moštvom vred. Pri otoku Wightu se je potopila mala francoska jadranka z petimi mornarji vred. Luke so polne parnikov, kteri so pri-bežali na varno. V Holiheadu se je nabralo nad 50 parnikov. Alexandria, Egipt, 16. jan. Parnik Hohenzollern je obtičal pred loko j pesku. "GLAS NARODA" 14* slovenskih delavcev v Ameriki. Uradnik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEG I.MtniVi Publisher. FRANK SAKSEK, 109 Greenwich Street, New Yo«k City. Na leto velja list sa Amerik«* >. . $J.OO •• pol leta ........ ... 1-50 Za Evropo, za vse leto....... 4.50 " " pc* • ta.......2.50 m u u ceui leta......175 V Evrope pošiljamo list skupno dve Številki "GLAS NARODA" Uhaja vsaki dan iz-VzemSi nedelj In praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the Fecf'e") every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3^00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vTstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ae natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, aa se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov. "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City, Telefon« 3798 Cortland. Filipini. Dasiravno poročajo letna poročila o Filipinih le ugodne stvari, dozdevajo -c (meniu. ki zna <"-tati mt-il vrstami. razmere na Kilij>inih povsem ilniura<-ne in nikakor tako ugodne. ka kor -»v o njih unnloma javlja. \ -e kako je tekom minolega leta pai red. Tudi moramo priznati, dr se je /. ozirom na razširitev sam« irpra ve mtio^o >toril<». Tudi nam jt znano. da -<■ nikakor ni moiroee iz «>gniti pomotam. zlasti pri upravi tako velikega ozemlja, kakor so Filipi ni. ktere s^i morali naši še le z orož jeni v roki osvojiti, zlasti še. ako uva žujemo dejstvo, da naša vhida še nima smisla za kolonijalno politiko Toda l»aš radi t»*;ra. da se take napa ke ve<" ue jnniove, je kritika umest na. — Xam se dozdeva, da ima naša poli tika na Filipinih dve glavni napaki Pred vsem je tamošnja uprava predraga. tako da sama j^trabi itak ne prevelike vladine dohodke, tako da za razne koristne naprave ničesar n« pre< stane, do." im je povišanje davkov net.bhodno (wtrebno. Na podlag uradnih številk se je dokazalo, da jt uprava Filipinov, jm> številu prebivalstva dvakrat tako draga, kakor 011:1 atiLTiežkih in nizozemskih kolonij, kte-rih razmere in položaj so one iste, kakor na Filipinih. Sama filipinska komisija nam nudi v tem o žiru najtanjši. toda nekako sramotilni dokaz, ki navaja, da so morali letošnji šolsk proračun v primeri z lanskim letom za pol milijona dolarjev zmanjšati Za javne šole imajo sedaj le kaeil $1.200.000 na razpolago, medtem k< bi najmanj ■>5.fKK).000 jet1.va zadostovalo. Tukaj bi !>ile toraj reforme zeli pol rebne. Tndi gospodarski položaj filipinske ca Ijurlstva nikakor ni sijajen. Dol žnost Zjedrnj<"Tiib držav mora biti. delovali na to. da se gospodarski položaj na Fil pinih izboljša kajti jx>tem bode tudi soeijalni in politični položaj postal usodnejši. Kongresu se zopet dokazuje, da je pred vsem potrebno ukreniti, da se filipinski pridelki in izdelki izvažajo k nam. in =icer izimši tobaka in sladkorja, earine prosto. Za uvoz tobaka in sladkorja naj se plača 25 odstotkov. To povsem opravičeno zahtevo s< k>»ngresu že neštevilnokrat predložili, t.»da kongres se ilosedaj za njo še ni zmenil, kar je za nas gotovo sramotilno. Poleg tega se je pa še bati, da se kongres tudi v bodoče ne bode mnotro zmenil za filipinsko trgovino. Komisija brezdvomno le malo zaupa kongresu. kajti ona prosi, naj se saj z pravomočnostjo odredbe glede ameriške trgovinske mornarice in prometa s Filipini za dobo štirih let počaka. Tozadevna odredba, ktera določa, da morajo le ameriške ladije oskrbovati j»r met med Filipini in Zjedinjc-nimi državami. j>ostane že 1. julija veljavna in jM>tein b«de prome^ mnogo dražji. iiezu je sedaj. Toda tudi v to ne bode kongres privolil, tako da izboljšanja razmer na Filipinih še dolgo ni pričakovati. 108 let star. Te dni je umrl na Pruskem bivši zdravnik, dr. Cipnev-skij, doma iz Varšave. Medieino je študiral do svojega 30. leta. Bil potem 18 let kot političen kaznjenec v Sibiriji. kjer je moral opravljati prisilna dela. — Kasneje je smel opravljati tudi zdravniško prakse. Pred 3 leti je priešl na Prusko. Zapustil je 200,-000 rublje v. Carjeva proklamacija. RUSKI CAB IZD AL JU NOVOLETNO IZJAVO NASLOVLJENO VOJSKI IN MORNARICI Portarthurski junaki pohvaljeni. — Rusija je prestala že večje nevarnosti, nego je japonska. SKORAJŠNJI USPEH. Petrograd, 15. jan. Ker je bilo včeraj pravoslavno Novo leto, izdal je ear Nikolaj na vojsko in mornarico naslovljeno izjavo, v kterej pred vsem iskreno hvali branitelje Port Arthur-ja za njihovo junaštvo ter se zajedno spominja mrtvih, kteri so dali svoje življenje za čast ruskega naroda. Svoje hrabre vojake in mornarje vzpodbuja k nadaljnej srčnosti, češ, Rusija je prestala že večje nevarnosti in njena moč raste v nesreči. Carjevo novoletno naznanilo se glasi: "Port Arthur je v rokah sovražni ka. Boj za njega obrambo je trajal jed najst mesecev in več nego sedem mesecev so bili njegovi hrabri brani-telji ločeni od ostalega sveta. Ne da bi se zanašali na rešitev, so z bojem nadaljevali in storili vse. kar je bilo v njihovej moči, da ustavijo napredovanje sovražnika. "Rusija je s ponosom in občudovanjem sledila vsakemn gibanju tarno-š-jih čet. Ves svet se je divil njihovej hrabrosti, toda njihove vrste so jx>--! ajali* vsaki dan redkeje, njihova m . <- je pojeujevala in tako so bili pri siljt-ni trdnjavo izročiti. "Mir, čast in nesmrtni spomin bode Vaša nagrada, Rusi, kteri ste pri obrambi Port Arthurja rjadli. Dale* od domovine počivajo Vaša trupla ptujej zemlji — k.d žrtve Vaše lastni' časti in zahteve Vašega carja. "Mir in čast Vam bodi dodeljena in vedno bodete živeli v spomina Va š ii rojakov. "Čast živečim. Bog naj Vam dodeli zoj>et zdravje in moč, da se oborožite s potrpežljivostjo, s klero bo dete prenesli sedanjo nesrečo. •'Moji hrabri vojaki in mornarji Ne dajte se vsled tega udarca vznemirjati. Naš sovražnik je močan in drzen. Boj se vrši 7000 milj daleč od naše domovine; toda Rusija je mo iročna. V tisoč letih svojega obstanka imela je prestati še večje izkušnje in je prestala večje nevarnosti. Toda Rusija je vedno iz vsake izkušnje izšla v prenovljenej moči, ker njena moč raste vzporedno z velikostjo n sreče. ''Z vso Rusijo se zjedinim v uverjeli ju, da se bliža čas, ko bode Bog (►odelil našej slavnej vojski in mornarici dovolj moči, da zlomi moč sovražnika. Nikolaj." Povodom Novega leta imenoval je car finančnega ministra Komovsova državnim tajnikom. M. Valkov, gu-bernator črnomorskih pokrajin, je imenovan moskovskim načelnikom. Knez Ivan Obolenskij, generalni gu-bernator FirLske, dobil je red Aleksandra Nevskega z briljanti. Povodom Novega leta piše list "Rus" o Japoncih: "Oni (Japonci) so dobro storili toda ne dovolj dobro. V Koreji so se zagradili, kakor da so tam doma: vzeli so Port Arthur in prisvojili so si del južnega Mandžura.- Toda nasproti jim stoji ruska vojska iste mo či in naprej ne morejo. Novo leto bode zopet videlo rusko zastavo pla-|x>lati na bregovih toplejšega vodovja." Bernhardinski pes. Vsakdo je že slišal ali čital o slovečih psih v ho-spicu sv. Bemharda, visokega planinskega prelaza enakega imena, ki imajo posebno sposobnost reševati ljudi z snežnih žametov. Nedavno se je neki Italijan s vojo ženo vračal iz Švice v svojo domovino (Milan) ; ker lista imela dovolj denarja za dolgo vožnjo po železnici, udarila sta jo čez rorsko sedlo sv. Bernharda. Bila sta še daleč pod vrhom, ko se je žena zgrudila v sneg in ni mogla naprej. Mož je na vse grlo klical na pomoč, toda ni ga slišala živa duša, pač pa '•nječ pes "Fric" v bernhardinskem samostanu. Takoj je stekel v smeri klicev ter prav kmalo pri tekel na me-;to nesreče. Tu je najprej hipoma ►bstal, kakor da bi premišljal, kaj je storiti. Kakor brž pa je po-ložaj prav pregledal, se je obrnil ter z velikimi koki odbite I v hospic, kjer je z glasnim lajanjem sklical menihe ter jih vodil na kraj nesreče. Ženo so morali menihi naložiti na nosilke, ker so ji bile že roke in noge zmrz'e. Isti pes je lansko zimo na siičen način rešil 22 ljudi. Dopisi« Diamondville, Wyo., 11. jan. O tukajšnjej si o venske j naselbini je le malokedaj čitaii po listih in še danes moram poročati o nesreči, ktera je dohitela rojaka Ignaca Gradišnika. — Imenovani rojak je delal v premo-govem rovu št. 2. Dne 3. t. m. pripravil si je smodnik za streljanje, toda smodnik se mu je vnel ter ga tako močno poškodoval, da je nesrečnik dne 8. t. m. umrl. Pokojnik je bil doma iz Ljubnega na Štajerskem, kjer ostavlja očeta, mater .n troje sester, dočim ima tukaj jednega brata. Pozdrav vsem rojakom! Ivan Gradišnik. Cleveland, Ohio, 13. jan. Rojakom sirom Amerike naznanjam, da se za sedaj ne moremo potožiti niti glede zime, niti — kar je glavno — glede dela. Vse tukajšnje tovarne dobro poslujejo, tako da na-š;m rojakom ni treba skrbeti za tlelo ktero vsakdo dobi, kakor hitro pride v naše mesto. Tudi žeje ni treba nikomur trpeti, kajti v vsakej drugej hiši je gostilna, ali so pa kar po tri in štfri skupaj. Radi tega =e našim ro jakom ni treba umikati našemu me stil, kajti glede tukajšnjih rojakov i i njih položaja se ne moremo pritoževati. Umestnim smatram, da tem pot or: naznanim rojakom, da se od vseh strani priznava, da je J. S Iv. Jed nota dobra, samo nekoliko predraga. Vendar se pa vsakdo, kteri tako govori. moti, kajti ako bi se kedo zavaroval pri kakej zavarovalnej družbi za -$000, bi brezdvomno plačeval ves*, nego plačuje Jednoti. Vrhu tega moramo pa še pomisliti, da zavarovalne družbe ne dajejo nikake podere slučaju bolezni, kar velja o našej Jednoti. Tu pa tam se sicer vedno zabavlja proti našim Jednotam, kar velja zlasti o Clevelandu in Jolietu Vendar je pa vse tako govoričenje kakor tudi prepiranje po listih brez pomembno, ker dokazuje le konkurenco med glasili. Krajevna druživa naj pa nikari n* štejejo JednotLnem odboru v zlo, aki pride tu pa tam do večjih prispevkov kajti boleznim iti smrti se naši ud j« ne morejo izogniti, ker 'o določa o? da. — Rojaki, pristopajte toraj k Jednoti kajti s tem, da plačujemo pristojbine plačujemo jih takorekoe samim sebi ne da bi podpirali bogatine kar velja jMctem, ako smo zavarovani pri zavarovalnih družbah. Srčnim pozdravom vsem Jugo-slavjanom! Josip Perko RAZNE INOZEMSKE VESTI. Petrograd, 13. jan. Tukaj zopet krožijo vesti, da je car potrdil odstopno prošnjo ministra notranjih zadev. Svjatopolka Mirskesra. Zajedm se pa zatrjuje, da bode njegovim na slednikom imenovan sedanji finski generalni gubernator, knez Ivan Ohole nski j. Carigrad, 13. jan. Domačini v Ve menu, ali turškej Arabiji, še vedno oblegajo turško posadko mesta San da. Vlada je hotela poslati tamošnjim četam pomič, toda vojaštvo tega neče storiti, dokler mu vlada ne da dolžin plače. Vlada je sklenila štrajkujoe« vojake zadovoljiti. Bruselj, Belgija, 13. jan. Oblasti države Congo v Afriki zanikujejo vest, vsled ktere so domačini v gore-njej Congo pomorili vse bele. Reka, 15. jan. S parn;kom "Slavonic" odpotovalo je iz tukajšnje luke v New York 1S00 večinoma slovaški! in madjarskih izseljencev Madjarska vlada je to priliko porabila v čudno in nesmiselno reklamo za izseljevanje. Pred odhodom parnika moral je jw vladinem povelju papežev hišni pr, lat in '' prolonotarius" Poter Vay Vaja opraviti službo božjo, kterej so morali prisostvovati tudi vladini uradniki. Ogrska vlada skuša na vsemogoče in večinoma nelepe načine svoje ljudstvo pošiljati v Ameriko preko Reke. Najnovejše pri tem e -ganstvu je sedaj še verska reklama. Benie, Švica, 15. jan. V novejšem času postaja v Švici anarhistično gibanje vedno bolj živahno iti sedaj so tudi dijaki tukajšnjega vseučilišča ustanovili svoje prvo in veliko anarhistično dijaško družtvo. Pravila novega družtva določajo odpravo vsake vere in vlade eventuelno s pomočjo nasilja. Rojakom v C al ume tu, Mich., in okolici priporočamo našega zastopnika g. Pavla Schaltza, 211 7th St. Do-tičnik je z nami v zvezi KOLEDAR za leto 1905 je razprodaji. Radi bi ga ponatisnili, toda sprememba strojev in prostorov tiskarne nam v to ne dopušča. S tem se lahko sprevidi, kako se je priljnbil naš "Koledar" med narodom, kajti v dobrih tednih smo razprodali 3500 iztisov. Za leto 1906. bode '' Koledar" še boljši in obširnejši in se ne-kteri oddelki še sedaj izdelujejo. AVSTRIJSKO DRUŠTVO V NEW YORKU, | J 31-33 Broadway, 4. floor. * > A Daje nasvete na infor- ^ § ^ ]f macije, posreduje brez- ^ ^ a plačno službe, ter deli v S jj potrebnih slučajih pod- Jj ^ * \ pore- t t ^ j Pisarna odprta: od 9. ure /j ^ i. i tjutraj do 5. ure popoludne iz« a vzemši nedelj in praznikov. KJE JE FRANK ARHAR, rojen v Trstu. Svojo domačijo ima sedaj v Borovnici na Notranjskem. Tu » Ameriki je bival preje že dve leti ter se je mudil lansko leto 1 mesec v stari domovini. Povrnil se je nazaj meseca decembra 1904 z francoskim parnikom La Savoie. Sedaj biva nekje blizu Pittsbnrga. Za njegov naslov bi rad vedel: LOVRENC ARHAR, Box 228, Claridge, Pa. (13-1G 1) NA PRODAJ imam večjo količino dobrega belega, rudečega in črnega vina, lastnega pridelka. Cena 40e galona. Ako se ogla -i kupec, odpošljem mu lahko blago v vagonu po železnici, kar bode ceneje. Dalje prodajam iz proste roke svoj gospodarstvo, ki je v zelo dobrem sta a ju. Posestvo obsega 10 ar. trtja. Hiša je dvonadstropna in ima zidano ograjo. Pod hišo je lepa klet. Letni pridelek vina znaša 5—fiOOO galon. Ka travniku raste lepa, po 10 eol vi soka trava. Cena posestvu je $1300 Zelo ugodna prilika za kupca. Natančneja pojasnila daje: Joseph Kramaritsch, Lover Lake, Lake Countv, Cal. .13-16 1) DELO DOBI 25 mož v Arkansasu, kteri razumejo izdelovati doge. Naslov: MAKS FLEISCHER, 253 Grove St., Memphis, Tenn. (17-23—l) SVARILO. S tem opominjam vse rojake, naj se varujejo ptička z imenom FRAN Klemenčič. Posodil sem mu že pred 2 leti $40 z namenom, da bi poslal svojemu sinu v staro domovino karto za pot v Ameriko. Mož je lepo denar za pravil ter se ne zmeni sedaj več za to, dasiravno sem ga že ustmeno in pisinei.o tirjal. Sedaj biva v Jamison, Pa. Pazite se ga toraj, da še kterega druzega ne pripravi oh novce. JOSIP RAKOŠE, Hast-r. Penn .. (17-31—1) Haser, Pa. Čast mi je naznaniti slavnemu fff občinstvu v Chicagi, 111., kakor iT tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicago, III., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, naj bol ja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keglisče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. "Z ASTOJNJr 1 Da se naši občeznani "Jersey električni pasovi" tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav ljeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od naše reel ne tvrake. Za pas nam ni treba ničesar pošiljati, ker to je darilo. Kedar zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni ako se prenaglo starate, ako trpite vslea otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey električnega pasa" ozdravljeni. Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel. Občna priznanja. Va5 električni pas je toraj vse učinO, k*r »te mi obljubili, in še več, pas me je iznova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Eryon Ave., Chicago, I1L Jaz sem uporabljal vai električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem sedaj Z9pct popolnoma zdrav. Ivan Gulič, 645 E. 152nd St, N. Y. City. Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter priden i te zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite: ? Jersey Specialty Co., 125 Cedar St., New York, N. GOTOVE denarje najceneje kt piš pri F. SAKSERjU 109 Greenwich New Yoris. Slovensko katoliško podp. društvo svete Barbare Z)edin]ene driave Severne Amerike* Sedež: Forest Citjr, Pa. cine 31. Januarja 1902 v državi PennaytvaniJI, -O-O- . ) ODBORNIKI: Predaednik: JOSIP gA T. AR, mL, Box 547, Forest City, Fa> Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Bon, Pa. L tajnih: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, P*. EL tajnik: ALOJZIJ ZAVEBL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIu, Box 637, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Dnryea, Pa. FRANK SUNK, P. Lnzerns, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. "' POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O^ Forest City, Pa. * Dopisi aaj se poialjajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Fsrssl City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Cenik: knjig, KATERE SO DOBITI V ZALOGU FRANK SAKSER-JA, 109 GREEN -WICH STREET, NEW YORK MOLITVENE KNJIGE: Mali duhovni zaklad, fino vezane v usnje $1.80. v iagrin-nsnje $1.50. ^veta Ura, fino vezana, šagrin, $150. Zlata šola, z zlato obrezo, $1.00. iiajski glasovi, platno, zlata obreza, (mičen molitvenik), $—.40. Otroška pobožnost, platno vezane, ru-deča obreza, $—.25. ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE. Angleščina brez nčitelja. 40c. Abecednik, slovenski, 20c. Ahnov, angležko-nemški slovar 50c. Aladin s čarobno svetilnico, slikano, 10 centov. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski jnnaki, 90c. Admiral Tegetthof, 20c. Ave Marija, 10c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, zanimiva povest, 15c. Berač, 15c. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, pravljica, lOc. Benetska vedeževalka, 20c. Bur ska vojska, 30c. Božični darovi, 20c. Bleiweiss, Slovenska knharica, $1.80 Cvetke, pesmice in povesti, 20c. Cesarica Elizabeta, življenjepis, 10c. Črni bratje, 20c. Cerkvica na skali, pravljica, 10c. Ciganova o sveta, 20c. Cvetina bo ro graj ska, 30c. Cesar Maksimilijan L, cesar mehlkan - ski, 20c. Čas je zlato, 30c. Četrto berilo za slovenske šole, 50c. Darinka, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dimnik, slovensko-nemški besednjak, 90c. Eno leto med Indijanci, 20c. Evangelij, 50c. Erazem Predjamski, 15c. Grofica beračica, od 1—30 zvezek. 6.50. General Lavdon, 30c. Gozdovnik, L in U. del, vsak 70c. Godčevski katekizem, 15c. Hedvika, 15c. Hirlanda, 20c. Hildegarda, 20c. Hitri račnnar, 40c. Hnbad, pripovedke, L in II. del* vsak po 20c. Izza mladih let, 40c. Izanami, 20c. Izidor, pobožni kmet, 25c. Izdajalca domovine, 20c. Jaromil, 20c. Jnrčičevi spisi, fino vezani 1—11, skupaj $8.00 — posamezno $1.00. Krištof Kolumb, 20c. Krištof Kolumb, zgodovinski roman. (novo), 50c. Knez Črni Jurij, 20c. Kako je zginil gozd, 20e. Krvna o sveta, l5c. Krištof Schmid, 100 pripovedk, 30c. Kalan, povesti. 20c. Lažnjivi kljukec, 20c. Leban, sto beril, 20c. Mali vitez. I., II., III. del. $2.50. Mati Božja z Bleda, 15c. Mali katekizem, 15c. Marija, hči polkova, 20c. Marjetica, 50c. Mala pesmarica, 30c. Materina žrtev, 50c. Mirko Poštenjakovič 20c. Miklova Zala, 30c. Mrtvi gostac, 20c." May, Ery, 20c. Mlinarjev Janez, 40c. Nezgoda na Palavanu, 20c. Naš cesar Franc Jožef L, 20c. Navodilo za spiaovanje raznih pisem, SO centov. Nemščina brez učdtelja, 40c. Nesrečni ca, 30c. Na preriji, 20e. Naseljenci, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20«. Najdenček, 20c. Na indijskih otokih, 30c. Naš dom, I. do IV. zezek, po 20c. Naselnikova hče, 20c. Narodne pripovedke, I. in H. del, vsak 20c. Poduk rojakom Slovencem, 30c. Podobice svete, razne male, 3c. Prst božji ali izgledi, 15c. Poslednji Mohikanec, 20c. Prva nemška vadnica, 35c. Pregovori, 30c. Pri Vrbovčevem Grogi, 20c. Pod turškim janrom, 20c. Princ Evgen, 20c. Prešernove poezije, broširane, 50c. Prešernove poezije, vezane, 75c. Pravljice, 20c. Potovanje v Liliput, 20c. Pavliha, 20c. Pravila dostojnosti, 20e. Ročni slov.-nemški slovar, broš. 40c. Ročni slov.-nemški slovar broš., 75e. Ročni slov.-angležkd besednjak, novi, 30 centov. Rodbina Polaneških, Sienkiewicz, 1-3, $3.00. Rusko-japonska vojna, z slikami, iz haja v nedoločenem času. do sedaj izšli 1—5, po 10c. Ribičev sin, 10c. Radecki, 20c. Resnicoljub, 20e. Rodbinska sreča, 40c. Robinson, 50c. Repoštev, 20c. Roparsko življenje, 20c. Razglednice, newj-orške, 3c. „ narodna noša, 3c. „ ljubljanske, 3c „ velikonočne, slov., 3c. Sveta Genovefa, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanj skib pisem, 30e. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanjske knjige, male, 15c. Spretna kuharica, broširana, SOc. Spretna kuharica, vezana, SOc. Stric Tomova koča, ginljiva pove-t, 50 centov. Sveta noč, 15c. Skozi širno Indijo, 40c. Slovenski šaljivec, L in H knjigs, vsaka 20c. Stanley v Afriki, 20c. Srečolovec, 20c. Senilja, 15c. Spis je 15c. Stoletna pratika, 60c. Spominski listi, 25c. Sv. Notburga, 20c. Sita, mala H in d ostanka, 20c. S prestola namorišču, 20c. Stezosledec, 20c. Spisi v ljudskih šolah, 30c. Strelec, 20c. Šaljivi Slovenec, 90c. Šaljivi Jaka, I. in II. del, jedna knjiga, 20c. btiri povesti, 20c. Tisoč in ena noč, $6.50. Tiun Ling, 20c. Voščilna knjižica za vse prilike, 20c. V gorskem zakotju, 20c. Venček prii>ovesti, 20c. Vseznalec, 20c. Veliki katekizem, 30c. V delu je rešitev, 30c. Vrtomirov prstan, 20c. Vojska na Turškem, 40c. V zarji mladosti, 25c. Vstajenje, 20c. i. ^mljevid Združenih držav, 25c. Zemljevid celega sveta, 25c. Zemljevid rusko-japonske vojne, 25c. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30e. Zgodbe sv. pisma, velika izdaja, 50e. Z ognjem in mečem, št. 41 do 56, vse skupaj $2.50. Zbirka domačih zdravil, 60«. Žalost in veselje, zanimiva povest, 40c. Zeninova skrivnost, 25c. 60 malih povesti, 20c. Opomba. Naročilom je pridejati denar. Knjige pošiljamo poštnine proste. JopsMft Katfll, Jetata. inf-orporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota« Sede« v ELY, MINNESOTA- / URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 808, Ely, Mina. Podpredsednik' JOHN KERZlSNIK, P. O. Box 188, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Mirni. H. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mi«k Blagajnik: IVAN GOV2E, P. O. Bex 10§, Ely, Miaa. NADZORNIH: JOSIP PERKO, 1705 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Evdetk, POROTNI ODBOR: lflTTAF.T. KLOBUČAR. 115 7th St, Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, P*. JOSIP SKALA, P. O. Box 1058, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pešiljati na L tajnika: Geo. L. Brošck, By, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj le pošiljajo blagajniku: Iva* Go vie P. O Wtox 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. DruStvon. glasilo je: "GLAS NARODA". Drobnosti. PRIMORSKE NOVICE. KRANJSKE NOVICE I Velika tatvina v Trstu. Lt Trsta se ,piše: Pri nas so tatvine na dnevnem {redu. V zadnjih treh letih se je zgodi-1 la cela vrsta predrznih tatvin, a st<>-I rilcev ni policija skoro nikdar dobila. Vsled tega je zavladala med občinstvom neka zbeganost, kajti omenjene tatvine so tako rufinirano izvedene, da že nobena blagajna več ne jamči za varnost imetja pred tatovi. Nedavno tatovi vlomili v Sehimpfovo knji-uoiržnieo in že se je zgodila nova tat-• vina. Tatovi so izpraznili blagajno Janez veletržea Omsteina. Pisarna Orn-a' ee v vevški pa]»iruici je steinova se nahaja v skladišču št. 10 v lepa. Po nesreči je sto- j svobodni luki. Gospodar je zvečer sam Društva v Ljubljani. Ljubljana je štela v mlnolem letu 10*2 političnih in nepolitičnih društev — za 17 več kot v letu 1003. Od teh je bilo 340 slovenskih ter 4:1 nemških oziroma internacionalnih. Delovalo jih je pa 1S2. 10 pa ne. Nezgoda v vevški papirnici. ZakoŠek. del kuhal 2000 i pil v razbel j »oškodoval. V okolici 7>»vc, ki jih denj. Ker s« die vode. je jeni kotel ter se nevarni -> pregledal, če je vse v redu, okna ir. j vrata zaprta — in drugo jutro je na-Kranja popravljajo je-: šel blagajnico vlomljeno. Ukradenih .je razdrla zadnja |h>vo- je bilo 3500 K. Ta tatvina vzbuja toli-vsled hudega mraza ]►•>- ko večje začudenje, ker je okolu skla-popravilo olajšano. jduse v svobodni luki vedno polno re- darjev in finaneerjev. Umor v Trstu. V Trstu so aretirali morilca Ivarola Ilofbauerja, 10-letnega Frana Pobega. V Pobegu vem pri Šmarjeti na Do-j stanovanju so našli okrvavljeno kla-i ia sveti večer tri Jivo in okrvavljeno srajco. ' j Defravdanta Eertolija so aretirali :m v Ljubljani pre-(aa i;,>ki. Svota, ki jo je poneveril, ;em semenišču, dr. znaša 1 .>0,000 K. star št. le 32 let. j HRVATSKE NOVICE. Velik požar je bil dne 1. jan. v ftla-gov ei |»i i Krašnji. Vas ie menda vsa pogorela. Trojčki Preširni. Žena posestnika Prešerna v (Vi lenjskem je j«> zdrave, čvrste Umrl je v Lt fekt v Ijublja Matija Preletu Pokojnik je pisal jmvest »j vod«* Kerfulda* .venska M a! iea' »danil • verzih j ki jo je in vee 'Dom in '' Zenitev izdala 1' povesti, ki jih je obi Svet". Umrli so v Ljubljani: Ana Wmss. ognjiearjeva žena, 20 let Dunajska eesta 5S. mrzlica ob porodu. — Aleksander Justin, vrtnar. 4"» let, Marije Terezija cest a 11. jetika. — Emilija Klaie. narednikova hči, V •» meseca. Metelkove ulice št. 2. Slavjanskija Izvestija'*, glas'.'o St. Peterburg. slavjanskago blagotvor. občestva''. se živo zanima za nas Slo-' učiteljev vence. V najnovejši Številki priob- ' ,„ o-J Skoplje, .so. dec. Turška vlada ie čine na prvem mestu zanimivo, _•), .. , J ' .. , . ... / , . , - - -..„ k: \ „ i ci^.ti ! pričela odpuščati srbske orožnike. Ar-strani i»bsegajt>eo studijo Ami. Mroti- ' . • . j»rj_ navti prete. da pobijejo vse srbske (orožnike. ako jih vlada ne odpusti. Pri vasi Belovo sta se spoprijeli gr- Za zagrebškega podžupana je iz vojen madjaron dr. F. Saj. Obnovitev centruma. V Zagrebu se iaje v: še konference za obnovitev <■■ •iitrurna. Na čelu cele akt-ije je grof Kulmer. BALKANSKE NOVICE. Solun, 30. dec. Turška vojska je | ujela grško ustaško četo, skupaj 98 oseb. V boju je padlo 5 vojakov in 3 t častniki. V Melniku so zaprli mnogo Ln duhovnikov. Skoplje, 30. dec. Turška vlada nina o Aut. Aškercu. I)r Ivan jat« lj nadaljuje svoje slovstvene črtite "Slovenci in njih literatura", in Bliak protestantsko in proti reform ar-cijsko dobo. V oddelku " Slavjanskaja žizn" se spominja uredništvo 601et-nice našega pesnika Simona Gregorčiča in priobčuje odlomek iz članka "Slov. Naroda" ob ti priliki. Na koncu se nahaja prevod A. Aškerčeve pesmi " Finduzi in derviš" v prevodu ^ergeja Štejua. Štajerske novice. Laško. Pri občinskih volitvah so izvoljeni v občinski odbor nemšku-4arjil Slovenci se volitev niso udeležili. Uboj. V Rogozi .je ubil kočarjev sin Janez Friedel kočarjevega sina Sehuetza iz Skok. Pila sta toliko časa .skupaj, da sta se v pijanosti skregala. Mariborski okrajni zastop zabel e-žuje v proračunu za 1. 1005. dohodkov 120,155 kron. pokritja 70,345 kron, deficita 55,810 kron. Nemško gospodarstvo. V Nemški Bistrici je pri občinski upravi tako občinsko gospodarstvo, da je moral deželni odbor poseči umes. Župan De-waty tri leta dohodkov sploh ni vpisoval. Blagajno je vodil sam in od leta 1898 ni pustil svojega delovanja nič preiskovati. Sedaj manjka 12,479 K 45 vinarjev. Tudi občinski les je "izginjal". KOROŠKE NOVICE. Slovenska zmaga. Pri zadnji občinski volit vi so Slovenci zmagali v dosedanji nemškutarski trdnjavi Svetni vasi v Rožni doliai v dveh razredih Propali so Slovenci, kakor se glasi, v občini Gozd an je v vseh treh razre dih. Upamo, da le začasno! Burjo s trašuim mrazom so imeli na novega leta dan na Koroškem, da se je vsakdo bal iz hiše. ška in bolgarska četa, Grkov je ubitih 15, Bolgarov nekaj ranjenih. Pri selu Negovan je grška četa ubila bolgarskega prvaka Hrista in dve drugi osobi. Turški vojaki pa niso zasledovali Grkov. Belgrad, 30. dec. Skupščina je odobrila proračun za 1. 1905. Dohodki 88 milijonov 036,000, t roški 87,599.500. preostanek 436.434 frankov. Skupščina je odobrila tudi zakon v pomoč vsled bede. Prizrend, 30. dec. Amavti so napadli srbsko selo Orahovac ter ubili dva Srba; zažgali so vas, a turška vojska jih ne preganja. Po rusko-turški vojni 1. 1S77-1878 se je Turška odvezala, dn plača Rusiji v obrokih 802 milijona kron vojne odškodnine. Na leto plačuje torej 7,700,-000 K. Do letos je izplačala 200 milijonov kron, ostaja torej še dolžna 600 milijonov kron. Nekatere vesti po listih hočejo vedeti, da bi Rusija bila pripravljena Turčiji odpustiti ves ta dolg, ako poslednja dovoli ruskemu čmomorskemu brodovju prehod skozi Dardanele. Bolgarsko sobranje je zvišalo, dasi je poizkušala to preprečiti opozicija, knezu civilno listo za 200,000 frankov. Nezadovoljni turški častniki so ne davno v Urfi zasedli vladno poslopje, ker niso dobili že več mesecev plače. Guvernerja so imeli zaprtega en dan. Blagajniške uradnike so pretepli in sekvestrirali denar, ki je bil v bla gajni- RAZNOTEROSTI. Novice iz beneške Slovenije. Iz be naške Slovenije se piše: Leto 1904 se je za beneške Slovence kaj slabo kon-Zadnjih petnajst dni se je pri vadinih slučajev.. Najprej se je v Petja zi pri Sent petru hotel umoriti neki mladenič, a s pomočjo zdravnika je bil kmalo iz nevarnosti. — Potem je bil umor in poobj v Subide. kjer sta Iva brata napadla in hudo natepla sovašČana, s kterim sta se bila sprla radi interesov. Mož je kmalo potem umrl. — Se hujši zločin se je pripetil zadnjič v CLšnjem pri Kožici, kjer so dobili v vaškem koritu mrtvo neko deklino. Prestrašeni ljudje so mislili, da se je sama umorila ali ponesrečila, a potem se je dognalo, da je bila silo ma zadušena v vodi. Nič se ne ve še gotovega, kdo je morilec, a te dni so zaprli nekega fanta, Dominika Mate-liča iz Jagnjeda, ljubimca nesrečne dekline, na kterega leti največji sum. — Is tot ako je bil zaprt neki Mahorič iz Romea, ker na Božič je v pijanosti ustrelil na svojo lastno ženo, a hvala Bogu, je ni zadel. — V ponedeljek, dne 26. dec. so dobili pri Tajpani truplo nekega Avguština Debellija, na kterern so se dobili očitni znaki nasil-stva. Pravica preiskuje stvar, ker se sumniči zločin. * Aleksandra Nikolajevna. Pred nedavnim je nenadoma umrla v Peter-burgn soproga kneza Mihajla Ivanovi en Silkova, ministra za promet in trgovino. Z njeno smrtjo je izgubi! Peterburg svojo prvo gospo. Aleksandra NLfčolajevna ni bila svojemu možu le ljubezniva soprocra, ampak tudi zvesta tovarišica v borbi žavljenja in lesna roka v njegovem poklicu. Življenje ministra Ivanoviča Silkova je že za ruske običaje nekoliko nenavadno. Že kot mlad častnik je potrošil vse svoje premoženje ter je moral vsled tega zap u.strt i službo. Sedaj so prišli zanj dnevi ljute bede in hudega siromaštva: a s svojo železno voljo ni podlegel, ampak vedno marljivo deal. dokler ni dosegel časti ministra. Bil je železniški delavec v Ameriki, lelavec v Angliji in strojar v Rusiji. Pozneje je pos-tnl načelnik orometno uprave na železnici Kursk-Kijev. Potem je bil 15 let vrhovni načelnik vse-ra prometa v Rusiji. Sibirska želez-lica je njegovo delo. Povsod pa ga je opremljala in podpirala verna njegova tovarišica in šele pred malo časa sta bila dvakrat skupaj pri Bajkalskem jezeru. Način pozdravljanja. Ljudje iz raz-ličnih krajev sveta in različnih narod-losti, pozdravljajo se na vse mogoče 'n čudne načine. Braziljanec n. pr. >oloži glavo na trebuh onega, ki mu velja pozdrav. — Mehikanec dotakne se najprvo zemlje in potem poljubi roko onega, ki ga pozdravlja. — In-li.janka odkrije pri pozdravu svoje !>rsi. — Otočan južnega morja sname svojo pernico z glave ter jo dene onemu na glavo, ki ura hoče pozdraviti. — Ako se srečata d\a Arabca, delata, kakor bi hotela jeden drugemu roko poljubiti, česar pa ne storita. — Prebivalci z otoka Atahatiti si razkrijejo ves gornji del života. — Etijopee od-paŠe pas onemu, kterega pozdravlja, ter si ga pripaše sebi. — Groenland-čan poljubi onega, kterega pozdravlja. — Siamee sleče svoje gornje hlače ter jih omota onemu krog telesa, kterega pozdravlja. — Kako Evropejec pozdravlja, nam je znano, sicer pa tudi on pozdravlja na različne 'načine: jeden se odkrije, kakor bi hotel nekaj s t rest i s klobuka, drugi prinese klobuk kar do druega stegna, tretji zopet tegne roko; zopet nekteri pozdravijo ter privzdignejo klobuk, kakor bi hoteli kakega ptiča izpustiti izpod klobuka. Marsikdaj se tudi pripeti, da ■:e Evropejci pozdravljajo tudi s palicami. Časnikarstvo pri Eskimojih. Tudi prebivale! večnega ledu in snega imajo svoj časopis. Imenuje se "Ateragag-Uintit" ter izhaja v 300 do 400 izvodih, kadar se zljubi njegovemu založniku, ki pa je objednem tudi urednik, stavec, tiskar in raznašalec To edino irlasilc Groenlandije je ustanovil svojim rojakom že ipred 40 leti neki Lars Moller. Napol Eskimo, toda nadarjen in zavzet za prosveto med svojimi bednimi rojaki, je šel Moller leta 1862 Kodanj, kjer se je osem mesecev učil vsega, kar je mislil, da bode vpo rabil v prid svojim rojakom. Učil se je staviti Črke, tiskati, rezati klišeje, vezati knjige in fotografirati. Seveda ni mogel postati v tem kratkem času v nobeni stroki mojster. Vrni vsi se v domovino, začel je izdajati imenovani list s podporo danske trgovske družbe ki ima od lista glavni dobiček. Seveda list ne izhaja redno. Kadar se Mol lerju nabere kaj novic, jih napiše, po gi vsakovrstno suho meso, iiamrač: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vaeh slovanskih jezikih. Priporočim se za obilni obisk. -■JU. .....JC^-T zaslužene denarje je naj. boHe sigurno domu poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street Mew Vork Težko Kje je moj brat JOSIP MARINČIČ? Sl šal sem, da je nekje v Cleva-landu. O. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga izvol naznaniti. ali naj se sam. FRAN MARINČIČ. P. O. Box 193. Hoovers-ville, Pa. POMOČ Fl if! i Ljš'r-vJ rt I i i fiii&l Dr. E. C« Collins, . .. Berite nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: M V;)s trud in 7:» Vase •!••.) A ni-riVi sporcK-mi. SpoStovani gospod profesor ! Jaz spoduj podpisana se Vam zehvnlim 7 učeno zdru M je nje. Vsemu našemu narodu daste Vi pravi in Jed in zdravnik, kteri zalimi* • >7.draveti v-akepu 1»>I-nika. Veliko zdravnikov sem poskusila tukaj n "-1" Pueblo, a n i j— . . din mi ni mogel pomagati. JJckteri zdravniki - > mi rekli, da mi ni t nič,a kako more vendar zdravilovek i-kati 7ii!:«\iln in trn-iti denar. , če mu ni uit:. Vi. pa mi niste tako n-kli. »mi k sle me v svoji veliki ; žalosti lepo izprašali o mojej tezkej I* lezni in n:i posinli zdravila. [k> f kterih sem takoj čutila olajšanje v pljitfih in prsih, a podruirie poslanih zdravilih sem — hvala Bopu i Vam j« iv-hioiua ozdravela, tako da se čutim zdrava k t poprej. Nadalje >.- zahvalim uredništvom slovenskih časopisov, ktera .-'i priobčila v s"oih li-1 ih tc.a izvrstnega zdravnika in nas tako o pozorila na najhuljševa ; • travnika. S tem končam pismo — Vam do psoba hvaležna. ANA GORSE. 433 Rush St., Pueblo, Colo. popolnoma zdrav. Zato in ostanem do ^roba hv;i e Vam srčno zahvalili; t:i za Vaša sdravila fižen Vam iskani iTijan-li". (.;KORGK niERNIK. Urownlield, Pa. eal. Jt-__„ , _ _ petilo več žalostnih in povsem nena- tudi besedilo vseh govorov, ki bi se Častiti gospod ! Naznanjam Vam. da so me Vaša zdravila prav dobro pozdravile. Ze v dveh dneh sem bil veliko boljši in ko s* ia porubil vse, sem bii pod profesor ! Kar se tiče uspeha p'ede p>slanih zdravil Vi m naznanjam, da sem 1 »i uživanju i~t ih ]«■: noma «iztlrav il ikI kaši in iKKh-tija v prsih in želodcu. ........... -:i'k!enie... \ kteri zdravilo proti izgadan- ju las. Še rabim in kak vidim, z dobrim usjiehom. ker so mi lasje res prenehali izpadati ir -em prepričan, da zo[«-t zrastejo. Spoštovali k*m Vain udani VIN« F.NC SFSTAR. P, O. LSox 148, Moon Run, Pa. Cenjeni gosp»"d ! Vam neznanim, da ,-^m prejel Vaše pismo, v kterem me vpraS ate kako se kaj počutim. j s<'m ;«ip .in-mi i /drav in se prav dobro jm.-čutim. Zato se Vam srčii > zahvalim, ker ste me ozdravdi v tako kratkem času. 1'ozdravijam Vas ndano in ostajam - sjmštoranjem GRKGOR SKKRAR, P. O. Ros 64. Cumberland, Wyo. Iz vsega tega se toraj jasno razvidi, da se ozdravijo naši bolni rojaki najzanesljivejše na zdravniškem zavodu dr. E. C. COLLIN5=A, ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on. a 1 ■ 1 t • ker on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in ll7nrSVI Vr. E. C. COLLINS, 31. X. Ako ste slabostni, bolni, ako izg-.ibljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarala ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov,opišite natančno vašo bolezeni navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni ter pošlite pismo na ta-le naslov: DR. E. O. CCXLLENrS, M. I., 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. In potem bodite z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo in poponoma ozdravili. Stric Tomoya ktča. (Dalje.) "Gospod Vilzon, to vse vem", dejal je Jurij. "Prav pravite, da sem v veliki nevarnosti, toda —pri teh besedah odpel je svojo suknjo ter izza svojega pasa pokazal osuplemu Vilmin dve nabiti pištoli in ostro bo-dalce. — "Zdaj veste, da se ne bojim svojih zasledovalcev. V jnžne krajo me ne bodo pripravili. Xikdar ne' in ?e se ima zgodili najhujše, m: vendar še vedno ostane šest komolcev svobodne zemlje kot prve in poslednje, ki bi jo kedaj v Kentuekvju imenoval svojo lastnino!" *l£j, ljubi Jurij, vaša domišljija je strašno razdražena! Ali bi mogli obupati in se presrrešiti zoper postav: domovine svoje t" "Zoper postave svoje domovine! Gospod Vilzon. vi imate domovino, kje pa je moja ali domovina vsakejra od matere-sužinje rojenega sinu? In kakoršne imamo mi postave? Mi jih ne delamo, mi pri njih ne govorimo, mi nimamo nič opraviti takrat, kadar se delajo, in vse, kar store za na^. je edino to, da nas drže vedno pod jarmom." Gospod Vilzon tudi na to ni vedel ničesar odgovoriti. Izgovarjal se je samo z navadnimi izgovori. Vsedel je kakor brez glave, Jurij pa poleg njega in je nadaljeval: "Vid ite, gospod Vilzon, ali ne sedim zdaj poleg vas, kakor sedite vi? Poglejte moje obličje, poglejte moje roke in sploh mojo podobo, in povejte mi, ali nisem popolnoma tako ustvarjen, kakor vsak drujri človek? Zdaj me pa poslušajte, kaj bodem vam povedal. Imel sem očeta; moj oče so bili gospod, kakor ste vi v Kentucky — pa skrbeli so tako dobro za-me, da sem bil po njihovi smrti z njihovimi psi in konji vred prodan, da so se potem poplačali njihovi dolgovi. Videl sem, kako so očitno prodali mojo mater s sedmerimi otroci vred. Pričo matere bili smo po vrsti poprodani. vsaki d mere mu gospodarju. Jaz sem bil najmlajši, in ko sem bil prodan jaz, padli so moja mati pred mojega dosedanjega gospoda na kolena in sc ga s povzdiemenimi rok?_mi milo prosili, da bi tudi njih kupil, da bi tako vsaj jednega otroka imel: pri sebi. Ir kaj je storil hudobni človek? Suni! jih je izpred sebe s težkimi škoraji svojimi! Videl sem jih, kako so krvaveli in poslednje, kar sem slišal od njih. bilo je njihovo jokanje in vpitje, medtem pak me je nečlovek privezal na svoje sedlo, spodbodel konja in z menoj oddirjal." "In kako je bilo dalje?" vprašal ga je sočutno Vilzon. "Moj gospodar je pogajal ob enem z nekim drugim kupčevalcem za moj> sestro in jo je od njega kupil. Bila je pobožna, dobra deklica in enako zala, kakor so bili moja mati. Bila je dobro podučena in lepega obnašanja. V začetku sem se veselil, da jf je kupil; bil sem tako vsaj blizo ene svojih sester, pa zgodilo se je kmaio da sem to obžaloval. Gospod V:lzon, stal sem pred vrati in slišal, kako jo je pretepal; meni se je srce krčilo in rad -jI bil glasn z.1.vpil, posebno, ker je nisem moče' rešiti in ji pomagat i. Teper.a je bila pa zakaj ? — ker je Boira imela pre«! očmi'. Naposled sem videl; da so j z verigami vkleneno izročili kupče-valcu s sužnji, kteri jo je odpeljal v New Orleans na semenj, in to sam* zavoljo njene stanovitnosti! Od istega časa nisem več slišal o nji. Kaste' sem. leta so pretekla in zdela so s mi cela večnost, kajti nisem srn imel človeka, ki bi me bil tolažil, ki bi me bil prijazno pogledal. Nisem imel ni očeta, ne matere, ne sestre, nobene žive duše, ki bi bila za-me skrbela. Druzega nisem imel, kot tepen, zmerjan sem bil in stradal sem. Verjem:te mi, da sem bil dosti krat tako lačen, da bi bil vesel, ako bi mogel glodati kosti, ktere so dobivali psi; prejokal sem včasi cele noči na svoji postelji, pa nisem se jokal zavoljo gladu ali ker sem bil tepen, ampak zavoljo svoje matere in zavoljo svojih sester, in ker nisem nikogar imel na zemlji, ki bi me ljubil, ki bi bil moj prijatelj. Kaj je veselje, te;ra nisem vedel. Nihče me ni prijazno ogovoril, dokler nisem prišel v vašo tovarno. — Gospod Vilzon. srčna vam hvala, vi ste ljubeznjivo z menoj ravnali. Napeljevali ste me k dobremu, spodbujali ste me. da sem se učil brati in pisati in si prizadeval, kedaj kaj biti, in Bog sam ve, kako sem vam za to hvaležen. Potem sem se seznanil s svojo ženo; videli ste jo in veste, kako je ljubeznjiva. Ko sem videl, d.a me ima rada, sem jo vzel in komaj sem mislil, da živim., tako srečnega sem se čutil, kajti ima enako dobro srce, kakor je čednega obraza. Toda kaj sc je zgodilo? Moj gospod pride nenadoma po me, me strga od mojega dela, od mojih prijateljev in znancev in od vsega, kar mi je bilo ljubo in drago, ter me je hotel potlačiti v blato. In zakaj? Zato, ker sicer pozabim, kdo da sem, in da mi hoče pokazati, da sem le zanikerni zamorski pes! Pa tega še ni bilo dosti; naposled se vrine med me in mojo ljubo ženo, in me sili, da naj jo pustim in vzimem drugo. Le ponrslite, gospod Vilzon, vse te reči, ki so moji materi, moji sestri, moji ženi in meni samemu morile srce, niso po tukajšnjih postavah samo veljavne, temveč tudi vsakenm svobodnemu dovoljene, brez da bi kdo imel pravico vstavljati ira v tem ozira. Zdaj vas pa vprašam, ali bi mogli omenjene postave še imenovati postave svoje domovine? Jaz nimam domovine, kakor tudi nobenesra oč da nimam. Dobil pa bodem domovino. Od vaše domovine ne zahtevam :iie. kakor da me pusti mirno otiti: kadar pridem v Kanado, ktera me bode vsprejela in branila, potem bodem še le imel domovino, in njenim ustavam bodem pokoren. Bojeval se bodem za svobodo svojo, dokler še kapljico krvi v sebi čutim. Pravite, la so vaši očetje delali enako: če so mi imeli pravico za to, imam jo tudi jaz!" Povest nesrečnega ubežnika, njegov vnet, gorečnosti, globokega čutenja in srčnega prepričanja poln govor je trevzel blagega gospoda t-iko. da so nikakor ni mogel več protiviti trditvam mladega moža. Z ruto si je obrisal solze, potem pa izpregovoril z nenavadno živostjo: "Da bi je vse grom in strela! Aii nisem vedno trdil, da je to pravo pro-kletstvo? Da, da, Jurij, le srčno na->rej! toda vedno pazljivo in previdno in ne moriti nobenega človeka! Jaz .saj bi ne mogel nikomur nič žalega -toriti, kakor veste. Kje pa je vašu ena, Jurij?" pristavil je bolj tiho, ;rno vstal in se skoraj ustrašil, da ga ;e vprašal po ženi. "Sla je, gospod Vilzon, šla s svo-im otrokom na rokah, Bog ve kam. ,\i gotovo je šla proti severu; kedaj >ak. ali še se bova kedaj videla m tem svetu, to sam večni Bos: ve." '' Ali je mogoče! Tako dobrega gospoda je zapustila?" "Dobri gospodje zabredejo dosii-' rat najprej v dolgove. postave t»? ležele pa dopuščajo, da se sme otrok >rodati od materinih prs, samo da se ;xtplačajo gospodovi dolgovi", vzdih-tiil je Jurij bridko. "Da, da. res je", pritrdil mu je ari poštenjak nekaj po svojem žepu :na. (Dalje prihodnjič.) 30 let v obn ašal Dr. RlCHTERJEV svetovni, m snovi. jeni "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper EETJIatTzeh, POKOSTNICO, PODAGRO ita. in razne reumatične nepriiike. suno i 23d. to 5Oct. t vteh lekarnah ali pri P. Ak Richter & Co. 215 Pearl Street. New York. WAZNAJflLO. Podpisani naznanjam rojakom ilovencem in Hrvatom, da imam voj lepo urejeni SALOON, * 38 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim .aveže pivo, dobra ;aIifornij8ka vina, vsakovrstni w hiskey ter brandy, fin« smodke ld. Preskrbim stanovanje in hrano i najboljšo postrežbo. V obilen obisk se priporoča? ft*, wvimm "H I f7¥ se, ako potujeS r staro J tt/ jI domovino, kupi tiket za parobrod pri F. Sakserju 109 Greenwich Str., v New Yorku; brzojavno mu naznani tvoj prihod ali mu pa iz newyorške postaje tele fonirej z številko 3795 Cortlandt, pa se slovensko zmeniš i njim. HONE AUSTRIACA LINE vozi direktno iz New Yorka do Trsta ali Reke. Parnik "O-l-crZ-l-^." odpluje 26 ianuarfa ob 1. upi pap. VOŽNJE CENE OD NEW YORK A DO TRSTA ali REKE ............ $28. OO. ZAGREBA....................... $ 31 45. KARLOVCA..................... $29. 05, LJUBLJANE....................$29.15. Parniki so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in plujejo med TRSTOM. REKO in NEW YORKOM. Vse potrebščine so omi-slene po najnovšem kroju, električno luč in razne ndobnosti za potnike. — Obrnite ae na zastopnike te družbe, ali CL S. i^ioIbustxcL Sz> Co. generalni 'aeen tje, 31 Broadway, New York, IN. V. RABI telefon kadar dospel ma kako postajo ▼ Nct York ta a« ni priti k F&ANX SAKSEfe-JU. Pokliči feerilke 3795 in forori slovensko. CUNARD LINE F>ARINIICI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpluje iz New York a dne 17. jan. 1905. odpluje iz New Yorka dne 31. jan. 1905. odpluje iz New Yorka dne 7. feb. 1905. ULTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vi jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem krojn in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St.f Boston. 67 Dearborn St., Chicago. CABPATHIA HITOMA SLAVONIA -if- Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, • • NEW YORK . . t k&tsrem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDAVONKROGE 107-109 Greenwich Street, New York. Compagnie Generale Transailantique. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, (N0MQSTA IN LJUBLJANE poštni parnik! so 1 "La Lorraine" na dva vijaka.... "La Savoie" " " "La Touraine** " M "L'Aquitaine" " » * ......... "La Bre'sgne"...................... "La Chan.pagne".____________......, "La Gascogne"...................... .12,000 ton, 25,000 konjskih moči .12.000 " 25,000 ** " .......io,aw " .......10,000 " ....... 8,000 " ....... 8,000 " ....... 8,000 " 12,000 16,000 9,000 9,000 9,000 Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odpfajejo od seda] napre] vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz prist* aiiča »t. 42 North River, ob Morton St., New York: La Gascogne •LA SAVOIE La Champagne •LA TOURAINE La Gascogne 19. jan. 1905 l a Bretasrne 26. jan 1906. *LA LORRAINE 2. febr. 190& *LA TOURAINE 9. febr. 1905. *LA SAVOIE 16. febr. 1905w *LA SAVOIE 23. febr. 1905. 2. marca 1905. 9. marca 1905. 16. marca 1905. 23. marca 1905. Parnik* s zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Holland-America Liine (HOLLAND-A31 Eli 3 §3i A ČUTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjevinjenih držav tted NEW YORKOM in ROTTEE0AMOM preko Boulogne sur-Mcr N 30RDAM, parni k % dvojn m vijakom, 12,500 ton. RYNDAM, p«niik % dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12^00 toa. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vi,lakom, 8300 too, ^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije, Radi cene glej na posebej objavljenih listinah, Parobrodna črta ima svoje pisarne v mest£h: i DUNAJ, I. Kolowratring io. TRST, Št. 7 Prosta luka. INOMOST, 3 Rudoifstratie, BRNO, ti Krona. Parniki odpljujejo: I« BOTTERPAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako sred« ob 10. liri zjutraj. - - ---^^ HOLLAND-AMERICA LINE, 39 BROADWAY, NEW TORK. M-2 DEARBORN ST, CHICAGO, ILL. john kracker 1199 St. Clair St., Cleveland, O. NABAVNA CALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 50 ga-Ion vina, mora dati $2 za posodo. Drožnik od $2.25 do $2.75 galona. Sllvovlca po $3 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem Stefan Jakše, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co,, Cal. Priporoča rojakrai mj* bfrthu VINA, ktera v kakovMtl aadkrfijm j«j« vsa draft anariika viaa. j K«MU via« (Ooacord) pradajaaa 'po Me galaao; Mi vino (Oatawta) p« 7 JOHN KRACKEH 1199 St. Clmlr St., CleTolami. Pozor! Po želji potnikov bodemo _ brzojavili Mr. Prank Sakserju. last- Kadar pošiljaš novoe v staro niku tega lista, cegar valužbenec Vas iH>>movino obrni ee ixvestno na: pričaka potem pri prihodu v New FRANK SaKSER 109 Greenwich York aa kolodvoru- New Ycrk. Rojakiy podpirajte rojaka I Podpirani priporočam svojo dobre BirJiMi GOSTILNO, T ktere j točim vedno SVEŽE HYO, proda-i«.m DOBRE j.MODKE in LIKERJR W meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA Ako kak rojak pride v Foret: Otv, Pa., vpraša sa men- in gotovu toda piifci «o mene in do zaancev. Ako ked« m-treboj« kak ovac, naj m name ofarae. Ms faato lan^ bodi- •vott k svojim Z •