AMERIKANSKI SLOVENEC. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 6. étevilka «Joliet, Illinois. 19. januarja leta 1906. Letnik 2L7V MARSHALL FIELD UMRL ZA PLJUČNICO, Eden najvnijiti trgovcev nelc v Zdrnž. državah temveč na svetu. Pošteno skupil ogromen imetek. New York, 16. — G. Marshall Field je ravnokar umrl, in sicer v Holland-Hotelu po osemdnevni bolezni na vnetju pljuč. Konec je bil miren spričo družinskih članov, ki so bili že več dnij skoro nepreetano ob bolnikovi postelji. Truplo se prepelje s posebnim vlakom v Chi-otgo, kjer bo pokopano. Marshall Field je bil rojen dne 13. avgusta 1885 na neki farmi blizu Conway, Mass. Chicago, 111., 17. jan. — “The Chicago Daily Tribune” posveča umrlemu Marshall Fieldu poseben članek, ki slove v prevodu: Marshall Field. Bil je velik trgovec. V tem oziru so ga Chicažani najbolje poznali. Nekateri so zasledovali njegov napredek od majhnega začetka, dokler ni postal izmed najodličnejših trgovcev ne samo v Chicagi marveč v Kdruž. državah in na svetu. Njegova velika prodajalnica na drobno, ki nima para, je bila najvidnejši dokaz njegovo sposobnosti. Njegove posebne zmožnosti za kupčijo so mnogo potnogle k njegovemu uspehu, ampak glavni viri istega so bile navadne sposobnosti,brez katerih so vse druge le malo vredne. To so bile zmernost, varčnost,skoro nerazumna pridnost v mladosti ter honservatizem in pri kraj sevanje samemu sebi na stare dni, in tako se je njegovo premoženje gromadilo eamoposebi. Poleg teh svojstev je imel čudovito mero trgovskega duha. Nikoli se mu ni popolnoma ponesrečila kaka kupčija, a nikdar mu ni najboljša uspela nečastnim potom. Te glavne kupčijske kreposti in bistri trgovski nagon je g. Field uporabljal za svojo prodajalnico na drobno in trgovino na debelo. Nih če ni bolje vedel, kaka mora biti najboljša prodajalria ali kako blago najbolj ugaja ljudem. Vedel je, kdaj dati kredit in kdaj ne. Bolje izbiral ni še nikdo svojih uslužbenec v. G. Fielda izredni uspeh je pripisovati njegovemu poštenemu, nepristranskemu in celo veledušnemu ravnanju z odjemalci. Iskal je kupčije z ubožci istotako resno kakor z bogatinci, in imel je isto ceno in isto lepo ravnanje za vse. Skušal je dobiti pri vsakem blagu, ampak iskal je samo poštenega dobička — malega povračila za stroške pri svoji trgovini. Njegova politika je bila mnogo prodati in pri vsaki reči mal dobiček. G. Field je uvedel navado, da so odjemalci lahko vrnili blago in je zamenjeli s povoljnim. Poskuse sleparstva in goljufije od najhpših v mestu. Poslal je velik delničar železnic, rudarskih družb, United Steel korporacije, Pullman-kompanije in drugih sličnih podje lij, Tu je razvijal isto bistroumnost kakor pri upravi trgovskih malen-kostij. če je napravil kako zmoto, ni tožil. G. Fielda sodba glede trgovskih vprašanj jo več veljala nego sodba kateregakoli moža v Chicagi. To se je pokazalo, ko je bil poklican pozno ponoči na posvetovanje obračunskega odbora ob zaprtju Walshevih bank. Vprašanje je bilo finančno, a bankirji se navadno smatrajo sami za najboljše finančnike. Q. Field ni bil nikoli bankir, a ob vseh velikih prilikah med bankirji je bil njegov svet iskan, in ravnali so po njegovi sodbi. Veliki kapitalisti in železniški magnatje na vzhodu so njegovo sodbo istotako cenili kakor bogatinci v Chicagi. So možje, ki jih bogastvo napravi ošabne, prevzetne,vazžaljive do svojih vrstnikov in trinoške do svojih uslužbencev. G. Field ni bil izmed njih. Bogastvo ni izpremenilo nje-govega vedenja. Nikdar ni bil žaljiv ali gizdav. Nikdar ni kazal domišljavosti v obnašanju ali govoru. Bil je molčečen in samoten, ampak molčečen iz skromnosti, ne iz ponosa. Njegovi uslužbenci so mu bili udani. Ravnal je ž njimi uljudno kakor z vsakim. Bil je tako miren ali moder in tako preprost, ko je bil' vreden na stotine milijonov, kakor takrat, ko je bil vreden tisočinko istih. Brigal se je samo za svojo stvar, ki jo je razumel popolnoma, in se ni vmešaval v zadeve drugih. Nise postavljal za splošnega učitelja občine. Prosil je ljudi, naj ga puste pri miru glede njegovih pravičnih posloy, in drugim je puščal pravico, ki jo je zahteval zase. Dočim se g. Field ni vmešaval v javno življenje mestne, je vendar bil ponosen na Chicago in se je zavedal svojih obveznostij do mesta. “The Field Columbian Museum” mu ostane trajen spomenik. “Trade’s proud empire hastes to swift decay” (obrti ponosno carstvo brzo .propade). Imena velikih kupeijskih tvr-dek izginejo, kakor je izginilo ime A. T. Stewart, nekoč veliki ameriški trgovec. Granitna zgradba, ki bo krasila Grantov park, ovekoveči g. Fieldov spomin. To je njegovo največje dobro delo, ampak ne njegovo edino. Mnogi mestni dobro-tvorni zavodi mu priznavajo svojo hvaležnost. Bil je radodaren v mnogem ozira, o čemer javnost ničesar nc ve, G. Field je bil čist in pošten v zasebnem življenju. Uspeval je brez primera v trgovini. Moral bi biti srečen, a ni bil. Upal je, da velika trgovina," ki jo je sam povzdignil in ki je 'i njo želel zvezati samo svoje ime, preide na sina, ki bi jo vodil goreče in spretno kakor sam. To upanje se je izjalovilo. Usoda mu je odrekla reč, ki je bila najljubša njegovemu srcu. Ni bilo moža v Chicagi, ki bi ga bili prijazneje gledali someščan), nego g. Fielda. Nijeden ni bil na tako dobrem glaBU, da bi se bilo tako malo govorilo čeznj. Njegovo bogagtvo ga ni nikomur ostudilo, ker so vsi ljudje, visoki in nizki, videli, da ga bogastvo ni omadeže valo, da je bil vedno pošten, pravičen in celo veledušen v svojem ravsanju. Bil je prvi Chicažan ob svoji smrti in nikogar ni zapustil, da bi ga nadomestil. Iskreno bodo žalovali za njim možje, ženske in otroci chicaski. (Op. por. Marshall Fieldov sin je umrl dne 27. nov. 1805 za rano,, po nesreči zadobljeno z revolverjem.) Chicago zdravo mesto. Chicago, 111., 15. jan. — Letno poročilo mestnega zdravstvenega urada o prošlem letu kaže, da je mesto Chicago ohranilo tudi topot svojo slavo, da je najzdravejše veliko mesto na kontinentu. Nalezljivih boleznij je čimdalje manj. Samo Brightova obistma bolezen, rak in srčna hiba se pogosto nahajajo. $50,000,000 v Avstrijo. Washington, D. C., 17. jan.— Hudo graja več inozemskih vlad, zlasti ogrgko in italijansko, v svojem poročilu priselitveni nadzornik Marcus Braun. Vlade obdolžuje, da spregledujejo kršenje priselitve-nih postav in da branijo kolikor možno svojim podanikom, da ne postanejo državljani ameriški. Parniške družbe, ameriški bankirji in duhovščina so nevarnost za Ameriko v tem oziru, pravi Braun. Lani se je poslalo v Avstro Ogrsko 850,000,000 in v Italijo še več. ZVIŠANJE PLAČE HOTE PREMOGARJI 10 odstotno zvišanje zagovarja odbor za plačilno lestvico. Na konvenciji v Indianopolisn. Delavski vodje v zapor Petrograd, 16. jan. — Vsi člani delavskega soveta (22 po številu) so bili sinoči dejani v zapor. Policija je zaplenila o tej priliki vse-polno revolucijonarnih listin in pisem. Vlada misli, da je s tem revolucionarnemu gibanju prizadet občuten udar. Indianapolis, Ind., 17. jan. 10 odstotno zvišanje nad sedanjo lestvico bo zahteva od operatorjev \ okolišu mehkega premoga, ki jo bo bržkone sprejela rudarska konvencija. Odbor za lestvico, sestavljen iz okrajnih predsednikov organizacije, se je nocoj sestal in izročili so se mu vsi sklepi krajevnih zvez glede plačilnega vprašanja. Mišljenje odborovo je enoglasno v prid zahtevi 10 odstotnega zvišanja. Operatorji iz okoliša mehkega premoga so navzoči na konvenciji, ampak nočejo razodeti svoj h mislij o vprašanju glede zvišanja plače. “O tem bomo govorili,' ko se nam predloži,” je rekel danes neki operator. O razmerju v okolišu trdega premoga se danes ni razpravljalo, ampak dejstvo se je poudarjalo, da so uradniki v dogovoru z zastopniki predsednika Baera in da je možna mirna poravnava. Predsednik Mitchell pravi, da ne bo nastopil kot predsednik organizacije na konferenci, nego samo kot zastopnik antracitnih rudarjev, pričakujoč seveda, da se takisto morda doseže priznanje unije in osemurni de lavnik. To je pravil samo nekaterim bvo jim pod uradnikom, a prišlo je do use- d^Lvr’cin, ki so bili vzrado-ščeni nad upan^ein~n3rmrir-r^Wiia» trdega premoga. Sestanek z operatorji, je rekel Mitchell, bo menda v New Yorku prvo polovico februarja meseca po narodni konvenciji od “ United Mine'Workers ”, Krvava volitev. Budimpešta, 16. jan. — Povodom sodniške volitve v Bilku, komitat Bereg, je prišlo do krvavega spopada med kmeti in žandarji. Šest Kmetov in dvoje uradnikov je o stalo na mestu mrtvih. Poleg teh so bili na obeh straneh mrtveci in ranjenci. Nebroj nesreč v tovarnah. Pittsburg, Pa., 15. jan. — Po ravnokar objavljeni statistiki je bilo 17,700 moških usmrčenih ali pokvečenih v alleghenskih tovarnah zadnje leto. Slično se godi že več let. Imenik ranjenih moških v zadnjem letu je večji nego imenik ranjencev v nekaterih največjib svetovnih bitkah. Dognano je, da so se utajevala poročila o nesrečah v stoterih slučajih. Šele sedaj, ko je ieišla statistika, se je doznalo žalosno razmerje. Post in glad. Pittsburg, Pa., 15. jan. — Dr. 8. M. Stauffer iz Allegheny je sinoči dokončal 39 dnevni post in rekel, da ni lačen. Pravi, da noče jesti ničesar, dokler ne začuti res ničnega poželjenja, ter misli, da bo minulo dva do tri tedne, predno mu bo dišal “beefsteak”. Odkar se je začel postiti v svrho, da se mu odpočije želodec in ves ustroj, ni užil ničesar razun vode. Teža se mu je zmanjšala od 182 na 96 funtov, ampak zatrjuje, da ne čuti nobene bolečine. Slab je in lice niu je zgrbančeno. Sedaj večinoma spi. Franklinova 200 letnica. Boston, 17. jan.. — 200 letnica Benjamin Franklinovega rojstnega dne se ie tu slovesno obhajala, V Symphony Hail) je bilo veliko zborovanje. Govori in domoljubni spevi so tvoriti glavni del progra m a. Snežni vihar. Duluth, Minn., 17. jan. — Po jezerili je strašen» snežni vihar iu blizzard se bliža. Butte, Mont., 17. jan. —.Snežen vihar,»kise je začel med gromom in bliskom, je tu grozovito razsajal. V Anacondi|je sapa pihala s hitrostjo! 100 milj na uro. Suša v Omaki. Omaha, Neb., 15. jan. — Naša policija trdi, da je bila včeraj prvikrat izza mnogo let v Omahi popolna “suša”. Niti jeden od 245 salunov ni bil odprt. To je posledica križarske vojne, ki jo je predkratkim začela “Civic Federation”. Rojak zgorel v r©v«u Calumet, Mich., 3 7. jan. — Vse upanje je izgubljeno, da se reši kateri sedmerih mož, ki so zaprti v že teden dnij gorečem Tamarack-rudDiku. Dražba je zapečatila vhode v tri rove in to št. 1.2 in 5, ter jih zagradila. Takisto se ventilacija (prevetrovanje) pretrže, in ko ogenj posrka kisik v zraku, bodo plini udušili plamene. Svetilke spuščene v rov št. 2 scFmgasnile blizu površja, dočim so dan preje ostale goreče do globočine 2.000 čevljev. To pomenja, da je ogenj sedaj najhujši. Med zgorelimi strani tistih, ki so imeli ž njim opraviti, je maščeval. Z nepoštenim dolžnikom je imel malo potrpljenja. Proti pravičnim je pa bil g. Field več nego pravičen. Bil je nesebičen in veledušen. Že davno je g. Field nehal hiti samo trgovec. Postal je finančnik v veliki meri. Nalagal je v zemljiščih, MARSHALL FIELD. Maj^SHALL reEOjffs Chicago Residence- rodarji so Slovenec Viljem Jakša ter Hrvata Mike Simonič in Simon Brozovič. Prizadeti rudniki bgdo menda zaprti več meseoev, in pri zadeti so najbolj Slovenci in Hrvati, ki jih dela največ v t.eh ja mah. KAK RO IZID KONFERENCE? Maroško vprašanje vznemirja ves svet in zlasti vse mnzelmane. Ali se Francoz in Nemec stepeta ? Algeciras, Španija, 17. jan. — člani maroške konference, katere se udeleži dvanajst drz.av, so danes počivali, da se tajniki lahko pripravijo za svoja dela. Ameriški poslanik White in poslance Gummere sta obiskala Gibraltar, če bo konferenca določila, da se morajo kaznovati inozemoi, ki vtihotapljajo orožje v Maroko,^bodo morale skoro vse velesile napraviti posebne postavne do ločbe. Sedaj lahko kaznujeta svoje podanike v inozemstvu samo Anglija in Španija. Sprav» ali ne? Dočim je mišljenje med poslanci skozi »skozi spravljivo in soglasno, ne verjameta tega maroški minister vnanjih zadev Mahommed el Torres in sultanov zaupnik Mokn, ki mislita, da člani konference ne bodo soglašali v vseh vprašanjih. Budget! Meakin, odlični poznavalec Maroka je imel dolg razgovor z Mahommed el Torresom in je obvestil “Associated Press” takole: Vsi TfiMZeimaMi vznemirjeni, “Mahommed el Tones bo molčal do zaključkaikonferente. Česeve lesile ne bodo mogle sporazumeti, se bo konferenca mirno razšla, ne da bi morala maroška vlada dvigniti prst. Če pa velesile kaj sklenejo glede nadzorstva čez Maroko, ne bo sultan pripoznal nobene določbe, ki N©vl predsednik francoski. Pariz, 17. jan. — Novim predsednikom francoske republike je bil danes izvoljen g. Fallieres s 449. glasovi. Novi predsednik je mi roljuben in moder mož. Ladija se razbila. Halifax, N. S. (Kanada), 16. jan. Parnik “Luninberg” se je razbil izven luke Amherst, Magdalenski otoki, in 18 ljudij je storilo smrt. Na parniku je bilo sedemnajst mornarjev in več potnikov. Med zadnjimi je bil g. Leslie, član kanadskega parlamenta. Blaznik na parnik«. New York, 18. jan. — Podrobnosti so dospele semkaj o poboju, ki se je pripetil na krovu britanskega parnika “Arabistan”, na poti od tu v Montevideo. Ko je parnik plul južno proti mestu Bahia, je zblaznel Italijan pobil z gorjačo neeega kurja ča, nakar je kapitan morilca pozval predse in ga velel sklenili v železje. Zdajci je Italijan potegnil samokres in streljal na vsaeega, ki se mu je bližal. Ukrotiti So ga morali z vodo V Bahiji so ga izročili sodišču. Dva izmed ranjencev sta umila. Kapitan bo okreval. Sirovo železo. tega gnala do upora. Velesile M se premislile, predno bi Maroko vojaško zasedle. Maročani upajo, da bo kaka velesila branila njih stališče. Oči vsega islamitiškega sveta so sedaj obrnjene na Maroko, ker je to zadnja neodvisna muzelmanska država v Afriki.” Dobro znamenje. Konečno je rekel Mahommed el Torres z ozirom na nedoslednost velesil: ‘-Zakaj neprirede konference o Rusiji ter ne napravijo tam miru in reda?” Vsi delegat je so z zadovoljstvom sprejeli vest o izvolitvi gospoda Fallleres predsednikom francoske republike kot znamenje, da hoče Francija nadaljevati svojo miroljubno politiko. Markiz Venosla, načelnik italijanske delegacije, je ijjkel giede položaja: “Sedaj se lahko smatra izveriredno dobrim, seveda s pridržkom.” Cleveland, O., 18. jan. — “The Iron Trade Review” pravi: “Ogromno seje prodalo železne rude zadnji teden. Nikoli preje v zgodovini železne obrti niso bile celotne prodaje tako velike to letno dobo. Do dne 15. dec. še je lani prodalo 33,-071,844 ton, torej 6,000,000 več nego za isto dobo v rekordnem letu 1902; in vendar so mnogi plavži iz-pfevideli, da nimajo zadosti železne rude do spomladi, ko se’spet otvori brodarstvena doba. — Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto. Njena Izkušnja. Mrs. Franca Scfčak iz Graugef-ja, Tei., nam sporoča sledeče : “Želim Vam naznaniti, da je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino moje edino zdravilo, ki ne bi mogla izhajati brez njega. Vselej mi pomaga, kadar nisem vstanu spati ali nimam slasti in sc počutim slabo — «kratka, vsako bolezen o-lajša.” Z veseljem smo objavili tc izkušnjo, ker tako jasno kaže vrednost gori omenjenega pripravka To vinsko zdravilo res vselej pomaga v vseh slušajih izgubljene slasti, telesne slabosti in nespečnosti kakor tudi v začetnih boleznih Prebavo napravi popolno in vsled tega novo, zdravo kri. Kdorkoli ima kako .n^pri.lik©, s svojim želod eem ali se počuti, slabega, činernega in utrujenega, brej; jkačega vidnega vzroka, kdorkoli nemirno spi in kdorkoli ne more najti zdravila za popolno očiščenje1 krvi in ©krepčanje živcev, se glede zdravljenja lahko vselej zanese na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. Jos. 'Triuer, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111. Pošlji v znamkah 10 c za prekrasni stenski koledar. Joliet, 111., 17. jan.-Res čudno lepo vreme smo imeli do sredi t. m., skoro tako kakor tam doli v New Orleansu. V soboto večer so v "downtownu* znani pevci od “Salvation Army” razveseljevali poletno oblečene šetalce in šetalke, ki se jih je kar trlo po ulicah. V ponedeljek je pa pritulila sapa, ampak z juga, in prinesla dež; šele ponoči so se jele spreminjati kaplje v snežinke. Sedaj bo pa menda vendarle treba cez ušesa potegniti kučmo. — Začetkom tega tedna so se mu dili v Jolietu gg. nadzorniki in drugi glavni uradniki K. S. K. Jednote tea so našli vse poslovne knjige in blagajno v naj lepšem redu. čez ♦39,000 je bilo dne 1. t. m. v bla gajni naše slavne Jednote, ki res vsestransko prav lepo napreduje, za kar gre hvala Bogu in vsem, ki se trudijo zanjo in posredno za blagor tisočerih rojakov v Ameriki in tudi starem kraju. — Ponesrečil se je v tukajšnji jeklarni včeraj rojak Martin Kolar Padel je 40 čevljev globoko ter si zlomil levo ramo in se nevarno poškodoval v notranjih delih telesnih Prepeljali so ga v Silver Crosss bol nišnico, kjer je bil previden s sv. zakramenti za umirajoče. Zdravniki imajo malo upanja, da bi ponesreče-nec okreval. — V soboto 20. t. m. bo velika otvoritev slovenske gostilne dobro znanih bratov M. in J. Wardjan pod h. št. 903 na Scott cesti. Vabljeni eo vsi Slovenci in Hrvatje, kise jim obeta postrežba z izvrstno pijačo in dobrim prigrizkom. — Poročila sta se danes, t. j. sredo v slovenski cerkvi sv. Jožefa g. Nick Bajuk, doma iz Primosteka na Dolenjskem, in gdč. Agnes Simonič, doma iz Vinegavrha na Do lenjskem. Poročila sta se nadalje g. Anton Bukovec iz South Wil-«ningtona in gdč. Marija Slak. Bilo ___y . . • k zjutraj ob 5. uri ga je šla žena iskat, pa ga je našla na postaji spe čega. Ko ga je naprosila, naj gre domov, se je obregnil: “Kaj gav- draš, neumna gos?!” ____ 18,000 odškodnine mora plačati E. J. & E. železnica dedičem po T. H. Menaryju, ki je bili. 1904 smrtno zmečkan med dvema vagonoma. — V Žičami “American Steel & Wire”-kompanije v Rockdaiu je v petek zjutraj po končanem ponočnem delu nenadno umrl za srčno hibo Alfred Carlson. — Ve6 ognjegascev je zadnji petek komaj uteklo smrti na razkrižju železnice in Jackson ceste, ko so se peljali gasit nekam. Skoro bi jih bil povozil neki hlapon (switch engine), kot švigajo tam po tirih neprestano semtertja, da je kar grdo. — Ben Ferguson iz Coal City je bil v ponedeljek zvečer ob 7. uri usmrčen na razkrižju Rook Island železnice in Scott ceste. Podrl in strl je GO letnega starca urejajoč hlapon (switch engine), ki je nenadno pridrdral izza ovinka. — Neka Mrs. Charles Kraus iz Lockporta, stara 37 let in srednje velikosti, je zadnji teden zblaznela ter v petek ušla z doma. S seboj je vzela velik nož. Vse iskanje nesrečnice je bilo doslej brez uspeha. — Na Silvan Hills bo kmalu lepa elovensko-hrvatska naselbina. Ka kor znano, prodaja tam g. Ig. Česnik lote prav po ceni. Prodal jih Je v zadnjem polletju okoli 250. An 4on in Alojz Vrenčur sta si zgradila I«po hišo za $3,000. Mat Brelih si je postavil svojo iz opeke. Pavel Mikoletič pa svojo šele zida. — G. Rudolf Moraž iz Chicage, •finančni odbornik K. S. K. J., je včeraj posetil našo tiskarno. — 130 salunov ima sedaj naše -mesto, ker je mestni zbor na ponedeljkovi seji izdal še eno licenco. Torej smo jih imeli lani samo osem več. — “Jolietčanje napol premalo uvažujejo, kaj pomenja povzdig tirov (track elevation) za Jo mesto glede dela v jeklarnah in razširjave istih,” je rekel eden prvih jeklarni-ških uradnikov nekemu novinarju. “Ako bi naši ljudje to uvaževali, bi prirejali Bhod za shodom in se udele-ievali sej mestnega zbora v ogromnem številu. Zanimanje bi jih kar vznemirjalo.” Tako je rekel jeklar-miški uradnik. In Joliet je sedaj res na razpotju: ali bo zelo napredoval in postal velemestoali pa nazadoval. Sprejetje naredbe o povzdigu tirov, ki odstrani tire od sodnijskega četverokotnika ter zboljša nevarni promet krog jeklarn, bi pomenjalo kako ogromen napredek za to mesto, kot si ga mnogi niti v sanjah ne predstavljajo. Pomenjalo bi razširjenje naših tovarn in industrij, delo in kruh za sto in sto novih delavcev, prospeh vsakovrstne trgovine, cvetočo kupčijo z zemljišči po vsej okolici, nova stavbna podjetja in ®0vo dobo za Joliet. Želeti je torej najtopleje, da se ugodno in sklepčno reši pereče vprašanje o povzdigu tirov. — Iz Rodkdala nam poroča J. V. sledeče: Klativitezov imamo tu vse-polno. Prenočujejo pa na postaji. Tja se zateka vsak večer tudi neki Harry Geedeson, ki si res domišlja, da je predsednik rockdalski. Mož ima svoje domovanje in je oženjen, a žena in dom mu nista mar. V pe La Salle, 111., 8. jan. — Dne 8. t. m. smo spremili k večnemu počitku Josipa Marovt, starega 19 let, doma iz Gornjega Grada na Šta-jarskem, kjer zapušča starše, a tu pa žalostnega brata. Pokojnik se je poškodoval v rovu dne 23. dec. 1905. Ko je hotel iti z dela domov, se je vsedel na izhod, da bi se preoblekel v drugo obleko, kot jo ima vsak premogar, kadar gre domov. Kar naenkrat se odtrga kamen pa mn pade na desno nogo in mu jo zlomi. Bil je v bolnišnici pet tednov in se je prav dobro zdravil. A nepričakovano se mu je kri zastrupila in ko je prišla do srca, je umrl. Rajnik je bil član našega društva sv. Družine št. 5. K. S. K. J., ki mu je priredilo lep pogreb. Spremilo ga je poleg sobratov mnogo ljudi j in tudi delavska unija z godbo na čelu in mnogo vozov. Iz tega se izprevidi, da je bil priljubljen mladenič. N. p. v m.! Zmeraj je slišati in brati po listih o nesrečah,pa v endar je še zmeraj dosti trdovratnih ljudij, da jim ne gre v glavo, da bi pristopili h kakemu društvu. Za “pirček” ni nič škoda, ali za društvo je škoda te oente plačevati, menda je lepše, da morajo drugi kolektati za pogreb, kar se tolikokrat zgodi. • To vendar vsak dobro ve, da nesreča ne praznuje, marveč kosi mlade može in fante. Pozdrav rojakom po širni Arne riki, in posebno pa sobratom in sestram K. S. K. Jednote, a tebi, “A. S.”, želim mnogo naročnikov. Matevž Urbanija. izvedeli, da bo daroval novo sv. mašo naš rojak p. g. Albin Moder dne 24. dec. V naši župniji so so od njene vstanovitve slavile že razne slavnosti, vendar ni šc bilo tako imenitne za Slovence, kakor je bila dne 2*. t. m., ko je naš iz srca pozdravljeni novomašnik zapel novo mašo v navzočnosti svojih že priletnih očeta in matere, sester in sorodnikov. Potočila se mi je solza po bledem licu, ko sem zagledal, kako mašuikove starše obdaja veselje, da jim je Bog dal dočakati zaželjeni dan, ko bo njih sin stopil pred oltar in zapel “Gloria in Escelsis Deo Ob £10. uri se je nabralo ljudstva polna cerkev. Društvo sv. Jožefa je delalo novomašniku špalir od župnišča do cerkve pod vodstvom g. Lokarja. Ravno ob 10. uri se je začel sprevod iz župnišča: spreda; sta korakali belooblečeni deklici z venci na glavi, nevestica Mihelič noseč novomašnikov venec; za de-kletci so šli sestre, starši in sorodniki, potem čč. gg. Mertel, Tušek in dr., a nazadnje novomašnik. Ne vestica Mihelič je pred altarjem nagovorila novomašnika, ga pozdravila ter mu izročila venec in sv. križ znamenje, da je pripravljen za vero tudi življenje dati Pittsburškim Slovencem ostali bodo letošnji božični prazniki v ved-nem spominu. Tudi božična ko lekta je bila kakor nikoli poprej znašala je nad $380.00. Ponosni smo bili tudi, ker smo imeli že tako lično cerkev za omenjeno slavnost izvrstno okrašeno. Vsem rojakom srečno novo leto, a novomašnika mnogo uspeha v vi nogradu Gospodovem! Mi ko lo j Gerdun * ♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦»♦♦♦++ ♦♦«♦♦♦♦♦«»♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦ »♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦ NOVO LETO La Salle, III., 15. jan. -— Prosim za malo prostova v našem priljubljenem listu “A. S.” za kratek dopis, ker tako redkokdaj beremo kakšnega iz našega mesta. Sedaj v kratkem času je bilo ponesrečenih pet naših rojakov, ki so žrtvovali svojo mladost za bogatine. Vseh pet je v bolnišnici z zlomljenimi nogami. Med njimi je bil Jožef Marovt, ki je umrl. (Op. kor. O tem poroča drug dopis, ki nam je preje došel.) Nadalje imam poročati o delu v našem mestu. Dela se neprenehoma vsaki dan, tako da si lahko služimo vsakdanji kruh. Nekateri se mučijo po tovarnah, drugi v pre-mogokopu. K sklpu pozdravljam vse Slovence po širni Ameriki, a tebi, “A. S.”, pa želim obilo naročnikov. Ignac Jordan, premogar. Pittsburg, Pa., 31. dec. — “Zdrav bodi, novomašnik, od Boga k nam poslan!” Tako se je lesketal" napis nad velikimi vrati slovenske cerkve Matere Božje. Zatrepetalo nam je srce velikega veselja, ko smo Brockway, Miim, 8. jan. — Tukaj pri nas je zelo mraz. Dne 16. t. m. bomo imeli svatovščino. Omožila se bode gdč. Jozetina Smolej. Tri njene sestre so omožene, Jera, Marija in Regina; tri so pa še doma, Ančika, Neža in Katarina. Dva njena brata šta še samca, Gregor in Jožef; Janez je pa oženjen. To so otroci dobrih staršev, Gregorja in Uršule Smolej. Želim ti, “A. S.”, veliko uspeha. K. B. Johnstown, Pa., 11. jan.—Umrl je v Memorial-bolnišnici dne 8. t. m. rojak Franc Kostelec, ki je bolehal na pljučih. Stanoval je v Cone maugh, Pa. Pokopan je bil dne 9. t. m. na hrvaškem pokopališču v Lover Yoder townshipu. Za sabo zapušča užaloščeno ženo z detetom. N. p. v m.! R. N. Durragli, Pa., 10. jan.—Rojak Andrej Dolinšejj se je ponesrečil dne 29. dee. pri delu v premogovem rovu. Utrgala se je nad njim velika skala in je padla nanj, da je na me slu umrl. Pokojnik je bil doma iz Mengša na Gorenjskem ter je bival tu šele tri mesece. Star je bil 40 let. Zapušča vdovo. Društvo “Edinost”, katerega član je bil, mu je priredilo lep pogreb. Sheboygan, Wis., 8. jan. — Umrla je dne 28. deo. gospa Katarina Strupeh, soproga tukajšnjega gostilničarja Franceta Strupeh. Pokojnica je bila rojena v fari Trebelno na Dolenjskem. Poleg soproga zapušča tu dvoje nedorastlih otrok, očeta in dA brata. Bila je splošno spoštovana, kar je pokazal njen pogreb. Manistiqne, M ¡eh., 10. jan. — Tu pri nas bi se bila na samega Novega leta dan pripetila skoro velika nesreča. Y naši katoliški cerkvi je začelo goreti ob 1. uri popoludne, ko ni bilo žive duše v cerkvi. Majhna svetilka pri betlehemski štalioi, narejeni in okinčani od naših sester je razpočila in ogenj jc začel goreti z velikim plamenom. Pa dobri liog je dal srečo, da je prišel mimo Mr. Joseph Voningartner tačas. Ko je začul pokanje v cerkvi, je hitro vrata odprl in videl, da jc cerkev polna dima. Skočil je k našemu župniku v hišo, nakar sta oba šla v cerkev z veliko korajžo z dvema pe-loma vode. In posrečilo se jima je, da sta ogenj pogasila. Alarm je bil dan ognjegascem, a ko so tja prišli, je bilo že vse pogašeno. Škode je bilo čisto malo. S pozdravom George Gorsche- je prav ugoden čas, da gledamo na to da smo prosti kašlja in prehlada. Skoro se ne moreme izogniti, da ne bi bili izpostavljeni ostremu zimskemu vremenu, toda lahko se izognete prehladu, da se vas ne poloti. Severov balzam za pljuča je leta dolgo obvaroval stotine ljudi posledic izpostav-ljenja mrazu, on je ozdravil tisoče slučajev kašlja, pre hlada, oslabelosti pljuč, vnetja sapnika, bronkitis in ast-Z novim letom pričenja novo dobo svoje dobrotvor- mi. nosti človeštvu. Sklenite sedaj, da bodete imeli to nedoseženo domače zdravilo vedno pri roki in tako zagotovili pljučam varnost pred vsemi boleznimi za Vas in za Vašo družino Cena 25 in 50 ct. “Vašemu sijajnemu zdravilu imam zahvaliti za življenje dveh članov moje rodbine, ki sta bila rešena, ker sta rabila Vaše izvrstno zdravilo, ko sta trpela na strahovitem kašlju.” James Hudek, Phillips, Wis. RIP Samo nekoliko let je šele tega, odkar se je ta bolezen tako zelo razširila po naši deželi. Morebiti Vam ni znana, oko dobiste “hripo”, boste jo spoznali in storili korake, da se je oprostite. Malo zimskih boleznij je, ki bi tako izmučile svoje žrtve. Pri prvem znamenju kašlja ali prehlada vzemite Severove tablete proti prehladu v * in oni Vam kmalu in gotove pomagajo. Oni so gotovo in naglo delujoče zdravilo kakor Z mali David tudi oni psemagajo velikanka Goljata, ki v obliki strašne hripe zatira ljudstvo. V Severovi tableti proti prehladu vas ozdraijov. CENA 25 CENTOV. V vseh lekarnah. Zdravniški nasveti brezplačno. w. 03 i bi EV E -'T——! :—T-— . • 'JN D . CEDAR RAPIDS KA wU. Iowa ■ ^ m lUTVN G. F. REIMERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah. Telefon 1343. N.229 Bluff Str., JOLIET. ILL. ZASTONJ! Da se na?i občeznani ‘•JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI” tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili do&edaj 5o nepoznani, smo pripravljeni ua željo vsakomur jednega zastonj doposUti. Tuje pomenljiva ponudba od naše tvrdke. Za pa» nam ni treba ničesar pošiljati» ker to je darilo. Kedar zgubljate svojo telesno moč, ali ste utrujeni. obupijivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsledotrpljeujaživcev. bolečine na hrbtu, Če ne morete prebavljati, imate spriden želodec, ter ste se 2e naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa” ozdravljeni. Dobro vemo, da naS električni pas i6tinito po- maga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu in uporabi tudi drugim toinisom priporočali, da zadobimo s tem Še večje priznanje, fco vas bode ozdravel. Občna priznanja. Va& električni pas je torej vse učlnil, kar ste mi obMnblli, in še več. pasme je iznova zopet pomladil.’ Fran Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, 111. Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopoSljite vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite na naslov: Jersey Specialty Co., lil Cedar Street. New York, N. Y» Stefan Stanfel, na voglu Ohio in Chicago 9t. Joliet, 111. Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 318. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše ‘’The D. S.” IOc. in !‘MeerscHanm” 5c, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, llls. Hrvatom in Slovencem priporočam svojo GOSTILNO ali Stone City Buffet GEO. BAJT, lastnik. 107Ruby Street. N. W. Phone 1439 S. HONET, KROJAČ, 918 Chicago Street, Joliet, ni. Šivam, popravljam in čistim eblcke. Po najnižje coni. 0-—________ M Družba Simon Mil Družba Simon Milling Company v Red Wing, Minn. Katera lastuje večinoma vse pšenične clevetre v državi Minnesota je pred kratkem postavila največji in najmodernejši mlin kar jih je v Ameriki sploh, in je začela mleti narboljšo moko, kar se sploh za-more dohiti iz pšenice. Da se ta drnžba izkaže pravični v svojem trdilu, je poslala firmi Oplin k Sitar Bros. v Joliet, 111., eno karo moke za poskušajo. Da se vsak lahko prepriča, si naj pride moko pogledati, in začudil se bode izvrstemu blagu ter nizkim cenam Simon Milling Co., Red Wing, Minn. ^ Pozor, rojaki! Slovencem in Hrvatom uljudno naznanjeni, da sem otvoril prve vt6te Gostilno, Phoenix Buffet 1187 M. Hickory St., Joliet. Točil bom izvrstno Sohlitzovo pivo, najboljša žganja ip prodajal izborne smodke. V obilen obisk se priporočam ANTON SKOFF. N. W. Phone GOO. NAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno MESNICO obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Nasa doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista. JOHN & ANTON PESDERTZ 1103 N. Broadway. Joliet, 111. Northwestern Phone 1113. _________Chicago Phone 4531 Ha prodaj še 4 lote na voglu Hutchinson in Center Streets" po nujgodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta. Piši ali pa se oglasi pri JOHN GRAHEK-U, kjer točim vedno sveče nivo, fino kalifornijsko Tino, dobro žganje in tržim najboljSe smodke. Telef. 2252. 1012 N. Broadway, Joliet, Ills. IZ STARE DOMOVINE. | KRANJSKO. — Umrl je dne 24. dec. v Topli eah v 75. letu starosti g. Anton Keiniger, nadlogar v pokoju, posestnik in gostilničar. Prišel je s Češkega v službo kneza Auersperga ter bil nastavljen na raznih krajih:v Soteski, v Dragi in Borovem. Za-jradi svojega priljudnega vedenja je povsod užival spoštovanje. Tudi kopališki gostje ga bodo pogrešali. Daši rojen Nemec, je slovenščino gladko govoril in ljubil kranjsko deželo kot svojo drugo domovino. — Nezgode. Bregar Jože, 18letni kmečki sin iz Dobrnič, se je z žaru javelim žrebljem, tako nesrečno «bodal v desni sredinec, da mu je cela roka otekla. Operacija je bila potrebna, da je fant zoper ozdravil. — Pri tepežu je bil vrezan čez hrbet Eodič Matija iz Tomažje vasi. Poškodba je bila preoej neznatna, — Babič Jože, 64lctni kmet iz Gazie, je bil udarjen po desni rami. Zlomljena mu je bila nadlehtnica. — Povožen je bil 4 leta stari kmečki deček Vidmar Vincenc iz Ambrusa, ter bil pri tem precej močno po«ko dovstti na čelu. — Darovec Andrej, ilSletni šolar iz Gor. Straže je padel pri igri tako nesrečno, da si je zlomil desni podlaket. — Prav globoko ¥ meiičje na levi roki se je vrezal Drenik France iz Prečne. — S kamnom po glavi jo je dobil, 8letni Ja nežič Jože iz Boganjc vasi, tako hudo, da se je videla kost. — V gozd a je udarila veja Skubica Jane m is Vrhpolja po desnem očesu. Kadi tega udarca se mu jo skalila leča in ponesrečenec najbrž ne bode nikdar več dobro videl. — Raz sani je padel, vozeč se iz šole domov, dietni France Kompare iz M-tlike. Zlomil si je levo stegnjeuico.-Ravno tako se je ponesrečil, Sletni šolarček Kgidij Vršaj iz Čateža, padsi pod voz, pri čemur si je zlomil desno stegnjoniao, — Oberstar Aoton, 18 letni kmečki sin iz Rakitnice, se je vsekal s. sekiro v desno nogo. — Ravno tako se je ponesrečil Pavlič Anton, 43letrh kmet iz Tomažje vasi, vsekavši se v sredinec leve iroke. — Košmrl Alojz, llletni uče-neo ljudske šole iz Potovrba, je pa del na tla in si pri tam zlomil desno ategnjenico. - Mlatilnica jezmečkala Ignaciju Šraju iz Vel. Gabra 3 pr ate leve roke: — Neprevidno je ravnal s puško Štrus Anton, kmečki sin iz Zagorice. Cev se je razpočila nn mu odtrgalačlenk levega ročnega palca. — Zorič. Janez, kmet iz Leskovca jo je dobil pri prepiru s krampom tako hudo po glavi, da mu je bila črepinja prebita in desna stran telesa mu je vsled tega omrtvela. — Cirkularna žaga je hudo ranila Humberga Franceta iz Kle-vevža. Dva prsta desne roke sta poškodovana. — Na sličen način je bil poškodovan na desni roki Zig-mund Anton iz Radohe. — Utopljenka. 24. nov. 1905. je prišla 49letna slaboumna Urša No vak iz Fužin pri Zigradcu k posestniku Franc Podgrajc v Siemško vas prenočit. Proti 4. uri drugega jutra odšla je skrivaj. Od tega časa je ni nič več bilo videti. 8. dec. našel je posestnik Jožef Kočevar iz Grintovca pod domačo vasjo poleg potoka Globočic» ženskine črevlje.kpu \ denarni mošnjiček z vsebino 25 K 45 h, katere stvari so bile posest Urše Novak. Sumnja je bila opravičena, da je Novak v potoku, ka teri je vsled deževja močno narastel, našla smrt. Ves trud utopljenko najti je bil zaman. Šele 20. deo. so njeno truplo iz Krke blizu Zagradca potegnili in pokopali. — Izpred deželnega sodišča. Grozil. Auton Tajo, erevljar iz Kamnika, tako slabo ravna s svojo ženo, da je morala z otroci od doma pobegniti. V noči od 3 na 4. deo. je Gaje prišel pred stanovanje svoje žene, razbil pri oknih šest šip in grosil, da ne bode preje prenehal, dokler jo ne ubije. Sedel bo zato šest tednov v ječi. — Prisiljenec Spiro Kukavica, se ni pustil ukle-niti, ker so gi hoteli radi razgraja- janja na Deghengijevem stavbišču od dela odvesti v prisilno delavnico. Sodišče ga je obsodilo ca 0 mesecev ječe. — Zaradi tepeži na Orlih je bil obsojen fant Franc Breskvar na 14 dni, mizar Hlebš pa na 3 tedne zapora. — Ternej Škof se je stepel s svojim zetom Antonom Bončino v Ložah in zato je dobil vsak 2 meseca ječe. — Dekle Marija Stergar je bila obsojena zaradi tatvine na 3 tedne ječe. — Janez Zavrl, dninar v Kranju, se je prišel zapreti za prej dobljeno kazen,sluga pa ga Di maral sprejeti vsled pijanosti. Zavrl je pričel nato razgrajati in je dobil zato 2 meseca zapora. — Jakob Klemenčič in njegova žena sta dvignila na tujo nakaznico, katero jima je pošta pomotoma dostavila, 61 k 7o v. in bosta sedela zato mož 14 in žena 8 dni. — Anton Žnidaršič, delavec na Plavžu je bil obsojen vsled nadlelnoati in razgrajanja pred o-rožniško postajo na 3 mesece težke ječe. — Božični prazniki na Triglavu. Dunajski listi poročajo: Štirje člani “Slovenskega planinskega društva” iz Ljubljane: privatni uradnik Ferlič, poslovodja Jesih, tajnik Roge, bančni uradnik 8kusety so na Kre-darioi praznovali sveti večer. Hodili so do tja 14 ur. Dne 24. dec ob 8. uri zvečer so bili na cilju. V planinski koci, ki je bila zasnežena in v katero so morali priti skozi okno, so prižgali božično drevesce, katero so prinesli seboj. Dne 28. dec ob 7. uri zvečer so bili zopet v Mojstrani. Vreme je bilo krasno, razgled čaro ben. — Upokojen je na lastno prošnjo vsled bolehnosti č. g. I. Skvarča župnik v Budanju. — Iz Črnomlja. V soboto 28.dec. popoldne je bil na Kvasici pogreb umrlega osmosoloa Panjana. Najlepšo čast so izkazali svojemu prijatelju njegovi sošolci. — V Krškem se je ustanovilo “Zabavno društvo”. — Na grad Vagenšperk sta prišla s spremstvom na daljše bivanje vojvoda Pavel Meklenburški s svo jo soprogo in knez Windischgraetz. — Učiteljske vesti. Dež. šolski «vet je imenoval za nadučitelje sledeče učitelje: Franc Silvester v Čr nem vrhu, Anton Vidmar v Čatežu, Rafael Zupane v Podkraja; vsi ti ostanejo na svojih dosedanjih mestih. Nadalje je imenovan za nadučitelja Anton Kadunc v Ribnici za Stari trg pri Poljanah in Franc Borštnik v Tržiču za Dobrovo, — Zaradi goljufivih dolgov je pobegnil topniearski četovodja Simon Horvat. — Nesreča. Domov grede padel je črez brv gredoč, Jože Vrček, mesar v Bršlinu. Mož se ga je malo napil. Šel je čez brv, zapičil si pa pri padcu debel branski žebelj v vrat. Prepeljali so ga v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. — Potres na Dolenjskem. Dne 25. dec. ob 5 uri 40 min. zvečer se je potres na Dolenjskem zopet obnovil. — Kleparsko obrt g. Nollija v Ljubljani je prevzel gosp. Josip Stariha. — Tri godbe v “Unionu” —- pet koncertov. Tri godbe so svirale na Silvestrov večer in Novo leto v hotelu “Union”. Restavraterju g. Karapoša se je po izrednem trudu posrečilo pridobiti godbo pešpolka štev. 79.grof Jelačič z Reke in godbo o. kr. mornarioe iz Pulja. Poleg tega je svirala tudi godba pešpolka štev. 27. To je bilo nekaj izrednega za Ljubljano. — Trdovraten tat. Nepoboljšljivi tat Vid Senica, hlapec pri Mencingerju v Ljubljani je bil že 5 krat radi hudodelstva tatvine kaznovan, vkljub temu se ne mara poboljšati. Tako je vdrl Senica dne 14. dec. v ziprti kovčeg svojega sostanovalca J. Korošca, ter mu izmaknil prstan vreden 8 kron. Sodišče obsodi V. Senica ria 10 tednov zapora s postom vsaki teden. PRIMORSKO. — G >rioa, 30. decembra. Mestni svet jo skleail pri vladi in pri rimski kuriji protestirati proti imenovanju slovenskega nadškofa. — Slamnati mož — vzrok smrti. V Bači ob Soči je nekaj fantov napravilo pred mesnioo mesarja Ba. ¿ulina slamnatega moža, nato. so poklicali omenjenega Baoolina, češ, da hoče vlomiti v mesnico tat. Ba-colin je tekel s sekiro nad slamna tega moža ter ga vsekal go glavi. Bacolin je mislil,da je izvršil umor, pobegnil je v neko gostilno ter se ga je ondi tako napil, da ga je ponoči zadela kap. — Novi zakonski načrt za izseljence namerava predložiti hrvaška vlada saboru. Vlada namerava vzeti dosedanjim agentom koooesije in poveriti posredovanje le parobrod-nim družbam. — Slovanski krožek v Zagrebu. V Zagrebu se je osuoval krožek, v katerem se bodo poučevali vsi slovanski jeziki. Kupuj svinčnike in druge pisalne potrebščine v “Amer. Slov.” knji-garuioi. , — Izobraževalno delo‘Slovenske krščansko socialne zveze’. Iz “Društvenega koledarčka” “Slovenske krščansko-sccialne zveze” posnemamo, da so imela “Zvezina” društva v preteklem poslovnem letu 606 javnih predavanj 164 dramatičnih predstav, 133 veselic, 119 izletov. Društva “Slovenske krščansko sociaine zveze imajo 115 knjiž nic s 33.943 knjigami, pevskih zbo rov imajo 44 s 722 člani in tambu raških zborov s 189 člani. To pa se ni natančna statistika, ker nekaj društev ni poslalo izkazov. ! To je vsekakor lepo izobraževalno delo,na katero je “Slovenska krščansko socialna zveza” lahko ponosna. — Umeščen je bil 23. decembra na župnijo Koprivnik na Kočevskem č. gospod Avgust Sohauer, doslej župni upravitelj na Topli rebri. — Novomeške novice. Ignacij Hočevar, o ko jem se je poročalo, o cestnih napadih, ne bo pravi ter je že na prostih nogah. Sodnija ga je pogojno izpustila. Kakor seivseeuje od posameznih napadenih, ni mož podoben napadalcu. — Na sv. Šte fana dan bila je zopet bitka v Bršlinu. Staro sovraštvo fantov hrib-skih vasi in ouib dolincev neče pre-. nehati. Krvi je teklo mnogo. — Napaden je bil v hosti pri Št. Jerneju Ignaeij Košak, poslovodja pri tvrdki Kastelic v Kandiji. Sodi se, da so bili napadovalci cigani. Le iskrim konjem se ima zahvaliti, da je srečno pete odnesel. Poizvedovanje bo dovedlo do resnice. — Umrl je v Ljubljani na Zaloški cesti štev. 2 hišni posestnik g. Ant. Dermastia, elan velespoštovane in ugledne rodbine. — 90letnico svojega rojstva je praznoval 25. dec. hišni posestnik v Ljubljani in v Celju gosp. Jožef Vincenc Krisper. — Trgovski dom. Slovenskemu trgovskemu društvu “Merkur” v Ljubljani je podaril g. Ivan Knez, veletržec v Ljubljani 200 K za “Trgovski dom”. — Smrt veteranova. Iz Smlednika se piše: Na sveti dan je pri svojem nečaltu gospodu župniku v Smlednika umrl 88 let stari Frane Avbar. Radeckijev veteran. Bil je v mnogih bitkah na Laškem pod generalom Rideckijem, o katerem je. jako rad pohvalno govoril. — Umrl je 27. dec. ob 9. uri dopoldne gosp Franc Budinek, trgovec v Kranjski Gori, načelnik cestnega odbora in btvši župan. — Na Dunaju je umrla gospa Frančiška Tomec roj. Janežič v lova Kreft. — V Metliki je umrla trgovčeva soproga gospa Marija Požek. — Na Trati pri Št. Vidu nad Ljubljano je umrla posestnica Marija Žan v 71. letu. Bila je sestra duhovnika č. g, Janeza Žana. «*>•** <*> <*» «»« «P«*«** «p * * * « « * « * « % % * « « « « t 4* 4»ii fti Vir? tŸ? cT? tp Kp *4.* ZA BOŽIČ in NOVO LETO pošiljajo Slovenci knj radi DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinjeniii držav za;olj gotovi denar; to pa NA-IBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ST., New York, N. Y. 1752 ST. CLAIR ST., Cleveland, O. 4±i VfJ l4** l4*i tTi sT» ft? it** “ *4? 'JL1 *4L* A .«i», *4% M-1 'i1 À eÍ% ,4». *47 -si* ¿tl. * » * » * » » » * * » * » » * * * <4» <*> «p SP «S» 4» SP 4» <*> 14» <*> Sp «S» KLetOTffiAr jf KATERI NE BI BIL LE ČITAL V ČASNIKIH, ALI SLIŠAL PRIPOVEDOVATI OB LJD Bi O VELIKEM ZNANJU IN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI. S KATERO % VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI I Dr. E. C, Collins M. I J I ! I ©9 ker je ta slavni professor edini zdravnik, kateri je napisal to prekoristno knjigo „Zdravje“, s katero je dokazal, da ni človeške bede, trpljenja ali bolezni, katere bi o i popolnoma in temeljito ne poznal. Knjiga: ZDRAVJE. Jutiinji ? Rojaki {Slovenci, mi Vam priporočamo, da se, ako ste m -¿dlUl dj i močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Ccllins M. I., ker Vam on edini garantira, da Vas v najkrajšem času nopolnoma ozdravi, bodi si Vsttere koli notranje ali zunanje telesne bolezni Ozdravljen. jReuma- Ozdravljena glavobola, tizina in kronične belega toka in bolezni bolezni želodca. notranjih ženskih organov. OzdravC. äwsijäj si&t.oe in jetike. Ozdravljen: živčne bolezni, pokvarjene kr» i In izpadanja las. & Marko Lepetich, Olga, La. Janez Zabukovec, Box 86 Butie, Mont. John Krnač, Box 14 Connorvilie < Alojzia Slatna, Clarksou, Nebr. Poleg teh imamo na rozpolago še na stotine pismenih zahval, katerih pa radi pomnajkanja štora, ne mor.-mo tu priobčiti. Ofiiskl ! tkfidno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški . Illljdfli s pišite po knjigo zdmvje ter pismu priložite nekoliko znamk za] niti.», nakar Vam takoj dopošljemo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko op. Vašo bolezen in nje uzroke in kadar Vam je vse natanko znano, bodete ložje nat,-opisali svojo bolezen in čim gotoveje ozdravili. V VSAKEM SLUČAJU toraj natanko opišite svojo bolezen, koliko č s.i n j.i, koli- ste stari n glavne znake m to v svojem maternem jeziku, ter pisma naslavlja : - a 1 --eči našlo Dr. E. C. C Š. D I %.J ! MEDICAL 140 West 34th Street, TIVf Potem smete biti z mirno dušo prepričani v kratkem po-Zavod Dr. E. C. Collins-a je oivorjen o.i io ure dopol T 4 e w - ov.’rn- 1 lili K po O MEMAmOfElC. Ustanovljen 1. 1391. Psvi ta najstarejši slovenski katoliški Us v Ameriki ia glasilo R. S. K.Jednote Izdaja ga vsaki potek SUTMHE TISKOVNi DRUŽBA Sftp<*6i»iaa za Združene države lo prot1 predplsči $1 00 na teto; za Evrop» proti predplači na loto. Dopisi in denarno pošiljatve naj se po šil jajo na AMER1KANSKI SLOVENEC Joliet. Ul. TJgfeaitt® telefona Chicago in Interstate: 509 UredoiStva telefon Chicago 1541. AMERIKANSKI SL0VENEC Established 1891. The first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official or gan of G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the Stoveaic-Amiricin Printing Co. Joliet, ill. Advertising rates sent on application CERKVENI KOLEDAR. at- im, Hedeij ZZ. ‘e pondeljek 23. e‘ torek' tt, ' “ sreda S3. “ četrtek 2®. “ petek 27. “ • sohota R. po razgl. Gosp Anastazij, muč. Emerencijana, Timotej. Spreobr. Pavla. Polikarp. Krizostom. O državi. Vece društvo od družine je država. Ona skrbi za skupne potrebe s za delavca in kmeta, za obrtnika in trgovca ; splošnemu blagostanju daje potrebnih postav ; pa tudi izvaja te postave in uporni ke devije v kazen. V taki državi je potrebna vrhovna oblast, ki je zopet od Boga. Saj asm Modrec v starem zakonu fk> reauieo naravnost znamenuje z besedami: “Nastavite ušesa vi, ki «apovedujete množicam . . zaka 8og vam je dal oblast in mogočnost Naj viši, kateri bo preiskoval vaša dela.” (Modr. 6, 3 —4.) In krasno £er jasno arovori tnAt o i.m . Pavel v listu do Rimljanov: “Vsak človek bodi visi oblasti podi »žen: «ai je namreč oblasti od drugod, nego od Boga ; katere pa so, po stavljena so od Boga. Kateri se torej ustavlja oblasti, ustavlja se božji volji. Kateri se pa njej ustavljajo, nakopavajo pogubljenje »ami sebi . . Zatorej morate po «Božaš biti ne le radi strahovanja, nego tudi radi vesti.”' (Rim. 13, t — 5 ) Sami Jezus ni bil podložen le staršem ; tudi svetni gosposki je bil. Ko mu je zagrozil Pilat., označi! je namreč jasno stalo in izvor državne oblasti v besedah : “Ne ttnei bi nobene oblasti di mene, ko bi ti ne bilo dano od zgoraj.” (Ivan 19, 11.) Ako smo torej pokorni državnim oblastem, pokorni smo Bogu ; akt se upiramo njim, upiramo se Bogu. iz tega samoumevno sledi, da 1 vladatr mora in more le to zapove dovati, kar se strinja z božjo voljo m a njegovimi zapovedmi —-da aaora torej varovati vse naravn pravice, dane po Bogu posamezni kom, družinam in narodom. Pred vsem torej one, katere so nam v dosego našega zadnjega, večnega namena. Jz tega sledi, da 2. vladar e svojimi postavami zavezuje našo sicer svobodno voljo : saj nam daje postave ne v svoji moči in svojem imenu; pač pa pooblaščen od Boga, kr edin more zavezati našo voijo. '3ato je 8. vladar pred Bogom odgovoren aa vse, kar zapoveduje jfKidtoiaikom. Tal:» mirco drža vsoin narodno ži. vfjenje je pa samo ob sebi pač lahko mogoče tudi v vstavni državi. V tetki «’•Ravni državi ne snuje potreb-aih p®ttav državna oblast sama, «.ego sc» letuje.tudi ljudstvo. Zato se morajo vstavnega življenja vdeleže »ati ta ti katolieanje in posluževati se morajo vseh prostosti: tiska, •hodov in govorov, da dobe večino in po svoji večini uveljavijo v deželi »n v državi postopanje iu vladanje po edino resničnih, zato tudi edino Magonosuih katoliških načelih. Pogled nazaj in naprej. (Dalje.) Poleg homatij na Ruskem je za nimal nas katoličane predvsem boj m-d proBtozidarstvom in cerkvijo ia P r a n c o s k e ra, kjer Re je med 'iapoleonom in Pijem Vit. pred 100 leti sklen jeni konkordat (pogodba s papežem) krivično odpovedal in je 38 milijonov katoličanov mir-mo gledalo, kako se prostozidarji trudijo sveto nevesto Kristusovo polizati v državno deklo. Tudi v zunanji politiki je stala Franoija, včasi roko v roki z Angl i j o, v središču zanimanja. Vko-liko je angleška diplomacija zakrivila rusko-japonsko vojno, se ne bo moglo nikdar določiti po spisih, dati je svet prepričan o moraličnem uplivu angleškem na isto. Obnova in razširjenje anglo-japonske zveze je zadostno spričevalo za cilj in konec, ki ga Anglija rasle, daje v vzhodni Aziji. Ruski upliv ic pretrgan in celo v Tibet steza Anglež roko. Anglija je dežela,ki kuka vedno za glavnim dob'čkom. Zato j s povzročila že lani sporazum s Francijo, po katerem sta si res vele-bistio razdelili medvedjo kožo afri-ško. Zagotovila si je trdno stališče v E g i p t u in veledusuo prepustila Francozu nalogo, na svojo pest prisvojiti si Maroko. Francoski minister vnanjih zadev je tudi šel prav veselo in samosvestno v past, dokler ni Nemčija prav odločno zavpila: Stoj! Kako vznemirjenost je to povzročilo, o tem smo bili priče. Napetost med Nemčijo in Francijo je postala nevarna. V obeh deželah so se culi glasi, češ, da bi bilo spet čas za krvav ples. In na Angleškem so začeli že misliti, da je ura bila, ko Anglija lahko ohladi svojo jezico na nemškem Miheljnu, ki s svojim tekmovanjem v svetovni trgovini tiko občutno žali John Bnlla. A vsled pametnega vedenja tako Francoza kakor Nemca menda vendarle ne pride do vojne, ker se namerava in to že te dai rešiti maroško vpra -aaje na konferenci. In zvita Anglija že napenja milejše strune t -r bi se z Nemčijo sedaj rada sporazumela iu celo pobratila — na videz, seveda, v Avstriji so Madžari m-iogoizkušenemu cesarju Francu Jožefu kazili kraljevsko veseije celo leto in se včasi vedli tako neotesano, da jih je omikani svet smatral za Hune in Tatare, katerim so seve-d i res v sorodstvu. Sedaj postajajo milo krotkejši. Kajti uvesti se ima s Rosna volilna pravica s tajnim gla-ovanjem, in tega se boje Madža. ri kakoi hudir blagoslovljene vode. Na Og skera živi namreč poleg Madžarov nekaj milijonov Hrvatov, Srbov, Slovakov, Rusov, Nemcev. ■ n Rumunov, a če ti skup držijo in spretno agitirajo, bodo Madžari j o volitvah v manjšini. S tem bi bila madžarska moč zlomljena, a razprtija državna pa poostrena. V Avstriji sami je nedavno prirejeni 5. splošni katoliški shod prižgal upanje na nov procvit katoliškega življenja. Kar se jo sicer dogodilo v mednarodnih razmerah evropskih držav, ne bo od prev like važnosti za zgo dupisje o našem času. N orvegi-j a je pretrgala zvezo s Švedi j o, a to se je zgodilo tako mirnim potom, da je skoro brez primere v svetovni zgodovini. Angleška, fian catka, italijanska in avstrijska demonstracija z združenim brodovjem zoper Turčijo glede boljše finančne uprave v Matedoniji ni imela pričakovanega uspeha. (Konec prih.) Sociališka država ua Japonskem. Žo pred več nego tisoč leti je bila na Japonskem urejeua država po popolnoma sociališkib načelih, a je propadla in izginila kakor lepe sanje, ko se človek prebudi iz spanja. Neki japonski cesar je že 1. 648. p. K. odpravil stari družabni red in izdal novo državuo in gospodarsko postavo. Cesar je postal kot zastopnik države lastnik vsega zemljišča in posestva. Odpravili so. zasebno last iu po načelih enakosti so med državljane razdelili zemljišč^. Gospodarsko enoto je tvorila družinska hiša (ko) iu po številu dru- tinskih članov so jim nakazali posamezne dele zemljišča, in sicer sta bila vsakemu moškemu, ki jedovršil 5. leto,odločena 2 tana (16.5 ara) in I 1 arov za vsako žensko družinsko članico. Zaradi rodbinskih izpre-merab so po preteku 6. let na novo razdelili zemljišča. Ker je bila odpravi jena zasebna last, je bilo odpravljeno tudi dedno pravo. Pii manj vrednem zemljišču so dobile posamezne “ko” po dva. mesto enega dela. V bolj obljudenih krajih so pa znižali tudi to običajno merilo. 5 družinskih hiš “koov” je tvorilo “goho” (davčno občino). Davčna občina je izročila državi predpisane poljske pridelke, ki jih je potrebo vala za vzdržavanje državne, verske in vojaške uprave. “Goho” je morala skrbeti, da so bili preskrbljeni ubogi, sirote in onemogli člani občine. Deset “goho” je tvorilo občinsko zvezo, ki je morala skrbeti za višjo komunalno enotno upravo, katero je vodil posebni župan. Vse je bilo vpeljano prekrasno. Uvedena je bila matemattško izra-čunjena enakost posamezuih članov japonske družbe po spolu in po rodbinah. Komunistiška občina je mo rala z delom vseh svojih “občanov” skrbeti za posameznika. Lepše soci-alistiške idile si niti misliti ne moremo, kakršna je bila uvedena na cvetličnih in rodovitnih japonskih otokih. V si predpogoji so bili dani, da se bode vzdržala po sociaiistiških načelih urejena japonska država. A žal, ni šlo in ni šlo. Komunistiška država je pri grešnih Adamovih potomcih nemogoča, ker-ljndje niso angeli. — Že v začetku, ko so uvedli novo postavo, so nastale tež koče. Dovolili so razpečavanje vrtov, na katerih so smeli saditi le murbe in še nekatera drevesa. Pozneje so dovolili svobodno oddajati tudi živino. Ni še preteklo sto let, in sociali-stiški red je bil prevotljen na vseh koncih in krajih. Zemljišča so vedno bolj neredno delili in 1. 80t. so jih delili že vsakih 12 let. In rušila se je naprava za napravo! Začela seje razvijati celo zasebna last. Začetkoma so bile le nedolžne izjeme zlasti v krajih, kjer se je množilo prebivalstvo. — Potrebno je bilo, da so pričeli obdelovati pustinje in gozdov«. A prebivalci niso imeli veselja za to težko delo, češ: zakaj bi morali ravno mi tako težko delati, ko našim enakim sodržavljanom ni potrebno tako težko delo! Da bi dobili večje veselje, so jim dali mnogo predpravic, in jela se je razvijati zasebna last. Ko so pa vodilni krogi prav izpresideli, da je s tjm enakost vseh državljanov v nevarnosti, so določili, da ostane pridobljena rodovitna zemlja le skozi 8 rodove last “koa”, ki je prvi iz puste zemlje naredil rodovitna tla. Posledica je bila ta, da so naselniki na vso moč izkoriščali zemljo. In ko je prešla zopet v dižavuo last, je bila brez vsake cene. Zato je pre povedal cesar Sotokn naseljevanje v še neobdelanih krajih. Prepoved se pa izpeljati ni mogla, ker je bila sila močnejša od socialne teorije. Zlasti je pa napredovala zasebna last, ke? so posamezne državljane ra zasluge nagradili z zemljišči. Razvilo se je veleposestvo iu plemstvo, kije bilo oproščeno davkov. V enajstem stoletju že ni bilo no duha ne sluha več o sucialiških uvedb ib. Velika večina zemljišč in posestev se je že nahajata v rokah veleposestnikov, in prejšnji svobodni kmetje so postali podnajemniki veleposestev. Gospodarska premoč veleposest nikov je povzročila, da so cesarjevi namestniki dobili tako moč, da s<> ponižali cesarja, in Japonska je postila fevdalna država, v kateri je bil cesar brez oblasti, takorekoč le mi toioška oseba, s katero so plemiči strašili usužnjeno ljudstvo. In kakor so se ponesrečili sociali-stiški poizkusi na Japonskem, tako se bodo ponesrečili tudi drugod, ka kor so se doslej še vselej, morebitni poizkusi preustrojiti človeško dru žbo v socialistiškem smislu. Kolikor ljudi, toliko misli. Pametnejši, bolj egoistiški in zvitejši ljudje bodo, vedno nadvladali manj nadarjene. Kakor so propadli taki poizkusi v že davno minulih vekih v Perziji, na Kitajskem in Japonskem, tako so propadli v Texasu, v New Harmony in drugod v naših časih. Zato je pa prihodnja socialistiska država le pe- sek v oči zaslepljenim delavskim množicam, ki s svojim krvavo pri- služt-nira denarjem omogočujejo lahko in prijetno eksistenco - brezvestnim in po največ židovskim agi tatorjem! IlakonVII., sedanji kralj norveški, je bil neizmerno priljubljen ljudstvu kot danski priuc Karol. Slavni ruski pisatelj grof Tolstoj dob: prvi spomenik v Parizu. Izdeluje ga Pavel Trubec-koj. Dr. Zamenhof, iznaj ditelj “vesoljnega” jezika zvanega ‘esperanto', je bil rojen v Bialysto-ku, poljskem mestu ob nemško-ruski meji. Samo v Združ. državah se proda več Iepodišečih havan, nego jih morejo vse cigararne v Havani izdelati v desetih letih. Angleški kralj nikdar ne spremeni zajtrka. Isti obsega čaj, pražene urezke kruha (toast) in eno jajce. Sar.i-Indijanoi imajo čndne postelje. Iz vrbovine si sple tejo nekako podolgasto, okroglo košaro, z odprtino na vrhu, in skozi to zleze dotičnik, kadarjgre spat. Stari indijanski po ■ glavar Geronimo se je sedaj poročil s svojo osmo ženo. Menda name rava ostati na vojni stezi svoje žive dni. Bismarck ima že 194 spomenikov in 48 se mu jih še po stavlja. Na Saškem jih ima naj več, namreč 42 in še 12 se mu jih kmalu postavi. Peterburški rostavra-terji so z novim letom napitnino za natakarje popolnoma odpravili. Zalo dobe natakarji primeren prispevek od gospodarjev samih, ki so vsled tega cene nekoliko zvišali. Iz delavskih krogov. S O*40404040404040404040404V Londonski čudak George Weiring, ki je pričet ovojo karijero s knjigoveštvom, je dal generalu Boothu dvajset milijonov mark, da porabi to svoto za ljudi, ki začasno nimajo službe. Res pravi človeko ljub. Gospa Chadwick je te dni nastopila svojo desetletno kazen v pokorilnici. Ko je nekaj časa vsled svojih finančnih pridobitev zavzt-mala prvo mesto v časopisih, se mora sedaj zadovoljevati z ozko ce lico. Tako ježivljeuje! Dr. Charles EliotNorton zahteva, da se vse osebe odstranijo, katerih nima človeška družba nobene koristi. Seveda bi bilo pod taki n i okoliščinami mnogim ljudem težko dokazati, da so človeštvu v korist, med drugimi tudi takim, ki tako iztrebljenje zagovarjajo. Cesarja Viljema, ki je dobršne postave, prekaša po visokosti nemška cesarica. Italijanski kralj Viktor Emanuel komaj sega do ram kraljici Heleni, rojeni Črnogorki, portugalskega kralja Karola uadkrilja njegova kraljica, ampak kolikor je manj visok, toliko je bolj zastaven ali životen. Nevarne sanje je imel neki potnik, ki je mol postajama Ruhbank in VVittgendorf v nemški Šleziji skočil iz dirjajočega vlaka ua progo in se tako težko poškodo val. V bolnišnici je namreč pove dal zdravnikom, da se mu je spečemu med vožnjo sanjalo, da sta dva vlaka trčila skupaj; nato je hipoma vstal, odpahnil duri in se vrgel na progo, da se reši. Neki profesior je na tanko preračunil, da leži .skalovje zvano Rocky Mountains pravzaprav v popolnoma krivi smeri; neki drug trdi, da je bila Amerika za več sto leti j prezgodaj odkrita.— Pred tako modrostjo moramo ponižno roke skleniti in živahno obžalovati, da niso bili učeni gospodje osebno na vzoči, da bi bili one dogodke zasukali v pravi tir. — Začetek novega leta je mnogo tolažljivejši negoli je bil zičetek 1. 1905. za delavce v Ame riki. Osobito delavci, ki souposleni na polju železne industrije, so osi-gurani baje za celo leto 1906 za delo in dober zaslužek, ker so namčbe za razne železne izdelke v ogromnem števila že sprejete pri raznih upravah ameriških železarn. Pa tudi ostali delokrogi so sigurni za delo. Tako n. pr. se namerava graditi več novih železnic, novi premogovniki se odpirajo in stari popravljajo. Tudi cene jeklu in železu so posko čile. Že danes je železna ruda po 25c do 50c dražja nego lani. Tudi premog se podraži, ker delodajalci povečajo plačo premogarjem za 10 od sto. Na vseh straneh v krajih, kjer se nahaja železna ruda, se razširjajo železarne in grade nove, da se more zadosčevati naročbam. Popolnoma umevno je, da se bodo vsled tega tudi druge obrti okoristile; in po v sod bo trebi več delavcev. Leto 1906. nam obljublja mnogo, kakor lastnikom tovarn in obrtnikom tako delavcem, ki imajo vse naročbe zvr-šiti in izdelati. Da bi se le vse to izpolnilo! Kitajcev v celi Ame riki živi 273,829. 0*400*0*044 MALI OGLASI. *040*0*00‘'0‘>0‘> ♦ KABAJI IŠČETE SLUŽBE. svojega prijatelja ali kaj dragega, imati kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d denite to med male oglase v nagem listu,k. vedno prinažajo uspeh. Cena za jedrn uvrščenje, £e oglas ne obsega ved ka 7 vrst. SSc, za gkratno pa 76c. Če obsega ogla* nad 7 vrst, pa za jedno uvršlenje SOc, in za jkratno $1.50. Raduna naj se po vpredno po 6 besed na jedno vrsto. Svoto je poklati z otjlasom naprej. NA PRODAJ 20 LOT PRIPRAV nih za domovanja, na N. Hickory St., 10 lot pripravnih za domovanja na Summit 8t., 5 lot pripravnih za domovanja na N. Center St., 10 lot pripravnih za domovanja na Pine St., 20 lot pripravnih za domovanja na N. Broadway. Gori omenjane lote se prodajo za gotov denar ali na obroke. Več pove A. N. Porter & Co., Barber Bldg, Joliet. III. NA PRODAJ FARM OBSTOJE ječa iz 480 oralov dobre zemlje in 35 akrov neobdelanih. Izvrstno zemljišče za setev. Več pove H. R. Clark, Young bldg., Joliet. dOtl NA PRODAJ KMETIJA OB- stoječa iz 12$ oralov dobre zemlje bli* zo Jolieta;$ milje do street car proga, poslopja v prav dobrem stanju. 300 kokoši, 1 konj, 2 kravi, voz in drugo poljedelsko orodje, v oddajo 1 marca t 1. Več pove H. R. Clark, Young bldg., Joliet, 111. dGtl IŠČE SE ANTON LOZAR. STA It 30 let. Bival je meseca januarja 1905 na DeBegue, Mesa Co., Colo. Kdor zanj kaj ve, ali mu je o njegovem stanovanju znano, naj blagovoli isto pisati na njegovega o5ela katerega naslov je: Frank Lo'.ar, Ely, Minn. NEKAJ DOBRIH SALuONOV zamorejo dobiti dobri možje sposobn za trgovino. Več pove W. H Ciare 222 Jefferson St. 2t4 NA PRODAJ ZEMLJIŠČA V bi žini ali okolici mesta Joliela, razdeljena so na manjše k .se od enega do deset oralov. Več se izve pri A. N. Porter & Co., Barber Bldg. Joliet, lit. NA PRODAJ LEPA IIIŠA Z devetimi sobami, stoječa med Bridge in Stone cestami. Več pove A. N. Porter & Co., Barber Bldg, J, liet. IB. SLUŽBO ORGANISTA LAHKO dobi sp >soben mož. Pogoj in spričevala naj se pošljejo: Rev. John Plevnik, Waukegan, Id. 4pt4 KJE JE MOJ BRAT ALOJZ Škarja? Pred dobrim letom je biva v Aurori. Ul. Od tu je šel v LaSalle lil. Sedaj se pa uič ne sliši, kje da je Torej prosim rojake če kateri ve zanj, da mi pošlje njegov naslov. Marija Sikor, 601 Anrora, ave., Aurora,111.2 5 J. F. KING Lesni trgovec. Cor, DesPl in>« iu Clinton Sts. Obi telefon 8. Joliet. Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI “SIDRO »» Pain Expeller kot najboljši lek zoper REVMATIZEM, P0K0STRIC0, PODAGRO iti. in razne reumatično nepriiike. Sano: 2Set. in 50ct. v vseh lekarnah ~~~ ali pri F. hk Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. čast nam je naznaniti slavenemu občinstvu, .da smo se pre 1 kratkim preselili v našo novo prodajalno, katera je ena izmed najlepšfh v Jolietu . in okolici. Pridite in oglejte si jo in naše izvrstno blago kakor: DIAMANTE, URE in drugo zlatnino, katere prodajamo sedaj po naj nižji ceni. The Joliet Mlioiel Ml Razpošilja denar na rse kraje sveta. KAPITAL $100,00 0. P. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL. podpredsednik. ROBERT T. KELLY, blagajnik. USTANOVLJENA 1871. OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in pretištanek S300,000.0 Prejema raznovrstne denarne uloge tc pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik C. H. 'JALCOTT. blagajnik Herbst&Sin J Pogrebnik in > j bnIzii niovn loc f Chicago Phone 582... Northwestern 861 Res. Chicago Phone 1373 108 Jeffersoii Ht. JOLIET, ILL. ST Govor im o po n e mik o. Odportn po dnevi in po noči. UIIAY-EVA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke etne, 104 Jefferson St., blizo mosta. Vprašaj te svojega mesarja za ikm domače Klobase katere je dobiti pri vseh mesarjih. J- C. Adler & Co., 118 Exchange Street Jeliet ROBT P. KIEP 121 N. Chicago St. JOLIET V* voglu Chicago in Clinton ulic Kara pa danes? V Lockport! Hrvate in Slovence uljudno vabim v svojo moderno GOSTILNO 14-16 Ninth Street, Izborna pijača importirana žganja, iz vrstne smodke. Odprl sem tudi Grocerijo in mesnico. MIKE BOŽIČ. ,H0*O^)*O+O»3«O*(H5*0fiW0*0*«H +0 . .—g) (Ž>—-- _ S JEDNOTA lnkorponrana v državi Illinois dne ¡2. lan. Ö. A, IHSiS. Predsednik: John R. Stkrbbnc, 2208 Calumet ave., Calnmst, Mi?b, I. Podpredsednik: Mihajsl Skebe, Box R., Collin wood, Ohio. II. P »Iprelsal lik: Fiit'rc 3)13,212 Him »e,, Pie1)!), Colo. Glavni tajnik: Josip Dunoa, G»loblt-. Chicago, 111., 9202 Aleksander Vlašič, roj 1886, spr. 28. jan. 1906. Dr. s. 139 članov. K društvu sv. Jožefa 56. Leidville, Colo., 9203 Jožef Zakrajšek, roj 1887, 6204; Matija Rudolf, roj 1880, 9205 Peter Krasovic, roj 1880, 9206 Jerufej Intihar, roj 1879, 9207 Janez Adam, roj 1876, spr. 18 jan. 1906. Dr. i. 122 čl mo v. K društvu sv. Janeza Krst. .60, Wenona, III., 9208 Anton Ostanik, roj 1885, spr. 18. jan. 1906. Dr š. 48 članov. K društvu sv. B »vranot 63, Cleveland, O., 9209 Janez Simončič, roj 1886, 9210 Janez Kastelic, rbj 1883, 9211 Andrej Mojstrovič, roj 1866. s pr. 18. jan. 1906. * Dr. š 60 članov. K društvu sv. Barbare 68, Irwin. Pa., 9212 Jožef Dobravec, roj 1881, 9213 Rudolf Simončič, roj 1877, 9214 Luka Srvašnik, roj 1867,spr. 18. jan. 19,06. Dr. š. 79 članov. 1E d uštvu sv. Antona Pad. 71, G >ff, Pa., 9215 Jožef Tušar, roj 1886, apr. 18. jau. 1906. Dr. s. 29 članov. K društvu sv. Al »¡zija 88, M diawk. M oh., 9216 Janez Abzec, roj 1886, 9817 Janez Jakša, roj 1886, 9218 Urh koze übergar, roj i864, spr 18 jan. 1906. Dr. š. 29 članov. Prestopili člani: Od društva sv. Cirila in Metoda 4 Tower, Minn.* k društva av. Janeza Krst. 13, Biwabik, Mina., 3782 Janez Suni, 15. jan. 19 i5. I. dr. s. 186 članov. II. dr. š. 67 članov. Od društvasv. Vida 25. Cleveland, O., k društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, III., 3320 Janez Grom, 15. jan. 1906. I. dr. š. 380 članov, II. dr. š. 72 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Miun., k društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 323 Janez Malenšek, 10. jan. 1905. I- dr. s. 229 članov. II. dr. š. 81 članov. Saspund ivani člani zopet sprejeti: . K društvu sv. Jožefa 21, F'. Jeral, Pa., 1258 Viocetic Str ms, 1276 Jurij Ivanovski, 16. jau. 1906. Dr. š. 96 članov. K društvu Srca Jezusovega 54, Chishdra, Minn., 2691 Franc Osojnik, 6711 Anton Mlinar, 7. jan. 1906. Dr. s. 64 članov. K društvu sv. Jožefa 58. Käser, Pa., 3471 John Terček. 14. jan. 1906. Dr. š. 93 elanov. Siispendovaui člani: Od društva Marije Pomočnica 17, Jenny L'nd, Ark., 4301 Gašuer Jur' jeveo, 3705 Simon K »kole, 9. jan. 1906. Dr. s. 57 članov. Oddrustvasv. Barbare 68, Irwin, Pa., 5981 Jožef Škedel, 11 jan. 1906. *■ Dr. š. 78 članov. Odstopili Članii Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 5360 Janez Martinčič, 9. jan. 1906. Dr. š. 56 člauov. Izločeni člani: Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 5467 Anton Koprivnikar, 9. jan. 1906. Dr. s. 56 članov. Od diuštvasv. Antona Pad. 72, E'y, Minn., 8836 Janez .Šilc, 15. jan. 1906. Dr. š. 80 članov. Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, 7322 Aadrej Medved, 14. jan. 1906, Dr. š. 64 članov. Od društva Marije Sedem Ž dosti 84. Trimountain, Mich., 7963 Janko Tahija, 8095 Jakob Sohwib, 8101 Alojz'] Kosanovič, 8105 Dimitar Marovič, 8106 Matija B. Bahor, 8-a88 Mikula Vučkovič, 8108 Janez * Plese, 12. jan. 1906. Dr. š. 78 članov. Oddrustvasv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 8413 Juiij Frankovič, 7. jau. 1906. Dr. š. 26 članov. Pristopile članice: K društvu sv. Barbare 40. Hibbing, Mina., 2625 Marija Medved, roj 1888, spr. 18. jan. 1906. Dr. s. 23 članic. Kdruštvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, III., 9625 Franca Hodnik, troj 1882, 2626 Marija Papež, roj 187«, spr. 18. jan. 1906.. Dr. š. 6 članic. Prestopile članice: Od društva su. Cirila in Metoda 59, Eveleth. Minn., k društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 240 Katariua Malenšek, 10. jan. 1906 I dr. s. 29 članic. II dr. š. 10 članic Suspendovune članice zopet sprejete: K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 901 Marija Straus, 882 Angela Ivanovski, 16. jan. 1906. Dr, š. 48 članic. Odstopile članice: Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Liud, Ark., 840 Marija Ogradi 23. dec. 1905. Dr. š. 11 članic. Od društva sv. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo., 2506 Terezija Uršič, 1. jan. 1906. Dr. š. 6 članic. Izločene članice: Od društva Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, III., 2387 Marija Skala, 1. jan. 1906 Dr. š. 23 članic. Iz urada glavnega tajnika. I. januarja leta 1903 je štela na la Te l nota 8M7 fr anov ter 1798 članic; skup. no torej 7883 članov in Član č, kar kaže, da znaia čisti narastek za december 190», 37 članov in članic. Ako pom s ima la po z mi ni društveno ži vljenje tako živahno kot po leti, smo prav lahao veseli tudi tega napredka. Sedaj ko se bliia pomlad, pripravimo se čvrsto na delo. da pomnožimo naše vrste pod praporom K. S. K. Jed note! * Iz računskega zaključka za leto 1905, ki bo priobčeno, če le mogoče, že v prihodnji številki, posnamem to, da ima K. S. K Jeinota dne l. januarja 1906 čis. tega denarnega preostanka v zne»ku $31,21:.5). Leto popreje. t. ji. jan. 1905 je bilo preostanka $18 117.37. k ir kaže da -e je njeno premoženje v lem 1905 več ko podvojilo; naraslo je namreč za $21.1 15.22. Usmrtnine se je v letu 1905 ižplačalo več ko $10,000.—Te številke navajam naprej, ker so pomembne, druge podrobnosti b > pozneje razvideti iz celotnega računa. Z bratskim pozdravom ! JOSEPH DUN3A, glavni tajnik K. S. K. Jednote, Golobitsh Bldg., Joliet, lil. Joliet, III., 11. jan. — Društvo sv. Jožifa št. 2. K. S K. J. je ime'o v nedeljo dne 3. deo. svojo glavno letno sejo in volitev, pri kateri je bil izvoljen sledeči odbor za 1. 1906.: Anton Fritz, predsednik, Anton Kompare, podpredsednik, John Jerman, I. tajnik, Miha Uršič. II. tajnik, Matt Grahek, blagajnik, George Stonič, zastopnik, Anton Terdič, John Filak in Anton Oberstar, nadzorniki, Frank Terlep, ravnatelj, Anton Horvatin, maršal, Joe Bučar, John Z detel, John Horvat, Frank Gerguraš in John Žlogar, zastavonosci. H pozdravom John Jerman, tajnik. Chicago, lil., s. jan.— Društvo sv. Alojzija st.47. K. S, K. J. jena glavni letni seji volilo novi odbor za 1, 19C6., ki je sledeči: Anton Petrič, predsednik, Ignao Okorn, podpredeednik, John Stare, I. tajuik, Ignac K<»Z|ek, II. tajnik, Anton Stalcar, blagajnik, Martin Kremesec, delegat, Frank Lavtar, pobiralec denarja, Frank Kalan in Frank Pekol, za stavonoši, John Vukšinič in Anton Kremesec. nadzornika, Jo>ef Sajovec, ravaatelj, Želim veliko napredka K. S. K. Jednoti in “Am.Slov.” obilo naročnikov. John Kosmač, bivši tajnik. South Chicago, 111., 7. jan. — Na letnem zborovanju društva Vit. sv. Florijana št. 44. K. S. K. J. so bili izvoljeni za 1. 1906. sledeči odborniki: Frank Medosh, predsednik, Mihael Štavdohar,podpredsednik, Anton Skala, tajnik, Matija Černetič, zapisnikar, Jakob Kovač, blagajnik, Jurij Laich, zastopnik, Matija Černetič, Martin Golobič, Frank Perovsek in Josip Gradišar, nadzorniki, Frauk Gorenc, ravnatelj, Janez Mahoveo, Lovrenc Samo-torčan, Frank Gorenc in Janez Maver, pobiralci denarja, Matija Pirnat, zastavonoša, Anton Anžur, bolu. odbornik. V zadnjem polletju je društvo dobro napredovalo, a želimo, da bi vnaprej še bolje. Tudi tukaj je dosti Slovencev, ki še ne spadajo k nobenemu društvu. Vsi udje našega društva ste naprošeui, da nagovarjate take rojake, naj pristopijo v društvo in K. S. K. Jeduoto. Saj je zuauo, da tudi zidnja dobro napreduje in še bolj bo, ako bode pristopilo še več novih članov. Torej, sobrat, le povej svojemu prijatelju, da naj pristopi k društvu, da dobro napreduje iti da bo to v njegovo korist, čim preje pristopi. Čim mlajši kdo pristopi, tem manj lina vplačevati. Zato opozarjam zlasti mlade fante, ki vas je dosti tukaj v našem mestu, da pristopite v K. S. K, Jeduoto, ker vam je uajcenejša, kar imamo Jeduot v Ameriki. Opozarjam pa tudi tiste člane, kateri kaj dolgujejo od zadnjega leta, da to vkralkem poplačajo, akc ne, se bode ravnalo po pravilih, ker to ni društveneg i tajnika dolžnost, da bi moral zuiirom opominjati, kar delam skoro vsaki mesec. Želja moja je, da bi vsak ud svojo mesečnmo reduo plačeval, ker s tem bi društvu jako dosti koristil, da se samo tega drži in bi skušal vse dobro storiti za društvo. Nadalje vas opozarjam, da si do bro preberete pravila, katera imate, m našli boste, da mora vsak ud reduo plačati vsaki mesec vse do ueske, katere društvo zahteva. Nekateri pravi f “O, bom plačal na drugi seji.” To je vse dobro, dokler ima društvo zalogo ; ampak če društvo ue založi, kaj bo potem? Naj si vsaki misli, da je pri društvu in da mora plačati, zatorej je najbolje, da redno plačuje in s tem dosti prihrani društveni blagajni in tudi dosti dela tajniku. Vplačuje se lahko vsak dan ali zvečer pri zdolaj podpisanem tajniku. Kouečuo pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. ip jim želim sreče v 1. 1906. Anton Skala, tajnik, 9627 Ave. M. Aurora, III., 14. jan.— Društvo sv. Jam za Krst. št. 11 K. S. K. J. je imelo dne 7. t. m. volitev novega odbora za leto 1906., kije Bledeči: Prano Novak, predsednik, Martin Zelenšek, podpredsednik, Franc Mrva, tajnik, Jernej Verheč, zapisnikar, Franc Loker, blagajnik, Alfonz Kessler, zastopnik, Jožef Kocjan, ravnatelj, Jožef Kolenc, maršal, Manin Mlaker, zastavonoša, Jožef Livk in Ignac Mrva, pregledovalca računov. Pozdravljam Slovence po širni Ameriki, a tebi, “A. S.”, želim obilo naročnikov in predplačnikov. Franc Mrva, tajnik, Box 262. La Salle, III., 8. jan. — Tukaj šnje društvo sv, Družine št. 5. K. S. K. J. je imelo dne 11. dec. glavno letno sejo in volitev novega odbora za 1906, ki je sledeči: John Oberstar, predsednik, Frank Mišjak, podpredsednik, Matevž Urbanija, I. tajnik, Simon Jesenšek, II. tajnik, Matevž Baskove, blagajnik, Anton Zupančič, zastopnik, Mihael Teršelič, reditelj, Josip Bargles, Josip Rogel in Vincenc- Obit, nadzorniki, John Modio, poslanic, Frank Alauf in Matevž Podlin-šek, zastavonoši. M. Urbanija, tajnik. Springfield, 111., 14. jan.— Ker se je I. tajnik društva sv. Barbare št. 74 K. S. K. J., g. Math Gajšek, zaradi službenih ozirov preselil iz tega kraja, smo v današnji seji izvolili druzega brata namesto njega, tako da imamo sedaj sledeči odbor: Jernej Ramšak, predsednik, Jernej Mlakar, podpredsednik, John Peternel, I. tajuik, Ji>hn Levstik, II. tajnik, Jožef Zupančič, blagajnik, _ John Petkovšek, zatopnik, Jožef Rak, Jožef Dolanc in Štefan Lab. nadzorniki, John Usrnan, reditelj, J.ižef Grubelnik, Mihael Darove in Anton Grabner, zastavonoše. Z bratskim pozdravom John Peternel, I. tajnik. Joliet, III., 17. jan. — Društvo katoliških borštnaric sv. Ane št. 534 je imelo svoje glavno letno zborovanje in volitev odbornic za 1. J 906. Izvoljen je b'l jcduoglasuo stari odbor, ki je sledeči: Marija Schwab, predsednica, Ana Šukie, podpredsednica, Ivanka Ogulin, tajnica - zapispni karica, Marija Kuhar, tajniea-blagajni-oarka, Marija Grahek, blagajničarka, Mary Čulik, Ana Klobučar, Ka tarina Rogina, upravne svetovalke, Ana Aguič, Marija Horvat, rnai-Šalki, Marija Skrinar, Marija Hren, vratarici, Marija Schwab, zastopnica, Dr. J. A. C yne, dr. zdravnik. Društvo ima redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v šoli sv. Jožefa. Umeščen je uradnic se bode letos vršilo v Lockportu 4. februarja po poludne. Sestre Slovenke, katere še niste pri nobenem društvu, pristopajte v red katoliških borštnaric. Ivanka Ogulin, tajnica-sapisnikarica. (Nadaljevanje društvenih vesti na 8. strani.) Nova slovenska knjigarna v prostorih tiskarne “Amer. Slovenca” se. vkratkera odpie. Danes naznanjamo rojakom samo, da že imamo veliko zalogo raznovrstnih, krasno vezanih molitvenikov, ki jih prodajamo po možno nuj nižji ceni. Imenik in ceuik objavljamo danes na 8. strani. Upravništvo. Krasen pisalni papir in kuverte v “Am. jSlov.” knjigarmci. Ako kupujete pri nas si prihranite denar. Kajti v naši prodajalni dobite vsako reč ceneje, kakor-kje drugje v me«tu. V za logi imamo veliko obleke, site po najnovejšem kroju. Naše blaga je garantirano. .Hitra razpro taja m tnal uobiček je naše geslo. Uornje suknje inoblehe za može.- Cena_$3 in višje «o $19 00 Gornje suknje m obleke za do?-ke .........90c in višje do $9.00 .oviji za može, ženske in.otroko Cena.... ,25c in višje do $2.50 Klobuki za može in dei-ke. Cena..... ....2oc in višje do $2.50 V V zaloei imamo tudi raznovrstnih urin raznovrstne zla>nine. Vse 6 prav po ceni. Ako niste zadovoljni nažim blagom, vam povrnemo denar. 04040*0«0«04e»*0«04(HOM*0*9«0«&*(HO*«» država s pos-bnitn za to io n in cato c. k. so Iliča nalagajo denar malo* letnih otrok in varovancev le v hranilnici, kar je ie hrau.inie», » ne poso* iilnic i, pupitarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varni st za vaš denar. Mul ta Militi Ijibljaista joslujt i stuji jalači t PraSenml nM FRANK SAKSER, 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CL AIR ST., CLEVELAND, O. 5 {OOOGOGOOCXXXJOOOOOOOaOOCXTOa OCXXXXXX9GOOQOOOOOOOGQOOOOO Naš za ip vik v Z lraž«nih državah je že več let naš rojak © ^ DOBROTNI DUH. ■ # Spisal V. K. Blizu Triglava je živel v skromni zagorski vasici pošten mladenič z lepim imenom Janez Maha. Roditelji so mil bili umrli že zdav-naj; posestva je imel malo, premoženja nič. Pa vse to ga ni skelelo toliko kakor to, kar so trdili 6 njem poredni sosedje. Dražili so reveža, kadar so le mogli, skrivaj in očito, in mn očitali, češ, Janez Muha je tako neumen, da vsako spomlad posluša kako oveto koprive. Nekateri so ravnali še grje z njim. Imenovali so ga naravnost “modrijana”. Pa vse to bi bil Janez Muha z grenkimi slinami vdano in potrpežljivo pogoltnil natihoma, celo “modrijana” ne bi bil zameril nikomur resno, če ne bi bila prebivala konec ▼asi brhka Lenka. To dekle mu je bilo namreč izmed ti ¡»oh najbolj všeč. V resnici Lenka ni bila posebno lepa. Bila je dolga in suha ter je škilila, pa samo na levo oko. Kadar se je v veselju »as»vejala ali od jeze zarežala, se je pokazalo, da ji je neusmiljeni zob časa okrusil in izpulil že marsikateri zob iz preširnih ust. Taka je bila Lenka in vendar je ugajala Janezu nad vse. Kar ni se je mogel nagledati, kadarkoli je praznično oblečena, z židano ruto na glavi, pristopi-eala pc maši domov grede skozi vas. Tedaj je vselej še enkrat pogledal tja deli, koder je bingljala debela verižica, odpel euknio na široko in potegnil viržiuko v žepa take,da se je bolje videla iz suknje. Take čase je bil ves srečen in pozabil je, kako so obrekovali sosedje tudi njegovo uro, njegov edini zaklad. Klobasali so, da je verižica iz n&islabšega jekla in da je bil svoje dni priklenjen nanjo sosedov pes 8o!u.u. Nekateri so ga opravljali, da sploh nima uobene ure, ampak da je na verižici privezan ključ od orna.-re; drugi pa so govoričili, da ima Janez Muha sioer pravo uro, bi je pa tako zanikarna, da so nstavf precej, če jo Janez ne potrese vsakih pet minut, Le škilssta Lenka ga ei zbadala s takimi kvantuzami in to mu je bila velika tolažba. Stopil je torej enkrat, ko sta premetavala pokošeno seno, k njej in jo je zelo prijazno vprašal, ali ga ona hoče, če hoče on njo. Lenka, r.e bodi lena, mu je hitro pokazala figo. To se je zdelo Janezu slabo znamenje. “Ti Muha muhasta,” mu je odgovorila na vljudno ponudbo,“ali mar na veš, da se človek ue sme ženiti brez denarja?” To se je zdelo optimistu Janezu zopet dobro znamenje in iskra njegovega gladkega upanja se jo vžgala v vesel plamenček. Lenka, si je HHsU!,. je sicer škrbasta, toda za vsako skrbo ima prihranjeu stotak, la že r&jše jo je imel in kadar je količkaj utegnil, je premišljeval, kako bi si pomagal do potrebnega denarja, Tako je ugibal tudi nekoč, ko je ležal v hladni senci. Kar jo je pri-mahal mimo mladi kovač Cene, ki jo bit lansko leto doslužil vojake. Cene je iiael hudo bolezen; bil je namrtč veduto hudo žejen. Kako bi pa tudi ae bil, ko je moral stati toliko ob vročem ognju. “No, kaj pa je tebi, Janez,” ga jc- nagovoril, “da se držiš tako prevode kisjo? Kaj pati manjka?” “Oh,” ddlgovbri Muha, “denarja mi. manjka, denarja, vidiš!” “¥«5 kaj,” je dejal kovač po kratkem. premišljevanju, “uekaj ti povem, pa nikomur ne boš pravil o tora!'1 “Nikomur!” je obljubit Janez in radovedno uprl oči v porednega Cc-»eta, *‘Za, dva Štefana boa dal, Janez,pa tt pomagam!” “Kaj pa, precej, če mi res pomagaš, Zdaj pa povej že enkrat, Ceael” “Vidiš, Janez,” je dejal kovač in vedel k Mabi v senco, “pri vojakih vem vidci ia slišal maraikaj, o če* mer «e tebi ae more niti sanjati. Po- sebno lepe reči pa sem zvedel o duhovih.” “Ni mogoče,” se je začudil Muha in se naglo primaknil bliže kovača. “Pa bi til na smrekovo deblo in je debe Io gledal v polno luno na jasnem nebu, posutem z drobnimi zvezdami. In vedno iznova si je sestavljal in ponavljal lepe besede, s katerimi je bil namenjen omečiti dobrotnega duha. Ura na vaškem zvoniku je udarila trikrat pred polnočjo. Janez Muha je bil izredno močan in je rad trdil, da so ne boji nobenega vraga. Toda zdaj v tihi noči, v samotnem gozdu, mu je srce vendarle jelo nekako [dašno utripati in mu je tolklo vedno burneje, čimbolj se je bližala ura duhov. Čudno je trepetal lunin svit po tihem drevju in gozdne sence so si podajale črne roke kakor roj strašnih pošasti. Večkrat se je obrnil Janez Muha plašno in poslušal na vse strani, toda nikjer se ni gonilo nič. Zdolaj v vasi je počasi odbilo polnoči. — Mrzel pot je oblil Janezu čeloiin nehote se je stresel. Vendar je po gumno stopil proti razpotja in tiho čakal. Kar naenkrat so se mu jela tresti kolena. Tam od temnega graščakovega gozda se je počasi bližala veli kanska bela prikazen! Janez jo od strahu zamižal, da ne bi videl dolge mrtvaške rjuhe, ki se je pošastno vila v rahii nočni sapi. Roke so se mu tresle in zobje so mu šklepetali; od samega strahu bi bil najrajši ušel pa so ni mogel geniti; rad bi bil za- klicah na pomoč, toda glas mu ni i hotel iz grla. Trepetajo na vsem životu je pričakoval strahovite poša sti, ki se mu je bližala tiho kakor megla. ■ Ta grozovita pošast ni bil nihče drugi nogo navihani kovač Ceue na bergljah. Ni trajalo dolgo ko je stal beli duh pred Janezom, ki si je kotuaj upal dihati. Ubogi Muha je upog ni! glavo ia v nepopisnem strahu pričakoval, kaj bo. Tiho je molil očenaš, tako goreče, kakor ga še ni nikoli. “Kdo si?” ga je vprašal zamolkel glas z drugega sveta in koščen mrtvaški prst se je dotaknil njegovega potnega čela. Kovač Cene je bil namreč pomolil izpod rjuhe oglodano kurjo kost. Janez Muha od samega trepeta ni mogel žugniti nobene besedioe. “Kdo si?” je ponovil duh in zopet je čutil Janez mrzlo mrtvaško kost na čelu. “Janez Muha,” je odgovoril po nižno. Sam sobi se je čadil, da je vendar tako pogumen. “Zakaj motiš mir mojih kosti?” je vprašal dah z votlim glasom. Revež Muha je hipomaTozabilvse lepe besede, s katerimi je nameraval pridobiti duha zase in je zopet molčal. “Nikar se me ne boj, sin prahu 1” je šepetala prikazen. “Dober duh sem, srečo prinašam ljudem.” “Oh, preljubi duh!” je zastokal Janez ves hvaležen. “če me natanko ubogaš, ti izpol nim katerokoli željo. Kaj želiš?” “Denarja bi rad, častiti duh!” je prosil Janez Muha nekoliko ohrabren po prijaznih besedah bele pošasti. “Koliki pa?” je vprašal duh. “En mernik cekinov!” je prosil Janez zaupno. “Prav lepo vas prosim, gospod duh, in nikdar vam tega ne pozabim, če mi pomagate in vse vam storim, kar zahtevate,vso,samo kaj takega ne,kar bi bilo zoper božje in človeške zapovedi.” “Poslušaj torej, sin Adamov,” je dejal duh. “Y Ljubljani žfvi stara sorodnica, katere ti ne poznaš. Ona ima cekinov več mernikov. Vse to dobiš po njeni smrti ti sam. Toda zdaj tolike dobrote še nisi vreden. Potrpi in čakaj 1 Za pokoro pa pojdi zdajle precej doli na konec vasi, potrkaj na okno Lenke, oponašaj trikrat glas mačka, štej do devc-tde' set in se vrni domov. Ne daj se zmotiti, in naj Be zgodi kar hoče, stori vse, kar aem ti ukazal, sicer ne dobiš nobenega počenega cekina iu vse bi bilo zastonj. Pojdi in molči!” Bela prikazen je zginila zopet v gozda. Janez Muha se je globoko oddehnil, si obrisal potno čelo in jo je nemudoma urezal proti Lenkini bajti. Potrkal je z dolgo prekljo na okence. “Kdo je?” je zavpila Lenka nejevoljno zgoraj. Janez Muha je hitro zamijavkal in začel šteti. Revež ni vedel,da Lenka mačkov glas ne more trpeti in da jo je kovač Cene že neštetokrat dražil z mijavkanjem. “Jaz ti že pokažem!” se je jezila in zlila celo ploho pomij na Janeza, ki je pridno štel. “Ali mi ne greš proč?” “Miau!” je zapel vdrugič po ukazu dobrotljivega duha Janez Muha po mačje, ves moker in oprižan. Dospel je šele do številke šestdeset. “Še nima dosti ta grdoba!” je zarobantila razkačena Lenka in je razlila nad trdovratnim mijavkačem še drugo porcijo pomij,ki jih jeime-la vedno pripravljene za hudobnega kovača Ceneta. “Ali se mi ne spraviš?” Miha je vtretjič zamijavkal, zdaj pa že precej žalostno. Navzlic obe ma hudima plohama je vztrajno štel do devetdeset in je odkolovratil. Lenka je še dolgo vpila za njim in mn obetala, da prihodnjič izlije še vse kaj druzega po njem. Modri Janez Muha pa ni šel nikdar več mijavkat Lenki pod okno, ampak tiho in potrpežljivo čaka doma, kdaj dobi obljubljene mernike oe kinov. M. F. LOUGHRAN, Longhran BIdg. JOLIET, 11,L. Prodaja hiše in lote v ugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in pogojuje denar na zemljiško lastnino Obrnite se do njega v vseh takih zadevah. WOflEPH TBINEKlft D«** OF I Radosti življenja jt mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdrašljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker '■ !|5rr»Fl, Trinerjevo zdravilno grenko vino vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, kije vir življenja. Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno iot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje uatnizno vino na svetu. . • I>oI»er okus. Dobro prebavljanje, I>ol»i*o zdravje, Moöni živci. Moàue mišice. Dolço življenje. 'edino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni. POZOR! ~ Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se ra trate vzdržjti špiritnoznih in varjenih pijač. Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER, 799 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL. Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih specijalitetah: Trinerjevetn brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku. Pristen kranjski brinjevec, katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledrii-ne napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.60. Naročilom je priložit’ denar. John ¡¿a* Kracker, 1199 St. Cia tr »treet. CLEVELAND. OHIO. ¿rSOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC FRANK MEDOSH «78 Ewing A ve., vogal 95th ulice, en blok od slovenske oerkve sv. Jnrijs South Chicago, 111. ---♦OO*---- .. . . Izdeluje vsa notarska dela, prodaja sifkarte ter pošilja denar v staro domovino vost.no in zanesljivo. Poštena p-sirežim vsakemu. TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 12S. ivYWYV" C. W. Brown, pred» Bobt. Piloher, podpreda w. G. Wilcox, kasir. iona! Bank. Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL. I )ennr na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. PREMOG najboljše vrste kupite kupite pri nas, od 50c do $1 uri eni toni premoga ceneje nego kje drugje v mestu. M. PHlLBIN 516 CASS STREET Chi. Phone 8932 N. W. 5 E.PORTER BREWING COMPANY EAGLE brewery Pivovarna: South Bluff Street. Izdelovalo! PAL ALE IN LONDON PORTER w "■¿r Posebnost je Pile V. » ur Bier. JOLIKT. ILLINOIS MIHOCEMOTVOJ denar, TI HOČEŠ NA& LES! če bot kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi •mami Mi imamo v zalogi vsaka vrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste. Mas prostor je na Desplalnes ulici blizu norega kanala. Prodno kupU Gumbe «glsal »e pri ut, Ib ■Zlo) it o&Ao t&Icgol Ml to bomo zadovoljili Ib tl orlhr&niU denar. W. J. LYONS, Vaš Offtoo In Lumber Yard je na voglu DESPL AINES IN CLINTON ULIC. Mati h PfiOfftfPlf* or> verižic, Uhanov, iTiailja rUgUICIl prstanov In druge zlatnine. I Cenik knji? in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj. Ne prezirajte: URA ZA G08PE, z zlatom provlečena In z dvojnim pokrovom, velikost 6. Ravno tako URE ZA 0O8PODE. velikosti 16 in 18, kolesovje najboljšega izdelka ameriškega; ELGIN, W1WH4* ali SPRIKGFIELD na 15 kamnov. (h, a A A oena...................s>l j.UU Opomba. Te nizke osne so še zt nedoločen čas Biago pošiljamo na zahtevo. Naslov za zlatnino je: MATH. POGORELC, 006 Masonic Temple Chicago, III. Naslov za knjige In cenik« MATH. POGORELC, Box 226, Wakefield, Mich. VSI NARODI V AMERIKI POZNAJO IN HVALIJO l)It. LEONARDA LANDESA kot naj večjega dobrotnika trpečega človeštva. I Iz Združenih Držav 2 | ua Filipine. | | (Piše Frank Oelasen — Okleščan.) m Kajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih rešil prerane smrti. Dr. Laudes je v New York« obče spoštovan zdravnik. Bil je prvi asistent v bolnišnicah Bellevue, Lebanon in Manhattan na dolikliniki o dispcn-zarija Mount Sinai, Good Samaritan in na univerzi. Ni človeka kateri bi ze ne bil bral v časnikih ali slišal pripovedo-voti o njegovih velikanskih zdravniških uspeheh. Vse notranje in zunanje telesne bolezni, vse kronične bolezni v glavi v grlu, v sapniku, v pljučah v prsih, jetiko, katar, hripo ali influenco, astm® ali naduho, vse kronične bolezni jeter, ledvic srca in me hurja, slabenje in sušenje ledvic, zaprtje mehurja, kamen, vse kronične belezni želodca in prebavljalnih organov slabost želodca ali dispepsijo, neredno čistenje ali zaprtje, zlato žilo ali hemeroide, fistel ali ture,bule, grče v želodcu, v črevesu in v trebuhu, raka, revmatizem in vse bolezni v kosteh, giht ali trganje po udih, glavobol, migreno, očesne nosne in ušesne bolezni, mrzlico, malarijo, nevralgijo, nevrastenije, božjast škro-fuloznost, kašelj, srab ali garje prišč, mazulje in ture izpadanje las, prhuto, krč, otrpnelost, kilo ali bruh, vse kožne bolezni papelje, lišaj, krvne lise itd. ozdravi v najkrajšem času. Za zdravljenje nervoznih bolezni ima najbolje in najmoderneje stroje tudi ima svojo apoteko in svoj laboratory za izdelovanje zdravil. Zdraouiški svet in knjigo zastonj vsakemu kdor mu piše in priloži nekaj znam k za poštnino. Dr. Leonard Laudes je najznainenitejši zdravnik v New Yorku 140 East 22nd Street, živeči. Speijalist za vse tajne možke in ženske bolezni nobeden zdrav, nik o New Yorku, pa tudi ne drugod nima z zdravljenju teh bolezni tako obširne izkušnje in prakse, kakor Dr. Leonard Landes. Vse bolezni zdravi po najnovejšem načinu zdravljenja in b.ez vsake operacije. Rojaki Slovenci! Ako ste bolni ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so uas morda le še pokvarili, priporočomo šam, da se obrnete na doktorja Leonarda Landesa kateri je osega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osebno ali opišite natančno svojo bolezen in mu pošljite pismo. Pišite v slovenskem jeziku na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St., between 3rd and Lexington Ave., New York, N. Y. Uradne vre so ob delavnikih ob 3. zjutraj do zvečer in ob nedeljah od 9 dopoludne do 3 popoludne. NIZKE CENE IN D N. W. Phone 60(1 --o- Grayhek & Ferko MESNICA 207 Indiana St. Joliet, 111. Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas. Pošiljamo isto slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik. Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa. 5BRA POSTREŽBA. --- Chicago Pilone 1521 FINO PIVO V STEKLENICAH. Bottling Dept. Scott and Clay Sts. Obä telet. 26. ANTON NEMANIČU 205-207 OHIO ST., JOLIET. ILL. Prvi slovenski pogrebniki zavod in konjušnica. Chicago Phone 2273. j? Northwestern 410. Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh sveča-nostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza. Stanovanje 9X3 N. Scott Street, Northwestern Telephone &M. DR. STRUZINSKY, 809 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL. ODPRTO VSAKI ČAS. ÄVÄ','S Bar Hrti. and Porter. o J. O SMITH BOTTLER Van Buren St. , Joliet, 111. III. Vojaško življenje na Filipinskih otokih. (Dalje.) Kakor hitro se je zdanilo, smo poslali telefonično poročilo v Taal, poročujoč o naši praski z sovražniki in popolni naši zmagi. Obljubili so nam poslati takoj nekaj vozov za ranjence, in nato smo se napotili vsi.izimši kar jih je bilo potreba na griču za stražo in za nekaj drugih stvarij, doli na vznožje griča z lopatami in začeli smo takoj kopati veliko jamo, kjer bi mogli položiti onih petinsedemdeset mrtvih sovražnikov. Ker nas je bilo mnogo, smo kmalu izkopali veliko in precej globoko jamo, in tam smo pometali vse mrtvece. Ni bilo masnika, da bi molil zadnje molitve in jih blago slovil zadnjikrat, in tu tudi ni bilo njih bratov in sestra in starišev, ki bi jokali za njimi. Vendar, mi smo si mislili, da ravno tako bi se bilo lahko pripetilo nam, da nismo bili previdni, hvala Bogu. Molče smo zagrnili njih mrtvo postelj, in ko je bilo vse dokončano, nas je vprašal naš poveljnik, ako hoče kdo izmed nas moliti zadnjo molitev za naše mrtve sovražnike. Jaz sem takoj privolil, in dasiravno niso bili vsi moji tovariši katoličani, le kakih deset, odkrili so se vsi in jaz sem zmolil jeden Očenaš in Češčenasi marijo za naše sovražnike, ki so bili in niso več.... Nato smo se zopet vsi povrnili na grič,kjer nas je že čakal zajuterk,hi ga nam je pripravil naš dobri kuhar. Po zajutrku smo obiskali ranjence, in nekatere sem jaz nagovoril po špansko, kajti jaz sem se naučil nekaj španskega na potu na pa-robrodu, in dali smo jim malo kave vsakemu za pokrepčilo. Kmalu nato so dospeli vozovi iz Taala in mi smo jib naložili z ranjenci, da so jih mogli popeljati v Taal v bolnišnico. Prišel je tu li poveljnik iz mesta Taala in se je prav prisrčno zahvalil za našo previdnost in hrabrost. Počutili smo se zaradi tega zelo srečne in ponosne, in obljubili smo mu ostati vedno tako. Nato so nas zapustili. Bili smo tukaj samo jedno noč,in že toliko izkušnje, ki je vojaki, ki ostanejo doma, ne dobe nikdar. Sedaj smo se lahko mogli odpočiti, in takoj ko smo pospravili naše stvari okrog in v naši trdnjavi in postavili vse v red, je šla večina mojih tova rišev spat, samo nekaj nas je ostalo pokoncu za Stražo. Jaz in moj prijatelj Poljak, ki je bil vedno na moji strani, sva si ogledala nekoliko našo okoliščino, ki je bila zelo krasna. Videla sva, da je bil ta grič narejen kakor nalašč za trdnjavo. Na jedni strani je obdan od Taal-skega jezera, najiepše vseh jezer, ki sem jih videl. To jezero, kakor sem zvedel pozneje, je sedemdeset milj dolgo na okrog, in gredi tega jezera se dviga krasen otok, ki obstoji iz dveh gora, jednana severu in druga na jugu. Ona na južni strani je živ ognjenik, ki puši cel dan in ponoči sevidirudeč plamen, ki se dvigne včasih precej visoko proti nebu. Dasiravno je to živ ognjenik, se ga nikdo ne boji, in prebivalci žive ravno na vznožju, kakor sem videl srm pozneje. Toda bilo je nekdaj, ko je ta ognjenik izbruhnil prvikrat in je povzročil velikansko škodo daleč na okrog. Zakopal je tri mesta, Taal, Bauan in Lipa, ki so ležala na obrežju tega jezera, in pozneje so prebivalci zgradili ravno tista mesta, toda daleč preč, na obali Kitajskega morja. Na drugih dveh straneh obdaja ta grič reka “Pansi-pit”, ki prenaša vodo iz tega jezera v Kitajsko morje, kamor se izliva ravno pred mestom Taal. To je trgovska cesta med mesti v notranjščini dežele in med mestom Taal, ki je bilo zelo imenitno za časa španske vlade. Tako se vidi, da sovražniki nas niso mogli napasti zelo lahko nego samo od jedne strani, ki je bila odprta, a to smo imeli dobro zavarovano s prekopi. Lahko smo se počutili tukaj zelo varne, in ni ge nam Bilo bati prav nič. Moram reči tudi, da prizor po jezeru se mi je zdel zelo krasen, in želel sem si ob' skati oni otok, kar se mi je tudi po srečilo, toda mnogo pozneje, in o tem bom tudi pozneje govoril. (Dalje prih.) Slovencem naznanje! Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins M. F. Dolžnost mi je naznaniti Vam o moji bolezni. Zadnjih zdra vil nisem še porabila a vseeno sem popolnoma ozdravila že po prvih zdravilih. Zatoraj srena hvala Vam ker 8te mi tako h'tro pomagali, ker jaz sem trpela celih 6 mesecev in k večim zdravnikom sem hodila,a niti eden ni mogel spoznati moje bolezni, Vi pa ste mi poslali taka zdravila, da sem precej drugi dan spoznala, da mi je boljše in sedaj sem popolnoma zdrava. Ako bodem se kateri krat bolna, se bodem na vas obrnila in tudi drugim bolnikom svetujem naj se v vsaki bolezni na vas obrne jo, ako želijo v kratkem času popolnoma ozdraviti. Se enkrat se Vam srčno zahvaljujoč ostajam Vam do groba hvaležna Antonija Gregorčič 621 Mar ket St. Waukegan, 111. Zdravilo za glavobol. Nič ni tako sitno kakor glavobo-lje. Včasi se te poloti, ko se pripravljaš za v gledališče, na kako veselico ali na dnevno delo. Nikdar ni prijetno in prav nič ni potreba trpeti vsled njega, ko si lahko omisliš tako sijajno zdravilo kakor so Severovi oblati zoper glavobol in nevralgijo. Ti odpravijo vsako gla-vobolje in skoro vse vrste-nevralgi-je. Mr. Rudolph Kusy, Aumsville, Ore,, piše: “Severov oblati vedno olajšajo vsake vrste glavoboli.” J. A. Poslulka, Willow, Okla., piše: “Priporočal bom vaše oblate vsakomur, ker so najboljše zdravilo zoper glavobol.” 12 oblatov za 25 centov. Na prodaj v vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. ANA VOGRIN, «03 N, Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam SLOVENCEM in HRVATOM naznanjam, da tožim vedno sveže pivo, zvano Elk Brand \l NOVE PIVOVARNE “JOLIET CITIZENS* BREWERY.* Prodajam tudi izvrstno žganje, whi skije in lepodišeče smodke. Vabim vse rojake na kozarček novega piva. Mike Koche var N. W, Telefon. 809 Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda “Hill Girt Vineyard” Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, ries-iing vino po 55c galon Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivo'lo. Fino mukale) viio po 50e galon. Na zahtevanje poljem uzorce. Ysa naročila pošljite na Stephen Jakše, —Box 77— Crockett, Contra Costa Co.»Cal. A. Schoenstedt, naslednik firmi Loughran & Schoenstedl Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke. Cor. Cass & Chicago Streets. I, nadstropje, OEJS1E. Sedaj prodajamo diamame, ure stenske in žepne, ter drugo zlatnino po najnižji ceni. Kina zlata ura vredna #42.75 prodamo jo sedaj^g gg A9® Krasne pozlačene vre z Elgin kolesov jeni jamčene za 26 let. Vredne #20.00, prodamo 7C sedaj po.......... ................Oll il 0 Ure vredne $10, #18 in #15, ftfl fijrt • prodamo sedaj po............Ou) UlU lil 5IZ Ako kupujete pri nas si prihranite denar. POPRAVLJAMO ure, stenske iu žepne ter izdeljujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše deiovam jamčimo. ISPPopravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike. B. BERKOWITZ, 910 N. Chicago Street JOLIET, ILL. VELIKA Razprodaja Velikih 50 ft. lot za polovico njih prave vrednosti. Lote so-v bližini največjih tovarn v. Jolietu; leže: ob Hickory St. Car progi. $200.00 in višje na lahke obroke. Pismena izjava ali poroštvo dajemo z vsako lote. (Warranty Deed and Abstract of Title.) Te lote sp bile zamenjene, za eno veliko čikaško poslopje za to> pl!-, moramo prodati kakor hitro mogoče. Pošljite po plat (plan) in druge reči na urad Ghas. Ä. Noble Barber Building, Joliet, 111., zastopnik za FRED H. BARTLETT & CO., 100 Washington St., Chicago, Illinois, Poprašajte naše zastopnike v Jolietu, lil. Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 20.55 100 kron, za I 41.00 ............. 200 kron, za $ 204.50 ........... 1000 kron, za #1021.75 ........... 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotab. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v il do 12 dneh. Denarje nam je poslati najpriličnoje do $25 v gotovini v priporočenem ali re-gisirovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER, (Glas Naroda) 109 Greenwich Street, New York. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Emil Bachman 580 South Center ave., Chicago, III. Slovanski tvorničar društvenih odzna-kov (badges), regalij. kap, bander in zastav Velika zaloga vs«h potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Kato-og na zahtevanje zasloni. STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. .’elika zaloga vsakovrstnih barv, oljev 'n Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah lexander Chicago telef. 2704 aras,*? N. W. teist. 98T 122 Jefferson Street: : : : ¡JOUBA ILL R. G. Bortnik. L. B. Bertnik BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODE. Naša posebnost: JUDGE. NEW CENTUKY, 10 cen tov. 5 ceato?. 103CassSt., nadslr. JOLIET. MA USAR BROS.. 200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL... ...SLOVENSKA GOSTILNA.,. V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo ra novo • došlim rojakom. N. W. TELEFONI ŠTEV. 125?. VI, 13. iS c hiiste i* Young Building Joliet, Illinois» Prodaja zemljišča v Wells Ct?. No. Dakota. Lote na Hickory ce$ti v Jolietu. Izreži to, pa donesi v . m Anderson’s StUdiO in dobil boš dvanajst naših najboljših 5 dolarskih fotografij za $3.50, vštevši eno fotografijo v upravnih barvali po najnovejšem načinu. . JOLIET, ILL. Društvene vesti. Cleveland, O., u. jan. — Iz utaja krtu jsko-slovenskega, katoliškega po 11 ornega društva sv. Vida, št. g&, K. S. K. J.: Spo laj polagam cenjenim udom drmiiva sv. Vida, kakor tudi vsem Slovencem, kateri se zanimajo za podporna društva, društveni letni račun, za leto 1905, s polnim pojasnilom, koliko je bilo dohodkov in «troskov; iu sicer: Dohodki: Preostanek od leta 1904 v blagajni.. ....................$2484.84 Dohodkov v letu 1905.... 7256.27 ©bresti od naloženega denarja..................... 200.66 Skupaj $9941.67 Stroški: Asesment K. S. K. J......$4359.25 Bolniška podp. društ. .... 982 62 Zdravniku letna plača.. .. 600.00 Posebni obiski zdravnika.. 9.00 I. in II. tajniku letna plača 118.00 Plača vsem drugim urad.. 59 90 Pogrebi .................. 92.00 ©odba, vrt, itd............ 97.80 Tiskovina, oglasi, knjižice in papir.............. 151.90 Društveni znaki............ 40.42 Skupaj 6508 89 Odštevši stroške od dohodkov ©stane $3432.78, ktera svota «e na. haja koncem meseca decembra 1905 v društveni blagajni. - -Slišal sem od nekaterih oseb, ki ne cenijo podpornih društev in ne premislijo njih napredek in delovanje, da mora naše društvo v kratkem času propasti; da udov je vedno m anj. Istina je, da je bilo koncem leta 1904 več udov kakor koncem letošnjega leta, a tistikrat je bila tudi društvena blagajna za veliko svoto ¡manjša kakor je danes. Tedaj Da kak način bi moglo društvo propasti, če denar v blagajni narašča in število udov se manjša? Bratje Slovenoi! Vzemite si list “Amerikanski Slovenec” z dne 15. decembra 1905 v roke, in našli bodete iz istega, da naša Jednota vedno le narašča, če ravno ima veliko «troškov. Izprevideli bodete, da je Jednoti izročena težja naloga nego vsakemu posamezuemu društvu iu zakaj? Ali »i zavarovalnina proti tako malemu vplačilu jako visoka? Vsaki ud Jednote mora preračunati znati, koliko vplačuje in za ko-iliko je zavarovan, gotovo bode našel razliko. Da je pa mogoče napredovati tudi Jednoti, je pa samo ob sebi popol-aoma jasno, da veliko mlajših udov pristopi kakor starih,in jaz smatram obrekovanje in prerokovanje nekaterih, ravno Jednotinih udov, prav za nepravilno in brez vsacega premisleka; vsaj to nam je že pred 2 leti Vitus Hribar prerokoval, a hvala Bogu še stojimo trdni kakor skala, in radi njegovega odstopa ne bodemo pogubljeni. Ni mi potreba razlagati, kaj je podporno društvo, vsaj že sama be-sedaj, “podporno društvo” dovolj natanko pojasni namen vsacega ta-cega društva. Večina Slovencev, v sedanji novi domovini, prišla je iz svojega roj stuega kraja “Kranjsko”, kjer še marsikateri zapušča svojo ženo in nepreskrbljene otročiče. Kako žalostno je, ako se takemu ■očetu pripeti kdka nesreča, da mu odtrga nogo ali roko, zgubi oko, ali «e telesno poškoduje, da sploh ni vež za delo in si še vsakdanjega fcruitaa ne more zaslužiti, ali pa, da ga celo pobije, mogoče da oboli na kaki nevarni bolezni itd. Kako žalostno je, ako ni tak po-«esrečenec niti pri jednem podpornem društvu,in še težje je v slučaju «narti dobiti osebo, da preskrbi njegov pogreb, a najtežje pa je, ako dotičnih ni zapustil niti vinarja, pobirati milodare za njega, kajti vsakdo najprvo vpraša: Ali ni bil umrli pri nobenem podpornem društvu? Poglejmo si zopet drugo pot,kako je slabo za ostalo družino. Mati, z nedoraslimi otročiči, brez vinarja pri hiši, mogoče še zadolžena, v polnem zaupanju, da pomaga ji mož, ki je v Ameriki, dobi mesto pomoči, naznanje, da je njen mož ponesrečen, mrtev in ni bil pri no- bfnem podpornem društvu, zapustil dolgove a ne denarja. . . Kam naj se taka revna mati obrne? Le v reduih slučajih ji je dobiti pomoči. Marji bode kateri istih, ki se danes ustijo, da morajo društva ¡d Jednote propasti, pomagal? Jaz imam od istih oseb prav malo upanja. Upam se vprašati iste širokoust-neže, ki se ustijo in odstopajo od podpornih društev: Vam je li znan namen vsakega podpornega društva, ali znate vi zato, da je naloga vsacega uda, kakor društvu, skrbeti za povzdigo svete vere, za vdove,sirote in njih osirotelo deco? Ali zamore kateri iz med Vas re či, da tega še ni storilo društvo ali njena Jednota? Na razpolago so Vam zahvalua pisma iz stare domovine, ki se nam zahvaljujejo, kako prav je prišla pomoč. Bratje Slovonci! Ne poslušajte prerokov, bi Vam že sedaj obetajo nebesa, preglejte si zgoraj navedeni račun, ter spoznali bodete kaj je resnica. Nadalje vas opozarjam, daje društvo vplačalo v Jednoto svoto $4357 25, a dobilo od iste $5000.00, in sicer: Za tri možke po $1000.00, za dva po $500.00 in za dve umrli ženi po $600.00. Zakaj da je naše društvo danes manjše kakor je bilo v pretečenem letu, pojasnim sledeče: Nekaj udov je bilosuspendovanib radi neplačila, drugi so zopet prestopili, a tretji pa so odstopili, da so se tem bolj prikupili Kev. Hribarju,a še istih so lanekateri nazua nili odstop, drugi so, tcb> nič meni nič, prenehali plačevati, češ, na ta način hočem društvu škodovati,kajti društvo se je ravnalo po postavah in plačalo za nje vsejedno mesečni asesment v Jednoto. Prepričani smo pa, da radi odstopa Hribarjevih pajdašev nikakor ne moremo propasti. Še enkrat. Bratje Slovenci, pristopajte k podpornim društvom, da se na ta način preskrbite v slučaju nesreče ali bolezni, in delujte v prid naroda in svete vere, ter držite se gesla; “Vsi za jednega, Bog za vse.” Vsem Slovencem in bratom podpornih društev: Srečno in veselo novo leto! Jos. Jarc, tajnik. licies’ na društvo, ker se morajo poslati na glavnega tajnika K.S.K. Jednote. Tudi opominjam vsakega društve-nika kateri je izven Butta, da si piše za potni list. Zdaj pa želim zdravo novo leto vsem članom K. S. K. J. S pozdravom John W. Petritz, zastopnik, Box 98, MeadervilU, Mont. Irwin, Pa., ll. jan—Tukajšnje društvo sv. Barbare št. 68. K. S. K. J. je imelo v nedeljo, dne 7. t. m. glavno letno sejo, pri kateri je bilo delovanje društveno zaključeno za l. 1905. Pri tej seji se je vršilatudi volitev uradnikov za prihodnje leto ter so bili izvoljeni sledeči odborniki: John Mostar, predsednik, John Skrebee, podpredsednik, Frank Pervinšek, I. tajnik, Anton Klančar, II. tajnik, John Hočevar, blagajnik, Anton Golobič, zastopnik, Jožef Pavlič, Jožef Ferbežar in John Pirš, gospodarski in fin. od-borni ki, Matija Heferle, preds. boln. odbora, Franc Jeršin, Jožef Filipič, Martin Klarič in Valentin Drešar, boln, obiskovalci, John Slak, banderonoša, John Boltes, zastavonoša, John Vesel, redar. Dosedaj je to društvo dobro napredovalo, upamo, da bode tudi v prihodnje pod novim odborom. Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. Frank Pervinšek, /. tajnik. BuUe, Mont., 11. jan. — Društvo sv. Janeza Krst. št. 14. K. S. K. J. je imelo glavno letno sejo in volitev odbora za 1. 1906. dne I. t. m. Novi odborniki so: Franc Ambrožič, predsednik, Marko Černič, podpredsednik, John Konda, tajnik, Marko Kraševec, podtajnik, John Žagar, blagajnik, John W. Petrizt, zastopnik, Franc Duša, Jernej Rarkovič in Josip Rudman, pregledovalci knjig, Math Tomažin, maršal. Obenem naznanjam, da ima naše društvo mesečno sejo vsak prvi in tretji (?) četrtek v mesecu. Nadalje prosim vse članice, ki so izven mesta, da pošljejo stare ‘po Pittsbnrg, Pa., 14. jan—Društvo Matere Božje št. 33. K. S. K. J. je imelo dne 7. t. m. glavno letno zborovanje in obenem tudi volitev odbora za tekoče leto 1906, ki je sledeči : Ignao Glač, predsednik, Nikolaj Satovšek, podpredsednik, Nikolaj Gerdun, I. tajnik, Mihael Adlešič, II. tajnik, Mihael Vidina, blagajnik, Josip Pavlakovič, zastopnik, John Verbiščar, Simon Ivanušič in Frank Kroteč, odborniki, Josip Vranešič in John Bolkovee, maršala, George Starešinič, Peter Rogina in John Kobe, zastavonosci, Josip Pavlakovič ml., boln. od bornik. Vsi dopisi, tičoči se društva, naj se pošiljajo I. tajniku, kakor tudi denarne pošiljatve. Dopisi se sprejemajo le s podpisom strank. Društvene seje so vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. Društveni tajnik uraduje omenjenega dne že ob eni popoludne in naprej. Opozarjajo 6e vsi dru-stveniki, zlasti I. in II. razred, da prihajajo bolj točno, ker če kasno pridejo, čakati morajo zad njega; kajti v četrt ure ni mogoče vpisati vseh doneskov, a med sejo se doneski ne sprejemajo. Prosim cen j. sobrate, da bi se tudi letos spodobno in trezno udeleževali rednih sej. Tudi naj skuša vsak društvenik pripeljati kacega novega uda v društvo, da se bo potem razkošatilo kakor drevo pod varstvom Marijinim. Srečno novo leto želim vsem rojakom, zlasti sobratom K. S. K. Jednote. Nikolaj Gerdun, I. tajnik. Amerikanskega Slovenca Cenik knjig, Etna, Pa., 15. jan. — Društvo sv. Jurija št. 64. K. S. K. J. je imelo svojo letno sejo dne 10. dec. in obenem volitev društvenih uradnikov za 1. 1906., ki so sledeči: George Novak, predsednik, Stepheu Winski, podpredsednik, Martin Radoš, I. tajnik in zastopnik, Luka Skradski, II. tajnik, John Škof, blagajnik, John Vular, boln. obiskovalec, Martin Volk, Josip Malešič in Anton Škof, nadzorniki, Stephen Buršičin Mihael Winski, pobiralca denarja, Peter Jagošič, maršal, Martin Volk in Martin Petrina, zastavonosca. Tudi naznanjam celoletni društveni račun. Evo ga: V.blagajni.................$84.36 Vrednost zastav............ 70.00 Podoba sv. Jurija !......... 4.00 Društveni znaki........... 12.00 Znaki K. S. K. J............. 8.60 Knjige in pečat.... ....... 10.00 Skupaj $189.16 Nadalje uaznanjam, da gre z delom v našem mestu bolj po malem, in delamo na teden le tri do štiri dni. Pozdravljam vse rojake širom j Združ. držav, a tebi, “A. S.”, že-1 lim veliko dobrih naročnikov in či-1 tateljev. John Škof, blagajnik. Hibbing, Mimi., 15. jan. — Društvo s v. Barbare št. 40. K. S. K. J. je imelo svojo glavno sejo dne 7. t. m., pri kateri seje volil tudi novi odbor, ki je sledeči; Peter Sterk, predsednik, John Bradač, podpredsednik, John Povsha, tajnik, Mike Bižal, podtajnik, John Pakiž, zastopnik, John Grebenc, blagajnik, Anton Žlindra, zastavonoša, Josip Šmolc,IgnacMoliar in John Mestek, banderonoše, Marko Marolt in Franc Sterle, j maršala, Luka Terblen in Anton Kromar, gospodarska odbornika, Peter Majerle,George Majerlest., Frank Bavec in Alojz Prebil, boln. odborniki. ki eo dobiti doslej v novi knjigarni “AM. SLOVENCA”, Jeliet, 111. MOLITVENE KNJIGE: Duhovno veselje, lepa vezava............................ $5c Krttanski zakon, lepa vezava.......................... $5C Marija Varhinja nedolžnosti fina vezava..... ........... 50c Ista, vezana v usnje............... , .... ...... ......$1.00 Otroška pobožnost, lepo vezana.... ................... 3Qc Ista, * okraski.................................. 75c Ista, vezana v usnje......... ........................... |yQ Rajski glasovi» lepa vezava............................. 5qc Ista, vezana v usnje.,.................................. 1.00 Ista, šagrin usnje................................. ,....135 Skrbi za došo, fina vezava ............................. ' Sv. Angelj Varb. lepa vezava ......... SV. lira, vezana v usnje ............................... Opomba: Vse knjige imajo zlato obrezo- Poučne knjige: Katekizem .................40c Poduk rojakom Slovencem 25c OPOMBA. Naročilom je pridejati denar in so nasloviti na Amerikan’ ski Slovenec, Joliet, 111. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Jakob Geržin in Ignac Mohar, pregledovalca knjig, George Majerle ml., vratar. Obenem sporočam tudi vsem izven Hibbinga bivajočim udom, da svoje prispevke redno pošiljajo, zakaj ako je kateri na dolgn, ne dobi podpore tfe od društva ne od Jednote. Pozdrav vsem udom K. S. K. J. J*hn Povsha, taj?iik, 128 Pine St. Etua, Pa., 14. jan. — Društvo sv. Petra in Pavla št. 89. K.S.K. J. se priporoča vsem rojakom v Etni, in Pitteburgu, kateri še niso pri nobenem društvu, da lahko sedaj pri stopijo v isto. Kdor želi pristopiti v naše društvo, naj se blagovoli obrniti na podpisanega. S pozdravom Frank Euzmijak, tajnik, 82 Ganster st. GotT, Pa.: 8. jan. — Društvo sv. Antona Pad. št. 71. K. S, K. J. je imelo svojo letno sejo dne 7. jan. ter obenem volitev noveg^ odbora za 1. 1900, ki je sledeči: John Tome, predsednik, Martin Verhovšek, podpredsed nik, Frank Ogrin, I. tajnik, Jožef Draškovič, II. tajnik. Alojz Hribar, delegat, Anton Hribar, blagajnik, Aleks Demšar, pozivni odbornik, Anton Marinčič, Frank Rivič, Fr. Benda.in Mihael Sevnik, boln. obiskovalci, Mike Vozel, vratar. K sklepu pozdravljam vse člane K. S. K. J. in tebi, “A. 8.”, želim obilo uspeha. Frank Ogrin, tajnik. — Oderuh delavk je mednarodni trust za parne pumpe v New Jersey. Delo daje 300 ženskam, a tako delo, ki zahteva močij moških korenjakov. Seveda se to godi iz varčnosti, ampak oderuške. Ženske dobivajo $1.25 na dan, do čim zahtevajo moški dvojno plačo. Prvi slovensko - hrvaški “DOM” v Roclidale, 111. Izvrstna gostilna kjer se toči vedno sveže pivo in druge pijače ter tržijo raznovrstne smodke. Rojaki dobro došli. Valentin Fajnik, lastnik. Chicago Phone 4653. Zlata URA in VERIŽICA ZASTONJ Ameriški, pozlačena ura, ktera ie jamcena da bode dobro šla. V:i zunanjosti je podobna pozla-eni uri jtnučeua za 26 let. To aro pošljemo zastonj dečkom, dekletom in vsakemu, kdor kupi *.4 kosov naše zlatnine po lOc kos. amerikanskoslovenski koledar za leto 1906 je izšel. Obsega sedem tiskanih pol 81 slik. Zelo zanimiv. Velja 30 centov 6 poštnino vred. Dobi se pri: Frank Sakser 109 Greenwich Street, New York 1752 St. Clair St* Cleveland, O. H. Sobe 201 in £02 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS. ( PoSljite nam svoj naslov in mi vam poSItemo mino/ Ko razprodate zlatnino, pofiliete nam I t£.4C in mi vam poiljemo uro in verižico. * Crown Jewelry Co.. Deut 103 E. Randolf Street. Chicago, lllinoi». JAVNI NOTAR Pasdertz & Terlip 9? j 100 Broadway, Joliet, II). kjer se teči vedno sveže pivo in druge izvrstne pijače ter prodajajo lepo dišeče smodke. Rojakom se priporočala ? o&iien poset. mam tttttttttT Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. HoTori nemško In angleško. rTH [ Amerïkanski Slovenec Spane le $1 na leto. Pozor rojaki! Anton Terdič, Cor. Ruby and Blnff Sts. J OMET. Vas vseh uljudno vabi, da ga pogostemu obiščete. Velika zaloga dobre postrežbe Poskusite moje domače dobro vino in druge raznovrsine pijače ter dobro smodke. tWProdajam tudi premog po prav nizki ceni. Rojaki dobro došli fc “BCLJFMC TO. SBTU.” N.W. 1 hone 825 Imamo veliko zalogo moške in otroške obleke vsake velikosti in najboljše kakovosti. V zslogi imamo tudi najboljše vrste čevljev za moške, ženske in otroke; narejeni so iz najboljšega usnja. Imamo jih vsake velikosti, vse po najnizji ceni. Pridite k nam in oglejte si naše blago, ktero vas bode gotovo zadovoljilo. Dobro blago irr nizke cene je naše geslo. Vse blago prodajamo sedaj za polovično ceno. Wm. Fisher, JOLIET, ILL.