Naj Težji *l«remki dnevnik v Združenih driirtk Velja *a vte leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 S Za New York celo leto - $7.0O 9 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA f i largest SloTewftin Daily In tke United State«. IMslovcndohifldiyttrr Amwflctr day except Sundays and legal Holidaya. 75,000 TELEFON: CHELSEA 3*78 CIaa Matter, September 21, IMS, at the Post Office at New T«^, N. Y„ Act ef •f March B, Ilia NO. 215. — ŠTEV. 215. 'T TELEFON: CHELSEA 1ST A NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 13, 193«. — SOBOTA, 13. SEPTEMBRA 193« "PROC Z MUSSOLINI RAZBURJENI DEMONSTRANTI SO METALI KAMENJE NA ITALIJANSKO POSLANIŠTVO ▼OLUMfl JUULVUL — LETNIK XULfliL JE GRMELO PO PRAGI Navzlic ostri policijski prepovedi, so se vršile v Pragi velike demonstracije. — Vse češko časopisje napada italijansko vlado in njeno politiko. Jugoslovani pravijo, da so začeli Lahi koncentrirati ob meji ogromno množino vojaštva. DELAVCI SE PUNTAJO PROTIDRUŽBI List v Cerro de Pasco pripoveduje o izgredih, ko ni hotela ameriška tvrd-ka povišati plač. PRAGA, Cehoslovaška, 12. septembra. — Ogorčenje nad eksekucijo štirih Slovencev v Bazovici pri Trstu je .dalo povod velikim demonstracijam. Ker časopisje ne piše skoro o ničem drugem kot o italijanskih nesramnostih, je prebivalstvo tako prežeto s sovraštvom proti Italiji, da skoro ne mine dan brez večjih ali manjših izgredov. Policija je nekaj časa demonstracije mirno gledala, slednjič jih je pa prepovedala v interesu javne varnosti. I oda ljudje se niso brigali za to prepoved. Sinoči se je zbrala pred italijanskim poslaništvom v Pragi velika množica demonstrantov, ki so začeli metati kamenje na poslopje. Na trgu sv. Vac lava se je vršilo veliko zborovanje, ki so ga sklicali čehoslovaški fašisti, ki so baje v prvi vrsti odgovorni za zadnje izgrede proti Italiji. Ko so zaključili govorniki svoje govore, je zače-la množica kričati: — — Proč s fašizmom! Proč z Mussolini jem! Proč z zatiranjem narodnostnih manjšin! Se potem, ko je policija izgrednike razgnala, so kričali: — - - Proč z Italijo! Živela Jugoslavija! Proč s fašističnim barbarstvom! Časopisje poroča, da se bodo objavljena proti-italijanska zborovanja vršila navzlic policijski prepovedi, češ, da bodo to privatne, ne pa javne skupščine. Vse češko časopisje odločno napada Italijo. "Češke Sloyo", ki "je glasilo čehoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, je objavilo danes z velikimi črkami na prvi strani: — Slovani, zapomnite si, da vas smatrajo laški fašisti za pse in bar- J bare! Iz Jugoslavije poročajo, da je začela Italija koncentrirati ob jugoslovanski meji ogromno število svojega vojaštva. Italijansko poslaništvo na Dunaju je to vest odločno zanikalo. IRIG0YEN POSLAN V IZGNANSTVO LIMA, Peru, 12. septembra. — List E1 Menero, ki izhaja v Ceroro des Pasco, pravi, da je bilo šest ljudi ubitih ter več kot ducat poškodovanih v izgredu, ki se je zavr-šil zadnjo nedeljo ponaci. List pravi, da so izgrede povzročili delavci v bakrenih rudnikih, ki zahtevajo boljše plače. Poročilo pravi, da je bilo kame-nanih vec poslopij ter oropan klub Esperanza in da so izgredniki streljali na policijo ,ko je skušala raz-gnati množico. Ker so izbruhnili nemiri, so odšle vse ameriške družine in tudi drugi tujci iz bl.žnjih mest. f Peruvijske čete so še vedno na straži, da zavarujejo imetje. ' Zapustil je Buenos Aires v spremstvu zdravnika in hčerke, da se napoti v Montevideo. — Italija vidi ameriški vpliv zaroto. z a SVOJEVRSTEN BREZ-POSELNEZ EAST ORANGE, N. J., 12. sept. Danes je policija aretirala 73-letne-ga Johna Muella, ker je ukradel iz neke tovarne zavoj kravat. Muell jo dobro znan v tukajšnjem kraju, ker je slehernemu pripovedoval: — Star sem triinsedemde.se t let. Še nikdar nisem delal, pa tudi nikdar ne bom. ŽENSKE SO ŽENSKE NEWAUK, N. J., 12. septembra. 29-letni Norvežan Digo Bergholt bo deportiran. Prejšnji teden se je nekaj prepiral s svojo ljubico. Ker s? ni mogla drugače maščevati nad njim, je šla ter ga ovadila, da je prišel nepostavnim potom v deželo. ZAKAJ SE KITAJCI BOJUJEJO LOS ANOELES, Cal., 12. septembra. — Pododbor senatnega komiteja za zunanje zadeve je danes izvedel, zakaj se Kitajci prav za prav bojujejo. Vzrok je kaj enostaven. Na t.noče In tisoče Kitajcev vstopi zato v armado, da dobe delo in zaslužek. Podobor Je preiskoval, zakaj pada trgovina med Združenimi državami in Kitajsko ter pri ter priiel na aied pravemu vzroku kitajske vojaike aktivnosti. EKSPLOZIJA V TROY troy, N. y., 12. septembra. — Danes je bilo močno poškodovanih dvajset oseb. ko je ekplodiral ga-zohnski tank pod hišo, v kateri so bili naprodaj avtomobili. Eksploziji je sledil požar, ki je poškodoval -več sosednjih poslopij. PRINC MIHAEL BO ŠTUDIRAL V PARIZU PARIZ, Francija. 12. septembra. Romunski princ Mihael. katerega je oče Karol ar mil s prestola, bo te dni odpotoval v Pariz, kjer bo nadaljeval svoje Stadije. Dosedaj je bU vedno pod vplivom svoje matere Helene in stare matere kraljice-v do ve Marije, odkar je pa Karol zasedel romunski prestol, je sačel «am nadzorovati otrokovo vzgojo. Mihael govori fte gladko angleški, ti na ramunskem dvoru je ta Jeaik sploteo v rabi Karol katerem u ao Francozi (oziroma Pran->» prt srcu. pa teli FOKRIVICI USMRCEN HUNTOVTLUS, Texas, 13. septembra. — XXmes so tukaj usmrtili na električnem stolu zamorca Jesse Lee Washingtona, ker je usmr-t&l neko belo žensko. Predno je stopil t smrtno celico, Je ponovno zatajeval svojo nedolžnost. Rekel je, da je umor le zato priznal, ker bi ga sicer linčalL FRANCIJI PRETI POMANJKANJE PREMOGA PARIZ, Francija^ 11. septembra. Vse kale. da bodo zastavkali premolar ji v okofccl Lille. ker jim družbe nočejo zviiati plač. Delodajalci pravijo, da so delate! pod vplivom komunistične pro- JAPONSKA ODOBRILA MORNARIŠKO POGODBO TOKIO, Japonsko, 12. septembra. Posebni odbo.* državnega sveta je danes odobril londonsko mornariško pogodbo. Pogodba bo najbrž že v pondeljek podpisana. BUENOS AIRES, Argentina, 12. septembra. — Politični izgon prisilno odstavljenega predsednika Hi-polita Irigoyena se je pričel danes opcldne, ko so ga spravili na krov argentinske križarke Belgramo, ki se je takoj nato ppričela pomikati proti Montevideo. Starega moža sta spremljala njegov zdravnik dr. Meabe ter njegova hčerka, ki mu je stregla tekom zadnjih par tednov. Čeprav ni bilo naznanjeno, kam namerava iti bivši predsednik, je bilo vendar naznanjeno, da so v Uruguayu živeči Argentinci pripravili se potrebno, da ga sprejmejo. Z izgonom bivšega predsednika ter aretacijo številnih njegovih pristašev je izgubila takozv&na radikalna stranka ves svoj vpliv. Glasi pa se, da si mlajši elementi v stranki že prizadevajo, da to politično stranko zopet zgrade. RIM, Italija, 12. septembra. — Fašistični list Lavoro Fascista je dal v svojem uvodnem članku izraza misli, da tiče za vstajo Združene države, s pomočjo katerih so pahnili vlado Irigoyena iz sedla. — Imperijalistična politika Zdr. držav, — se glasi naprej v članku, — je dosegla pov uspeh. Čeprav je pustil Irigoyen vzcveteti zli parlamentarizem, niso b i njegove zmote tako velike, da bi mogle privesti do ljudske in vojaške vstaje. — Treba je bilo Združenim državam odstraniti edinega moža v Južni Ameriki, ki se hi hotel podvreči politiki močnejšega soseda.... laja ve generala Uribura, pro vi-zoričnega predsednika, ki je sedaj na krmilu, so zelo zanimive, čeprav ne odgovarjajo čisti resnici. Z Zdr. ■državami ne more nikdo skupno delovati, temveč se jim le brezpogojno podvreči. Sedaj lahko pričakujemo, da bo šla standardizacija in amerikanizacija latinskega mesta Buenos Aires neovirano naprej. POSLANCI PRED SODIŠČEM Izbruhnile b6do stavke ter tudi številni drugi protesti proti nasilnemu nastopu vlade. VARŠAVA, Poljska, 12. septem-ba. — Oficijelni komunike j je danes objavil, da bo stavljenih pred sodišče 22 poslancev, ki so bili aretirani na povelje maršala Pisud-skega radi zločinskih in političnih prestopkov, Oči vi dno je vlada izpremenila svoje stališče napram aretiranim ter ne smatra prestopkov za zgolj administrativne zadeve, kot se je izjavilo včeraj. Parlametnt se je že davno branil avtorizirati razprave take vrste proti poslancem. Pilsudski pa je objavil, da je parlament že davno za-^rt in da nimajo poslanci pravice .-sklicevati se na določbe glede parlamenta, ker ne obstoji več. BERLIN, Nemčija, 12. septembra. V zvezi z včerajšnjo aretacijo poljskih poslancev je prišlo včeraj v Tarnovu do pouličnih bojev, tekom katerih je policija streljala na množico, ki se je zbrala k nekemu protestnemu zborovanju. Domneva se, da bodo izbruhnile številne stavke ter druge protestne odredbe proti nasilju vade. Opozicijski listi, ki so prinesli poročila glede afere v Varšavi, so bili najprej zaplenjeni, a so izšli pozneje brez zaplenjenega članka. RUSIJA POTREBUJE NEMŠKIH ROKODELCEV KIEL, Nemčij?a, 11. septemvra. Danes se je odpeljalo odtukaj proti Rusiji 138 izšolanih nemških rokodelcev s svojimi družinami. V Rusiji se jim obeta boljši zaslužek kot pa doma. Pred odhodom so morali dokazati, da so se odpovedali svo-jii veri. TRINAJST USMRČENIH V IRAKU Čete so streljale na Kur-de, ko so protestirali proti volitvam. — 35 ljudi je bilo ranjenih. BAGDAD, 12. septembra. — V ostri bitki, ki se ji unela danes med policijo in vojaki ter kurdskimi demonstranti v Sulejmenieh, kjer prebivajo večinoma Kurdi. je bilo ubitih 13 oseb. Pet in trideset jih je bilo ranjenih. Demonstracije so se pričele, kc je dva Jtisoč ljudi protestiralo proti temu, da bi se tudi Kurdi udeležili splošnih volitev, ki se vrše ^edaj v Iraku. Demonstranti, oboroženi z revolverji, in bodalci, so ovirali vladne uradnike ter kričali: — Proč z volitvami! Nato pa je naskočila policija s krepeljci, a oblasti, katerim se je zdelo, da je policija presabla, so poklicale vojaštvo, ki je pričelo takoj streljati na izgrednike. Devet kurdskih nacionalističnih voditeljev so aretirali ter jih poslali v Kirkurk. Izza podpisanja nove pogodbe med Irakom ter Anglijo, so Kurdi v Iraku odločno protestirali, ker ni bila sprejeta nikaka klavzula, s katero bi se zavarovalo pravice Kur-dov. Odnošaji med Anglijo ter Irakom, ki je postal angleški mandat pod Ligo narodov, ho bili že dolgo vir trpkosti v Iraku. Prejšnji ministrski predsednik je izvršil samomor ter pustil pismo, v katerem je rekel, da ne more prenašati načina, kako ravnajo tujci z iraškim narodom radi njih zvez z Angleži. — Mislili so, da sem izdajalec svoje lastne dežele ter i>onižni slu- MUSSOLINI V DEGRADIRAL GARIBALDIJA o Kabinet bo dobil tozadevni predlog dne 15. oktobra. — Italija namerava tudi izpremeniti imena ulic v Rimu. RIM. Italija, 12. septembra. — Na prihodnjem sestanku kabineta, ki se bo vršil dne IS. oktobra, namerava ministrsik predsednik Mussolini predložiti osnutek postave, s katero se bo prenehalo praznovati dan 20. septembra kot narodni praznik na čast Garibaldi ju. Mestc tega pa bodo praznovali isti pravnik 11. februarja, ki je značil spravo med cerkvijo in državo v Italiji. Izprememba bo uveljavljena takoj v drugem letu. ' Sklep ministrskega predsednika je seveda vzbudil veliko zadovoljstvo v Vatikanu, ker kaže zadnji korak, da so odnošaji med Vatikanom in vlado še nadalje Izvrstni. Odkar je prišel na površje fašizem, je izgubila letna proslava dne 20. septembra precoj svoje prejšnje važnosti. Ob takih prilikah so se vedno vrnile v Rimu proti-kierikalne prireditve, ki so vedno vabudile odločen protest Vatikana. Glasi se tudi, da namerava Mussolini prekrstiti imena cest, ki spominjajo na neslavne dni Vatikana. žabnik Angležev, pismu. se je glasilo v Arabsko časopisje je napadlo pogodbo. ker ne daje Iraku p^pjlne neodvisnosti, katera je bila obljubljena deželi. GOLOB HITREJŠI KOT VLAK LONDON, Anglija, 11. septembra. Danes se je vršila tukaj zanimiva tekma med golobi in vlakom. Golobi so bili prineseni iz majnarskega mesta Ibstock. Ko je odjeljal brzo-vlak, na katerem se je nahajal Sir William Edge, s tukajšnje postaje, so njegovi prijatelji izpustili golobe. Dva goloba sta dospela dre minuto pred vlakom v Ibstock. j HINDEUPURG V STARI VLOGI Slika nemške nfMifcf m, HiadMborfa, ki t marialski uniformi nadzoruje oddelek ujikor. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez samod* časa, brei nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike ▼ slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat T rasnih slučajih tudi na sodniji v stari domovinL Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo V Italijo Din 500 ....................... $ 9.35 Lir 1*0 ......... $ 5 75 1000........... $ 18.50 » 200 ......... $11.30 2500 ......................... $46.00 •* 300 -__________ .... H $16.80 " 5000 ......$ 91.00 m 500 $27 40 " M.080__________$181.0« n 1000 ____________ $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $36.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $46.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200— $4.—, za $300.— $8.—, Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah all dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakazila. Najaa naknila Izvršujemo po Cable Letter m pristojbine 75 center, SAKSER STATE BANK O CORTLANDT STREET NEW YOU, K, JL Telephone Barclay 0880 — 0881, NK1T YOIK, SAfntDAT, SET TE MBER IS, 193t UKQ KIT l£6mt 0ADLT Ift ft * r flu Ui' Naroda" J ot thott ohicni! Hmw l«k Ctty. M. I. Ur al boa (Tcfte* «f the fttpli) Jti» h četrt leu Ml M za KW Tort m 'otto'loto__JO Z» poJ festa--■» u»--—SMS »Mio loio ta pol teta Yearly *6joo. Advcrttoemect on Agreenent. Ohm Mamde" Mftafr vfrUB dan tonemM nedeU la pmaltoy. Doptrt brce potfplaa la u—ftftuiU *e ne yrtefcCu|^|e. Dtftaff na) ea ble-iovaU oetfljetf po Mosey Order, Prl epeaaaambl Ma uuwtolkov, jjr.e^mo. da ee nam todl prejinje blv&UMe neenent. da taltn]« najdemo naslovnika. jp . — - "QLAS RAKODA". ti« W. Uth New Vert. H. 1 BBIAKDOV NAČET Francoski zunanji minister Briand je že lani sestavil nekak načrt za ustvarjenje Združenih držav Evrope. Načrt je bil poslan vsem evropskim deželam s prošnjo naj pojasnijo, kaj se jim ne zdi v njem primerno ter naj podajo svoja priporočila. Odgovorile so vse države. Nekaj jih je dalo tudi svoja priporočila, med njimi tudi Jugoslavija. V soglasju s temi priporočili je Briand načrt korigiral ter ga predložil zastopnikom osemindvajsetih narodov, k; sedaj zborujejo v Ženevi. Po precej dolgi dt/bati je bil načrt sprejet in bo predložen sedanjemu zborovanju Lige narodov. S tem so se pa Briandove sanje le deloma približale uresničenju. Liga narodov bo najbrž imenovala posebno komisijo ter ji naročila, naj načrt natančno preštudira ter naj izreče svojo &odbo o njem na prihodnjem zborovanju. l)o prihodnjega leta se pa utegnejo razmere temeljito izpremeniti. Medtem bo morda Briand že prisiljen odstopiti, kajti v francoskem parlamentu se je pojavila proti njemu pre-eejšnja gonja in njegovi nasprotniki ne 'bodo prej mirovali, dokler mu ne izpodnesejo stolčka. Misel na ustvarjenje Združenih držav Evrope se je porodila v tistih ljudeh, ki so z nevoljo opažali velik carinski zid, ki ga grade ameriške Združene države okolu svoje industrije. Evropske Združene države naj bi bik* nekak protiutež proti Ameriki. Pa se nekaj drugega je pokazala konferenca evropskih državnikov, namreč, da bi bilo mogoče uresničiti Bri-andov predlog edinole v okrilju Lige narodov. To točko je odločno poudarjal Arthur Henderson, angleški zunanji tajnik, nakar je bila zadeva poverjena Ligi. Potemtakem bo torej to nekaka država v državi. Kakšne funkcije bi pa vršil parlament evropskih Združenih držav? Po eem bi stremel, česar ne more Liga doseči ? Ali naj bi odstranil trgovske ovire, znižal earine itd.? Vse to spada že v področje gospodarskega odseka Lige narodov.. Ideja je bila še od prvega pričetka precej hladno sprejeta in odtedaj ni dobila nobenih novih pristašev. Lahko je pa tudi mogoče, da snuje Briand zvezo narodov izven Lige, ki naj bi bila pod nadvlado Francije ter bi delala Ligi kongurenco. Zadeva je zelo nejasna in zapletena. Morda jo bodo razrešili na zborovanju Lig* narodovi i i ju Milijonske sleparije v Suboticl. SuboUAka policija je jk> 20 dneh zaključila prieskavo v aferi dr. Mano Sattierja In proti petim soobto-ienim davčnim in finančnim uradnikom. Dr. SatUerJ«. je izročila so-dUču. Mamo pr*v eeete»Uati ofctofaico. Dr. sattler je obtožen zakotne pisarije in podkupovanja uradnih oseb. Moi je prisnaUala je v sartajih dveh letih inteovanlral v rasni^ davčnih zadevah in smslirlii ogroqxno denarja. Bil je ▼ avezi a odh^nlmtl indu- eti«}el in trgmi. Drfcarvno pravnlitvo je tudi policij ukaaalo, srni aretira odpuKece uradnike Stevana Orabovca, Voji-na Vuteovi**, »koio Petfo»» ip RA-' KoeMob Ur uradnega P. Martoks. Dr. Battler Je be- Zločin ljubosumne ciganke. PittAurgta, ra. Vročine je minula in nastopili so hladni jesenski dnevi in z njimi s* se pričele rame zabavne prireditve. Prvo eabavno prireditev je priredila Mrs. Marija Besal s svojim prvim pevskim koncertom, kateri Je vse navzoče jako zadovoljil, da so v veselju in v zadovoljstvu Ali domov. Program koncerta je bil Jako bogat s slovenskimi narodnimi pesmimi, katere so bile v pravem čustvu ttvedene. 5 tem je pokazala Mrs. Besal zmožnost svoje pevske umetnosti, da je zmožna širiti s svojim nastopom duh slovenskega napredka. Zavoljo tega je priporočljivo, da bi se slovenske naselbine zavzele za prireditev njenih koncertov. S hladnimi jesenskimi dnevi so se pričeli večeri daljšati in postajati dolgočasni. Da si pa dolgočasnost preženeino v teh dolgih večerih, se moramo eavedati, da imamo jako fin prostor, da si zamoremo dolgčas pregnati. Ta iprostor je v našem Slovenskem Domu, v katerem je na razpolago čitalnica, troje finih novih kegljišč, dve biljardni mizi, več miz za vsakovrstne zabavne igre na karte (ampak ne za denar) in poleg pa še izvrstna postrežba. To-raj v Slovenskem Domu nobenemu ne bo dolgočas in bo najceneje svoj dolgčas pregnal, poleg tega pa podpiral svoje lastno podjetje. Jako neljubo mi je, ker moram cpczorlti na lažnjive in obrekljive govorice od nekaterih oseb napram per/, druuštvu "Prešeren". Pevskemu društvu "Prešeren-u" še na misel ne pride, da bi prenehal s svojim petjem, še manj pa, da bi se razpustilo. Resnično je, da števUo je malo. ali to število drži in se ne ustraši, še tako velikega napornega dela. Ako je pa malo število, tega ni pa ni krivda pevskega dru-štnra "Prešeren-a'", ampak krivda zadene vse osebe, ki so petja sposobne, pa nočejo na teden eno urico sVojega časa žrtvovati. Vstop k pev. društvu "Prešerenu" je prost za vsako sposobno ln navdušeno pevsko moč. Toraj osebe, ki ste emoine petja in ste navdušene za petje, pristopite k "Prešernu" in število se bo povečalo, da bo prekašalo vsa ostala pevska društva po širni Ameriki. Prosi se, da se lažnjiva obrekovanja, bodisi na en ali na drugi način v Škodo pevskega društva "Prešerna" opusti. Ako se ne bo to rgodilo, je pevsko društvo "Prešeren" prisiljeno, da dotičnike javno s popolnimi imeni pokliče na zagovor. 8 pevskim pozdravom! Ivan Varoga. Girard, Ohio. V zadnjem dopisu sem omenil, da se vrši 20. septembra koncert, katerega priredi naš umetnik operni pevec g. Anton Šubelj.-Kakor vse kale, bo koncert sijajno uspel. Vstopnice v predproda ji gredo hitro spod reko in so že .vse skoraj razprodane. Jaz sem jako vesel in se zahvalim vsem rojakom, ki sem jih obiskal, da 6o ml šli tako na roko in pokupili vstopnice. Poleg naše naselbine Je aktivna za ta koncert najbolj naša sosednja naselbina Bessemer. Njeni rojaki se najbolj trudijo in bodo gotovo sto procentno zastopani. Obenem sporočam, da sem dobil pismo od naiega pevca, ki piše. da Je program Jako bogat in da bodo pesmi segle v srca vseh. Na programu Je več angleških pesmi, hrvatskih, poleg tega so tudi arije in ena španska, slovenska narodna bo pa najlepča aa vse, ker le v slovenski pesmi se izražajo Usta kristalna čustva, ki naša srca. hrepene po njih. Zcpet se nam obeta krasni večer, ko se bomo zibali v lepi melodiji naše pesmi, ki se bo razlegala iz grla našega slavčka. Po koncertu bo tudi iples. Igral bo prav izvrsten orkester iz Cleve-landa po imenu Four Harmony Aces, ki so obljubili, da bodo vse plesaželjne lepo zabavali. Torej cenjeno občinstvo je vabljeno iz vseh bližnjih in daljnih naselbin, da se udeleže tega koncerta v največjem številu. Vsi boste zadovoljni. Ne pozabite, 20 septembra ob 8. uri zvečer se prične koncert v Slov. Domu. In tudi našega vrlega Petra Zgago povabimo, da bi jo skupno pri-mahal z našim Tonetom. Bomo tudi zanj kako oboževano cvetko dobili in bo videl, da pri nas imamo vse, kar on potrebuje. S pozdravom John Dolcic. Walsenburg, Colo. Z delom gre malo boljše v pre-mogorovih. Tudi farmarji so zadovoljni, ker imajo dober pridelek, le ovčarji se pritožujejo zaradi cene za volno. Nekdaj so bile cene 32 do 40 centov funt, letos jim plačujejo 6 do 8 centov funt. Obiskali sta nas tudi sestra in brat katerih nismo videli že 24 let, namreč Mr. in Mrs. M. Panian iz Roundup, Mont., ko so krstili Martina Jr. Bayuk. Zdaj so v tej družini trije Martini. Tudi Louis Paj-nic iz Idaho je nas presenetil z svejim obiskom kot zlatoiskalec. Rodbina J. Golobic iz Creste Butte nas je obiskala, ter smo se dobro in prijateljsko pogovorili o dobrih in siabih časih. Svidenje je bilo prisrčno in težko smo se ločiii, a v zavesti, da se še vidimo. Pozdrav! M. J. Bayuk. SfcZNAM ARANŽIRA NI H KONCERTOV. 21. septembra: S. N. D.. Cleveland, Ohio. 12. oktobra: Newburg-Cleveland, Ohio. 30. novembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. 7. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, IU. 14. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke**, Chicago, 111. Ker odpotujem v Evropo koncem decembra, prosim, naselbine, ki žele imeti koncerte, da sporočijo do 15. septembra na sledeči naslov: Svetozar B a n o v e c, tttt Si. Clair Ave„ Cleveland, O. Iz Sremske Mitrovice poročajo o strašnem zločinu ljubosumne ciganke. Cigan Mila din Oavrilovič iz Busota Je imel ljubavno razmerje z Jelo Jovanovičevo, s katero se Je te delj čada dobro razumel. Nedavno m je pa seeoanil s mlado in lepo ljubico Petrovič, s katero j&pa tudi začel ljuba vno ražmertfe. Ko Je iela to tvedela, ga je dktiS&la pregovoriti, na) zapusti Ljubico in se' vrne k nji. Toda .vse njeno prijfo- j varjenje, prošnje in sotee ti too po- 1 magate. Miladln se je bil Jelc nave- ! 114*1. Da se je aa Vedno odkrtta. Je sklenil otkpotovaM s Ljubico m Beograd. Ko tfe Jela »vedela, Je skleni-1 la svetili m. Počakala Je ljubico ha certl ta |« s noftetn sunila «v prsa. itfubica Je bila takoj mrtva, moril-te m orožniki aretira*. NOVI) VARNOSTI PRI Finančna uprava drŽave Hew Tork je priznala nafto banko onim, pri katerih lahko država Hew Tork nalag* svoja denarna sredetva. 8 tem odh>- I kom je poiUIa Bakaer CKate Bank OFFICIAL | MP© 3ITORY of the UTAT* Of HBW TOM i c ;■ i n tž&sZAn - ; ' ! Da je naložila država Hew Tork denar pri nas, je j 82 Čortiandt Street" ''' 4 "NewVork R V. Napad bojevite Amaconke. V Brusnicah se Je te dni primeril nenavaden dogodek, ki vzbuja med prebivalstvom mnogo govoric. Mlado, 25-letno zakonsko ženo Katarino, ki ji je tela zibelka v Beli Krajini, je trla sadnje dni huda jeza, ker je njen mož Janez zahajal zvečer v vas k svojemu bratu 45. letnem kočarju Francu. Ker se mož jed ni uklonil in ni opustil vasovanja in kramljanja pri svojem bratu Je sklenila Katarina nad sva&om maščevnje. To še posebno zato, ker je svak Franc svetoval bratu, naj se ženinim muham nikar ne ukloni, čeravno mu preti s popolnim prekinjenjem diplomatskih stikov, odnosno po domače: zakonske vzajemnosti. Te dni se je koačr Franc napo-tol s svojim 6-letnim sinčkom Tončkom v Rateški gozd po suh-ljad in štelo. Izza hrasta je izne-hada skočila Katarina, drž»č v roki dolg krušni nož in debel krepelec Napadla je svaka in ga pričela neusmiljeno tolči po glavi in životu, da se je Franc zgrudil od močnih udarcev v mlaki krvi nezavesten na tla. Ko je Katarina videla nepremično ležati na tleh svojega svaka, je urno pobegnila domov, dočim je [Tcnček ob nezavestnem o5etu bridko jokal. Čez kake pol ure je prišla mimo posestnica Marija Rav-barjeva iz Rateža, ki je Tončka potolažila in pobitega Kranjca spravila k zavesti, nato pa poklicala ljudi, ki so ranjenca prepeljali venomer krvavečega domov. Tu so ga za silo obvezail, na to pa dali prepeljati v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. Franc ima lobanjo prebite na levi strani in levo roko razbito v komolcu. Strašen samomor v zaporu. V preiskovalnem zaporu jetniš-nice v justični palači je izvršil 29. avgusta 28-letni Ivan Zver, doma iz Dolnje Lendave, groben samomor. Ivan Zver je bil do nedavna u-sliižben kot sidarski polir pri stavbni tvrdki A. Batelino. Kmalu pa je pričel imenovani, ki je bil sicer miren in pameten človek, hoditi nekam skrivnostna pota. Jel se je tudi družiti z raznimi neznanci, dokler ga niso aretirali. Iz preiskovalnega zapora v Beogradu so ga kmalu vrnili nazaj v Ljubljano, kjer je čakal sodbe. V zaporu se je Zver obnašal popolnoma mirno, postajal pa je oči-vidno čedalje bolj potrt. Ker je v preiskovalnem zaporu dovoljeno kaditi, je debil cigarete, ki jih je pušll drugo za drugo. Okrog 20.30 pa so jetnlški pazniki naenkrat za-čuli obupne klice na pomoč. Sprva niti niso mogli ugotoviti, iz katere celice odmevajo glasovi. Nenadoma ipa je pričel udarjati iz neke celice v 3. nadstropju sumljiv dim. Pazniki so vdrli vanjo in nudil se jim je grozeh prizor. Za gorečimi ivrati je skakala sem pa tja po celici goireča baklja. Bil je obupani jetn:k. Stražniki so takoj prinesli neke plahte, v katere so povili nesrečneža, da so udušili ogenj, nakar so ga spravili iz celice na hodnik. Precej truda so imeli tudi še nadalje, da so pogasili ogenj o našo bedo in da jaz ne morem zaslužiti dosti z levo roko.... — Ali sploh znaš pisati z levico? Mislim, da. Urim se vsaki dan. Ce postavim tintnik na papir ter .1 spustim precej časa, spravim lahko skupaj marsikaj. Ravno neotesanost bo zelo ganila Loro.... — Dobro! Stori to, Marička ter ne povej nikomur ... V teku naslednjih par dni je prišel mesto Gerte h kosilu neki sel, ki je prinesel pisemce za Amalijo. OerU je sporočila v njem lakonično svoji materi da je zjutraj odpotovala z Greto na Dunaj in da se ne bo nikdar več vrnila v Schlostadt. Njeno Imetje naj pošljejo na naslov Grete in sploh pa so lahko veseli vsi, da ni pri mizi nadaljnega gosta. .. Za njeno bodočnost je skrbljeno in njeni materi se ni treba brigati za to. Ta skrivnosten migljaj je bilo vse, kar je gospa Amalija Izvedela zaenkrat glede usode njene hčerke. To Jo je strašno žalilo. — Vzgajati otroke je najbolj nehvaležna stvar na svetu, — je rekla pogosto v krogu svoje družine. Maloštevilni znanci, katere je dobila, so ji pripovedovali za šalo, da Je dobila Gerta sijajen engagement na Dunaju.... I Dvanajsto poglavje. Lora je sedela molčeče poleg gospe Rickmersove. ko je vodil Erckman avtomobil skozi deževno pokrajino Gornje Avstrije. Globoko v dolino so segali oblaki megle ter zakrivali vsako orijenta- cijo. Lora je poznala dobro vsak kamen in vsako drevo naokrog, kajti bila je njena domovina, skozi katero so se vozili sedaj in cilj je bil grad Rutland, katerega je kupila pred dvemi meseci gospa Rickmersova. Sedaj se imenuje grad seveda "Rickmers". Lora je mislila, na čudovito izpremembo vsega posvetnega, ko se je peljala na mesto, kjer je preživela svoje najbolj serčne ter obenem najbolj žalostne dni svojega življenja ... V Švici, malo pred odpotovanjem Jošta je bilo prvikrat, da je gospa Rickmersova izrazila svoj namen, da se stalno naseli v Avstriji, ker je Jo*t naravnost zaljubljen v gore. — Mislim, da bo Joštu zelo ljubo, če storim to, — je rekla Lora. _ Potujemo še vedno lako, kolikor hočemo. Včasih pa je vendar zelo dobro in prijetno imeti svoj lastni kotiček. Lastni dom je vreden zlata, — Je rekel J061 vedno. Princ Ensberg je bil zadnji, s katerim sta si segla v Lase. Zakaj pravzaprav? Lora ni tega nikdar razumela. Princ je bil či-Eti čeden ln za princa res skromen. Tela Ethel ga je vedno protežirala ter mu dajala prednost. Mogoče pa je bilo ravno to? To bi bilo bedasto, — si je mislila sedaj Lora. Sploh pa . . Kljub temu pa je bil to povod za izpremenjeni iivljenski način tete i thel. Tako potem, ko je njen svak odpotoval, je zapustila z Loro Ženevo ter se napotila na Dunaj. Joit je imel prav, ko je rekel, da so skoro vsi ljudje zelo površni in da se komaj izplača občevati ž njimi. Ostati v družinskem krogu Je najboljše! — Zakaj ne greš potem v Amsterdam, teta? — je vprašala Lora. — Ker bi imela tam toliko družabnih obveznosti, da bi si ne mogla ustanoviti družinskega življenje, kot govori o njem Jošt. Ti ne veš, kako je pri nas. Ce spadaš med prve in najbolj ugledne družine, potem si niti ne moreš misliti, kaj vse se pričakuje od tebe! Če . e hočem od počiti, grem rajše v inozemstvo. Tam lahko živimo ter delamo, kar hočemo! Lori Je bilo nekoliko nejasno, kaj hoče teta prav za prav pod izrazom "odpočitl se", a bila je kmalu poučena o tem. — Joe t meni, da bi bil zelo vesel, če bi imeli stalen dom v bližini Dunaja. Dvakrat ali trikrat mora vsako leto .poslovno semkad ln poleti si privošči štiri tedne počitnic. Razventega pa ima namen naseliti se na Dunaju, v kolikor sem Jaz posnela iz njegovih besed. V par letih se bo preselil stalno tjakaj. TI razumeš, kako prijetno bi bilo, če bi imeli stalni domicil ali ck>m o mi no! Razventega pa bi me May lahko pogosteje ob-sJkala! Konečno je Lora vseeno razumela. ' Ta večni "Jošt misli" in "Jošt pravi tudi", Je raztrgal mreno pred njenimi očmi. Najprvo « je prestrašila ter se nato jezila. Ali ni bilo vse to skrajno ame&no? Ženska v letih tete Ethel! On je komaj toliko star kot ona, a konečno Je bila to njena Jn njegova stvar! Lora pa Je tudi našla, da je gospa Rickmers delala preje dosti bolj pomemben in simpatičen učinek kot pa sedaj! Z vUine proste, neodvisne narave Je padla navzdol na stališče na-enske. ki noče zamuditi nobene prilike, da dobi drugega moža. Kako nerazumljivo! Teta Ethel Je bila vendar Amertkanka po roj-Tara velja namreč princip: Denar k denarju! Milijoni k mUijo- KLOTK91 DAILY M V. B. A Mogoče pa je teta vendar skupaj napačno računala, ko Je domnevala, da Je tudi želja Jošta držati skupaj milijone Rickmersov za May? On je sovcpžil in zaničeval Herwaya, kajti njegovo Obnašane nI puščalo niti najmanjšega dvoma o /tem. Za Herwaya pa ne bo zbiral milijonov! Mogoče pa je vendar ljubil Ethel? Bila je še vedno lepa ženska, pametna, odlična ter zelo prilagodljiva kot morajo biti vse ženske! To je dokazal najboljše^ njen sklep, da si ustanovi domačijo na deželi, ker hoče s tem izpolniti željo Jošta! Ona ni ljubila tišine življenja na deželi, /to je Lora dobro vedela. Prav kot je vedela, da se bo teta poročila z Joštom iz prevdarka, bi morala tudi vedeti, da je vzela iz hladnega proračuna njegovega starejšega brata. Teta Ethel ni imela nikakega srca! Vedno bolj jasno (je občutila to IjOtsl. Njena ljubeznjivost je bila natančno proračunana in radi tega tudi ni mogla razumeti globine čustva njene hčerke. In Jošt? Dosedaj ni imela še nikake prilike, da si ustvari jasno sliko o njegovem pravem bistvu. Vedela pa je, da je povsem drugačen kot pa teta Ethel. Mislila pa je: — On pleše krog zaletega teleta kot ona. Ali bi jo drugače tj ubil ter hotel imeti jo za ženo? Lora se je marala vedno spomniti s silo »vseh dobrot, za katere se je morala zahvaliti gospej Rickmersovi, da ni zunaj pokazala svoje ogorčenosti nad potekom vseh stvari. Na Dunaju je bil poverjen urad, da najde primeren prostor. Vsled čudnega slučaja so zopet postavili Ruthland na prodaj. Oče Lore je imel ta grad v lastnih rokah več kot dvajset let. Gospa Rickmersova se je informiraal .pri Lori glede položaja ter u-rf d.be, nakar se je odpeljala ven s vajim pravnim zastopnikom Teden dni pozneje pa je presenetila Lora z naslednjo novico: — Jaz sem ga kupila! Ti ga pa moraš najprvo videti, predno ga na-rovo opremim, nakar se preselimo tjakaj! — Kupila — Rutland! — Da. Imenovala jo bom Riokmers-hišo. Seveda bo strašno dolgočasno, kajti vsa dežela je skrajno pusta. Računam ipa nate! Ti me boš seznanila s svojimi starimi tovariši in o Božiču bo prišel tudi Jošt. Škoda, da preživljajo Herwayi zimo na jugu, kajiti drugače bi jih tudi povabila. Stara baronica je vsa srečna nad novo sosed-šcino, ki ji zeilo ugaja! Kako tesno je bilo Lori pri srcu, ko so se bližali domači dolini! Takoj morajo zagledati streho gradu med lipovimi kronami, ki so sedaj po zimi izgubile vse liste! — Tvojo sobo sem pustila tako kot je bila, Eleanor, — je prekinila gospa Rickmersova naenkrat njene misli. — Mislim, da ti je najbolj ljubo tukaj? — Moja soba? Ali še ob6taja? Mislila sem.... (Dalje prihodnjič.) €€ 99 KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. Na obisk v staro domovino zamore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedriavljan, ki je postavnim potom došel v te deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo ndob-no in brezskrbno potoval. To leto priredimo se sledeče Izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "lie de France" preko Havre: DRUGI JESENSKI IZLET 3. oktobra 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET 12. decembra: VELIKI BOZlCNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "VULCANIA" dne 8. oktobra 1930 Nadaljni Izleti po isti progi: 28. novembra—"SATURNlA** 10. decembi -"VULCANIA" Za cene. za pojasnila ln navodila glede potnih listov, vizejev, per- mitov Itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in sto~tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko Jamči za dobro in solidno postrežbo ln pa. kar Je naj važne je. da boste o vsem točno ln pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK 32 CORTLANDT ST., NEW YOBS Tel. Barclay 0380 l Mali Oglasi imajo velik uspeh 0 RAZNE POVESTI in BOMAKI: (Nadaljevanje.) Sort pred hlio ................ JU Stanley v Afriki .............. M Strap ls Judeje.................75 Spomin znanec* potovale« ____ 13« Stritarjeva Anthologija broS. .. j* Sisto Šesto, povest ls Abrocev .. .30 Slu medvedjega lovca. Potopisni roman ........................ JS9 S trie Tomova kote ............. Študent naj bo, V. sv............'iS Sveta Notburga ................ .55 Spi g Je. male poveotl ............ J5 Svitanje (Govekar) ............1.— Stezosledec ..................... .3« Šopek Samotarke ............... JI5 Sveta no« ......................3« Svetlob« tn sence.............. l»(l Slike (Meško)...................60 HAKESPEAREVA DRLA: Martib«»t, trdo ve«. ............ J9H broširano....................W Othelo .......................... Sen Kresne noil ...............7« SPLOŠNA KNJIŽICA: Št. 1. (Ivan Albrecht) Ranjeno gruda, lvzirna povest, 104 str., broširano .................... ,S5 St. 2. (Rado Murnlk) Na Bleda, Izvirna povest. 181 str„ broš... .59 fct. 3. (Ivan ltozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broS. 105 strani ................... Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne ~ klasje, Izbrane pesmi, 184 str., broširano ..................... JO Št. 5. (Fran Mildinskl) Gospod Fridolin Žolna ln njegova družina veselomodre črtice L, 72 strani, broširano .................25 Št. 6. (Novak) Ljubosumnost .. .30 št. ?. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila ' Utva, 111 str., broš........... .35 Štev. 8. Akt. štev. Ha...........75 Št. 9. (C nI v. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš. ......— .70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternotie, rilljefna karikatura in minulosti, 55 str., broti. „...... J55 ŠL 11. (Povel Golla) Petertkave poslednje sanje, božična [>ovest v 4 .slikah. 84 str., broš....... .35 Št. 12. (Fran Mildlnskl) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. 91 str., broš.......... JO Št 13. (V. M. Garšln) Nadeida Nikolajevim, roman, poslovenil U. Žun, 112 tsr„ broš. ........ JO Št. 14. (Dr. Kari Englli> Denar, narodno-gospodarskl spis, , poslovenil dr. Albin Ogrls, 236 Btr., _ broS. ......................... -M Št. 15. Edmond In Jules de Gon- court, Renee Mauperln..........40 Št 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., broš......... .45 Št. 17. (Prosper Marimeet Verne duše v vieah. povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str............. j® Št. ia (J a rosi. Vrcblteky) Oporoka lukov&kega grajfičaka,. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str„ broš. .. J4 Št. 19. (Gerhart Hauptman) Po-topljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 stra., broš....... JM Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompati ln Komaruaki, Jaionskl roman. Iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broS..............49 Št 21. (Fridolin žolna) Dvanajst kratkotasnib zgodbic, II., 73 str. broš. ........................ .25 fit 22. (Tolstoj) Kreatzerjeva____ sonata ........................M Št 23. (Sopbokles) Antigone, Kalna Igra, poslov. C- Golar, 00 str., broširano .................... .M Št 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, S55 str., broS. ...................M št 25. Poslednji dnevi Pompcja II. del ...................... je Št 26. (Lu Andrejev) Črno noske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broš. ........................ Št 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš....... J5 Št 29. Tarzan sin epic ....... JO Tarzan sin opice, tr. vez. ...1.20 Št 31. Roka roko.............. JU Št 32. Živeti „................ .25 Št 35. (Gaj Sol ustij Krtsp) Vojna s Jogurta, poslov. Art Dokler, 123 strani, broš. .......... M Št 36. (Kmver Mefikc) Listu, 144 sttanl ................. ftt 37. Donate Uvatt .......... M Št 38. Tarzan in avet ........1.— Štev. 3». I* itshrmu .......... 39 Št 46. Magda .40 Št 47. MlsterU Mi............L— Štev. 48. Tarzaoeve Hvali .... M Štev. 49. Tariaaov sin ........ 3% Št 49. Tarzanov sla, trd ves____1JSS št 60. 8Hka Da Graye..........1JM ftt trt št m. v Št 55. Naariilim ftthrik ,:.,.. JC Št 56. To in enknti Sodo .... J$ St 67. Tansnsva ■tadeat, trd. vcsl ................US0 A tov. 88. IM (TTsib—111 ____ JM fit. 68. (Dostoevski) Zapiski ls Kretan je Parnikov — Shipping News — 15. septembra; Columbus, Cherbourg. Bremen IS. septembra: Europa, Cherbourg, Bremen 17. septembra: Bert-iigJiria, Cherbourg Albert BaJlin, Cherbourg, Hamburg 18. septembra: Berlin. Boulogne Sur Mer, Bremen 19. septembra: Paris, Havre Siiturnla. Trst Majestic, Cherbourg Role:dam, Boulogne »ur Mer, Rotterdam 20. sentembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 22. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg 23. septembra: Bremen, Cherbourg. Bremen 24. septemora: Mauritania, Cherbourg Amerira. Cherbourg. Hamburg New York, Cherbourg, Hamburg 25. septembra: L>re»den, Cherbourg. Bremen 26 septembra: France, Havre Homeric, Ch-rbourg Pen n land. Cherbourg, Antwerp*n Verlendain. Boulogne but Mer, ILutter- dam Augustus. Nap.M, Genova 27. septembra: L.eviathan, Cherbourg 1. oktobra: A'luitarua, Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg Ueutst hJand. Cherbourg. Hamburg 3. cktobra: lie ile Kranoe, Havre Kuropa, Cherbourg, Bremen Olvrnpic, Cherbourg 4. oktobra: St. LA>uis. Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne aur Mer, Rotterdam Con'e Biancamano, Napoll, Genova 6. oktobra: Republic, Cherbourg, Hamburg Resolute, Cherbourg, Hamburg 8. oktobra: Vulcania, Trst Berengariu, Cherbourg Columbus, Cherbourg, Bremen President Roosevelt, Cherbouig, Hamburg Hamburg. Cherbourg, Hamburg 9. oktobra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 10. oktobra: Paris, Havre Majestic, Cherbourg Statendain, Boulogne sur Mer, Rotterdam Itoma, Nap.,ll, Genova 14. oktobra: Bremen, Cherbourg. Bremen 15 oktobra: M iuretanla. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 16. oktobra: Berlin. Boulogne »ur Mer. Bremen 17. oktobra: France, Havre Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 18. oktobra: I-evlathun. Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Conte urund«, Napoli, Genova 22. oktobra: New York, Cherbourg, Hamburg 23. cktobra: Dresden. Cherbourg, Bremen 24. oktobra: lie de France. Havre Saturnla, Trst Kuropa. Cherbourg. Bremen Pennland, Cherbourg. Antwerpm 25. oktobra: Cleveland. Chert« urg, Hamburg Voleiidurn. Boulogne sur Mff, Rotterdam 29. oktobra: I>eutS' hland. Cherbourg. Hamburg America, Cherbourg, Hamburg Bereni?aria. Cherbourg ! 31. oktobra: I Majestic, Cherbourg Augustus. Nayoli. Genova 6 DNI PREKO OCEANA I Najki ajk* in najbolj ugoSna »o« aa I ootovsnjs nr ogromnih tirnikJh; PAKIS 19. sept.; 10. okt. (4 P. M.) (6 P. M.) FRANCE 28. sept.; 17. okt.1 (7 P. M.) (7 P. M.) j lie de France 3. okt.; 24. okt.: <4 P. M. • »7 P. M.t poi po Be •antcl. V___ 1« T posebni kabini s vsemi Moderni ml ttdubnowU — PIJa.C* in slavna francoska kuhinja, larsdno Diske esno STprmSajts kat»r«gwkoll poobiaUsaaga agsat« ali FRENCH LINE IS »TATI «TREET NIW VCRK. N. V h0Llandamerica.LINe i T A t t n [> A M Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam SI A PRILJUBI-JKNA PARN1KA TE DltrŽUK HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ali Boulogne-sur-M«r Potovanje s parnikl Holland-America I^ine pomenja. udobnost, domač«- razpoloženje. neprekosljivo kuhinjo in |m>-strežbo. Tedensko >0 Zgodovina o nevidnem človeku .. JS Zmaj iz Bosne .................70 Zlatarjevo zlato ................ JK> Življenje slov. trpina. Izbrani spisi Alešovec, 3. sv. skupaj ........1.50 Zvesti sin, povest .............. J85 Zlatokopi .........................20 Ženini naše Koprnele ...........45 Zmote in kooee gd«. Pavlo.......45 Zlata vas ...t.................. M Zbirka narodnih pripovedk: I del......................... M Zbirka narodnih pripovedk: II. del .......................... Znamenje Mirita (I>ojle) ....... M Zeodovinflke anekdote .......... Z ognjem ia mečem..............t- Zločin In kazen. 1. In n. zvezek 1._ Zgodbe Napoleonovega bazarja .. M Zcodbe zdravnika Mozaika...... .1% Zlati nantar ............m Zeiema ffsti ...................LSS