Naročnina »naša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev, 1 Din. UREDNIŠTVO - UPRAVA: £ri g. ]os. Benko v M. Soboti telefon številka S. ?tev. rač. poštne hran. 12.549 -'shaja vsako nedeljo- V, LETO SflHJiriS Cena oglasov Na oglasni stiani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas !5®/t dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. Murstta Sobota, 18. septembra 1938. Kaj bo ? Upanje, da se bo v doglednem času uredil spor med češkoslovaško vlado in sudetskimi Nemci, postaja vedno manjše in vedno več je znakov, ki govore o bližajoči nevihti. Pogajanja med obema taboroma niso le obstala na mrtvi točki, temveč so se celo prekinila, kar je seveda povečala napetost v Evropi. Še nikdar m bilo tako glasno rožljanje orožja na našem severu, še nikdar niso padle tako ostre in brezobzirne besede državnikov, ki odločujejo o usodi milijonskih narodov. Vsakdo, ki zna pogledati v orožarnico našega kontinenta, in ta označba ni pretirana spričo vsesplošnega oboroževanja zadnjih let, se s strahom sprašuje: Kaj bo? Značilno za razmere v Evropi, je dejstvo, da je Amerika, ki je vsa zadnja leta stala v ozadju in le motrila dogodke v Evropi, nenadoma stopila v ospredje, da še ob dvanajsti uri skuša spraviti razprte narode do uvidevnosti in jih očuvati nepremišljenosti. Če bo to zaleglo, je veliko vprašanje. Tega se tudi Amerika zaveda, in njena grožnja, da ne bi mogla ostati nedotaknjena od bojnih trenj, ki bi se kjerkoli na svetu pripetila, ni bila izrečena brez vzroka. To svarilo naj bi služilo kot zadnie sredstvo za pomirjenje duhov. Že bodoči dnevi pa bodo pokazali, v kolikor so zalegle besede Amerike, ki je tudi v zadnji vojni s svojo pomočjo prisilila napadalce na kolena, kakor je to zahtevala pravičnost. Špansko vprašanje je spričo sedanjih dogodkov v osrčju Evrope, stopilo kar samo od sebe v ozadje. Oči vsega sveta so danes obrnjene v Prago, Berlin in London. Posebno angleška prestolnica, od koder se vodi pomirjevalna akcija med sprtima sosedoma radi nemških manjšin, je postala središče največjega zanimanja, saj od tam izhajajo vsa ona pomirjevalna poročila, ki jih na izkušnjah bogati svet morda še ne zaupa v celoti. Spričo neprestanih vznemirjanj, ki vedno bolj temnijo evropsko nebo, pa sprejemajo ljudje londonska zagotovila z občutki znatnega olajšanja. Poleg tega pa se mora priznati, da se angleški državniki resno in odkritosrčno trudijo, da bi se odstranila vojna nevarnost in spričo tega dejstva zatemni njeno nedavno zadrževanje v abe-sinskem sporu, ki je vse miroljubne ljudi razočaralo. Anglija se danes dobro zaveda, da mora imeti poleg miroljubne besede, tudi močno oboroženo armado, če hoče doseči zastavljene cilje. V ta namen je že ogromno žrtvovala in še se pripravlja na večje žrtve. Istočasno ko oborožuje vojake pa zbira okrog sebe zaveznike, ki naj povsem nepre-siljeno in v primerni, kolikor mogoče nerazdražijivl obliki podpro njeno delo za ohranitev miru. Tako se je baš v sedanjem sporu v osrčju Evrope poglobilo prijateljstvo med Angiijo in Francijo in angleškim državnikom se je je zahvaliti, da je k sedanjemu evropskemu sporu spregovorila tudi Amerika. Svarila, ki so prišla iz Amerike in izjava ameriškega prezidenta Roosevelta, da „mi na zapadni svetovni polkrogli predobro vemo, da ne ležimo več v oddaljenem ozemlju, ki bi se ga spori onstran morja ne mogli dotakniti", je velik uspeh angleške diplomacije in težko orožje v njenih rokah, pri urejevanju evropskih homatij. Neki vodilni ameriški politik je pravilno označil trenutni položaj v Evropi, ko je govoril, o nevarnih, strahotnih pojavih razpadanja mednarodne skupnosti in je kot primer navedel vpade na ozemlje samostojnih držav, rušenje priznanih vlad, vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, kršenje pogodbenih obveznosti, poskuse reševanja mednarodnih sporov z orožjem itd. Kaj bo? Vprašanje je upravičeno, če upoštevamo, da je že tudi Francija vpoklicala svoje rezerviste pod orožje in zasedla s 100.000 vojaki utrdbe ob svoji meji proti Nemčiji. Isto je storila Belgija. A tudi druge države ne stoje križem rok, ker nihče noče, da bi ga razvijajoči se dogodki presenetili. Ozračje nad Evropo je prestrupeno in prenasičeno in le mala iskra zadostuje, da se razbesnijo nakopičene sile. Kljub temu pa odgovorni državniki nekaterih držav še niso izgubili živcev, ne hladne krvi in so z vsemi silami na delu, da odvrnejo grozečo nevarnost. Najlepši primer za to je dal predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš, ki je naslovil na svoje manjšine res očetovske besede, prežete z ljubeznijo in z neomajnim zaupanjem v zmago pravice. To so bile besede apostola miru in da-lekovidnega državnika, ki so vse ljudi, ki jim je mir na svetu največja dobrina, prežele v teh težkih trenutkih, z novimi upi. POLITIKA Med politično pomembne dogodke v zadnjem tednu spada vseka-kakor veliki narodni tabor v Črensov-sovc h, ki se ga je udeležil poleg voditeljev prekmurskega ljudstva tudi notranji minister dr. A. Korošec in ban dr. Marko Natlačen. Tabor, o katerem poročamo na drugem mestu, je bila ena najveličastnejših proslav dvajsetletnice naše svobode. „Mi ne stojimo v volilni borbi. Tabori nam ne služijo za volitve, četudi to ne bi bilo nič hudega, tabori nam služijo, da vsemu svetu do-kažemo svojo slovensko in jugoslovansko prepričanje ter da izjavimo vsem in vsakemu svojo zvestobo in vdanost našemu kralju in vsemu kraljevskemu domu*. Iz govora našega notranjega ministra dr. Korošca v Črensovcih. Predsednik vlade dr. Milan Sto jadinovič se je prejšnji teden mudil v Hercegovini, kjer ga je tamošnje pre- bivalstvo burno pozdravljalo. Ob tej priliki je položil temeljni kamen za novo gimnazijo v Trebinju ob navzočnosti kraljevega odposlanca in večjega števila ministrov. Svečanosti v Trebinju so se razviie v velike patriotič-ne manifest« cije. Notranji minister je prepovedal nadaljnje izhajanje znanega beograjskega časopisa »Pravda". Uvedena preiskava je namreč dognala, da so v tiskarni lista tiskali letake, ki so kle-vetali visoke državne činitelje in funkcionarje. Poleg tega je list dobil iz tujine 3 in pol milijona Din. V zvezi s tem so več oseb aretirali, ki se bodo morali zagovarjati pred državnim sodiščem. Zaupniki socialističnih organizacij iz savske, primorske, dunavske in vrbaske banovine so se sestali v Zagrebu, kjer so razpravljali o političnem položaju in o odnošajih socialistov do posameznih strank. Sklenili ŠTiV. 38. so, da bodo ostali socialisti tudi v naprej povsem samostojni in da bodo poskusili ob primernem trenutku zopet pokrenitl vprašanje obnove socialistične stranke. V Beogradu je bilo razrešenih 14 občinskih svetnikov. Na novo je bilo imenovanih 18 občinskih svetnikov. Velika manifestacijska zboro-rovanja bo v kratkem začelo prirejati po deželi vodstvo Kmečke demokratske koalicije. V sedanjem sporu med Nemčijo in Češkoslovaško radi njenih nemških manjšin, je značilno pisanje nekega angleškega časopisa, ki pravi, da naj Čehi odstopijo kratkomalo vse sudet-sko ozemlje Nemčiji. Tako pisanje je povzročilo tudi v Angliji vihar ogorčenja in angleška vlada je takoj izjavila, da ta članek ne predstavlja njenega naziranja in da ga odklanja posebno v sedanjem trenutku. Prezident češkoslovaške republike dr. Beneš je imel preteklo soboto v radiu govor, v katerem je obrazloži! smernice češkoslovaške vlade v sedanjem sporu radi nemških manjšin ter pozval vse prebivalstvo naj ohrani povsod red in mir. Njegove besede so naletele na silen odmev po vsem svetu, ssj so nudile ponoven dokaz miroljubnosti Češkoslovaške in njene odkritosrčne želje po mirni ureditvi sporov. Francija nadaljuje mobiliziranje svojih rezervistov in je oborožila že 2 milijona vojakov. Z mrzlično naglico utrjuje mejo proti Nemčiji pa tudi vse njenp vojno brodovje je v polni pripravljenosti, da lahko stopi v akcijo, če je potrebno. Nemci so baje zbraii na svoji meji proti Češkoslovaški 200000 vojakov poleg ogromne količine vojnega materiala. Na Dunaju gradijo ogromno letališče, odkoder se bodo letala podajala proti vzhodu. Tudi Rusija se pripravlja za primer oboroženega spopada v Evropi. Ruski časopisi nagiašajo, da bo Rusija z vsemi svojimi silami priskočila na pomoč Češkoslovaški. Predvsem se lahko Čehoslovaki, tako pravijo Rusi, zanašajo na ruske letalske sile, ki jim bodo prišle na pomoč že prvi dan izbruha sovražnosti. V Španiji le počasi napreduje ofenziva generala Franca, ker se komunisti vedno bolj srdito branijo, spričo neprestane izdatne pomoči, ki jih dobivajo rdeči iz sosednje Francije. Društvo narodov je začelo zase. dati v Ženevi. Spričo težkega in nevarnega položaja v Evropi ne prisostvuje temu zasedanju skoro noben zunanji minister. Proslava v Po predhodni izdatni predpripravi se je vršila 11. septembra 1.1. v Črensovcih 20 letnica osvobojenja Prek-murja združena z 25 letnim jubilejem obstoja črensovsfcih Novin. V to svrho so se črensovcl odeli bogato z zastavami in slavoloki. Slavnosti so se udeležili tudi notranji minister g. Dr. Anton Korošec, ban dravske banovine g. Dr. Marko Natlačen, vseučelišfcš profesor g. Matija Slavič, narodna poslanca obeh srezov Prekmurja, banski svetniki, mnogo gg. duhovnikov, učiteljev, uradnikov, trgovcev in ostalih gostov. Prišli so tudi gasilci iz obeh srezov, člani fantovskega odsesa in razna druga društva. Domače in sosednje ljudstvo je začelo prihajati že ob 7. uri in ko je bilo vse pripravljeno za povorko mimo Našega doma proti cerkvi, so ude ležencl zgornji del prostranih Črensov-cev popolnoma napolnili. Med tem so ugledni gostje zavzeli določena mesta pred in na balkonu Našega doma. Ob 9. uri se je začel mimohod. Ogromna množica naroda je dsfilirala pred notranjim ministrom g. Korošcom, ki je stal v družbi bana in obeh narodnih poslancev na balkonu Našega doma, med tem ko so bili ostali dostojanstveniki razvrščeni na vrtu pred domom. Mimo idoča množica je neprestano vsklikala kralju, Jugoslaviji, Dr. Stojadinoviču in Dr. Korošcu. Okoli 15 000 udeležencev je v lepem razporedu korakalo črez pol ure pred Dr. Korošcem in drugimi dostojanstveniki. Med njimi smo opazili mnogo konjenikov z zastavami in prastarimi nošami, 13 kmečkih vozov okrašenih z ze. lenjem, na katerih so kmetice in kmetje opravljali razna kmečka dela, prekmursko gostovanje s svojimi tremi pozvačini ter poseben oddelek koscev in ženjic, ki so v veselem razpoloženju prepevali narodne pesmi. Vsa ta množica se je razgrnila na lepem prostoru v ozadju črensovske cerkve in čakala na začetek sv. maše. Radi službenega zadržanja lavantin-skega škofa preč. g. Dr. Tomažiča je sv. mašo daroval stolni kanonik preč. g. Dr. Cukala iz Maribora. Po končani sv. maši je banski svetnik g. Klekl Jožef pozdravil navzoče in v jedrnatih besedah kratko orisal pomen proslave 20 letnice osvobojenja Prekmurja in 25 letni jubilej Novin, za kar je bil deležen splošnih vsklikov in odobravanj. Nato je stopil na govorniški oder notranji minister g. Dr. Korošec, katerega so udeleženci dolgo časa burno pozdravljali. Večkrat prekinjen s ploskanjem in živijo klici množice, je g. minister v jedrnatem govoru obrazložil zgodovino prekmurskih Slovencev in njihovo priključitev k Jugoslaviji. Povdaril je, da je gojil posebno simpatijo do prekmurskega naroda že v svoji mladosti in da je bil že tedaj sodelavec prekmurskih narodnih budi« teljev Ivanocija, Baše, Kfiharja in obeh Kieklov, posebno ga pa vežejo spomini na dolgo in uspešno sodelovanje Črensovcih s svojim prijateljem in urednikom Novin g. Klekl Jožefom, kar je povzročilo dolgotrajno in burno odobravanje množice. Glede taborov pa je rekel: Nekateri mislijo, da je slovenski JRZ pričel s svojimi tabori volilno borbo. Kdor to misli se moti. Tabori nam ne služijo za volitve, četudi to ne bi bilo nič hudega, tabori nam služijo, da vsemu svetu dokažemo svoja nacionalna in patriotska čustva, da pred vsem svetom priznamo svojo slovensko in jugoslovansko zavednost, ter da izjavimo vsem svojo zvestobo in vdanost našemu kralju in kraljevskemu domu. Te tabore prireja naša stranka JRZ. sama, oprta na svoje lastne ljudi in moči in sicer zato, ker nočemo in nemoremo skupaj sedeti z našimi starimi denuncianti, ki so nam opljuvali našo vdanost do države do naroda in do cerkve, nočemo pa tudi skupaj sedeti z internacionalnimi brez-božniki, brezdomovinci in prekucuhi. Govoril je dalje o naših narodnih manjšinak in pripomnil, da jih ne želimo povečati, ravnati z njimi pa tako, kakor ravnamo z državljani naše narodnost'. Potem ko je naštel število članov raznih narodnih manjšin, je povdarii, da ne obstoji pri nas nobe no židovsko vprašanje. Današnja vlada, je trdno odločena vsem Židom, ki so naši državljani, nuditi enakopravnost kot jo imajo državljani druge veroizpovedi, nikakor pa nc želi povečati njihovo število s pribeglimi Židi, katerim ne bo priznala državljanstva. Laskavo se je g. minister izrazil o kulturnem delovanju Novin in čestital k 25 letnemu jubileju, pri čemer je s povzdignjenim glasom naslovil na urednika g. Klekla, v priznanje svoje vstrajnosti, nekaj toplih zahvalnih besed, kar je zopet povzročilo veliko odobravanje množice. Sledila je deklamacija »Kaj je MQ ra šepetala", ki jo je prav lepo podala gospodična Micika Antauerjeva. Na to so vsi zapeli pesem .Slovenska krajina mili moj dom". Potem so nastopili kosci In ženjice s pesmijo in de-klamacijo, ki so s primernim govorom podarili notranjemu ministru g. Dr. Korošcu krasen venec (dožnjek), pleten iz pšeničnih vlati in okrašen s cvetlicami. Gospod minister je dožnjek, vidno vzradoščen, zahvalno sprejel, ljudstvo pa mu je živahno vzklikalo. Nato je govoril ban, g. Dr. Natla čen. Našteval je pridobitve Prekmurja v zadnjih 20 letih in povdaril, da so večje nego so bila v stoletni prejšnji dobi. Obljubil je, da se bo začeto delo na mostu v Petanjcih nadaljevalo, da se bo v najkrajšem času v Soboti začelo zidati moderno in zadosti veliko bolnico, da je že preskrbljen kredit za izdatno regulacijo Mure in Le-dave. Govoril je o agrarni reformi, povečanju števila šolskih razredov in učiteljev, izpopolnitev gimnazije, kmetijske šole v Rakičanu in vodne zadruge v Dol. Lendavi. Slednjič je tudi on čestital Novinam k 25 letnemu jubileju. Za svoja izvajanja je bil deležen ovacij in ploskanja naroda. Naslednji govornik profesor g. Slavič je opisal borbo za Prekmurje na mirovni konferenci in povdaril, da je imel veliko truda preden je prepričal Člane te konference, da je Prekmurje slovenska zemlja in da pripada po svoji narodnosti k naši državi. Za svoj govor je bil deležen splošnega odobravanja. Narodni poslanec g. Dr. Klar burno pozdravljen je v svojem govoru orisal zgodovino prekmurskega naroda od panonskih vladarjev dalje kakor tudi kulturni in gospodarski rsz voj prekmurskega naroda v zadnjih 20 letih in čestital Novinam k jubileju. Ljudstvo je govoru z zanimanjem sledilo in glasno odobravalo. Bisedo je dobil narodni poslanec g. Benko, ki je bil že ob nastopu burno pozdravljen. V s?ojem kratkem in jedrnatem govoru je naslovil pozdrave predsedniku vlade g. Dr. Stojadinoviču. navzočemu notranjemu ministru g. Dr. Korošcu ter ostalim članom, kar je dalo zborovalcem povod za ponovno vsklikanje g. Dr. Stojadinoviču in Dr. Korošcu. V nadaljevanju je opisal vztrajnost, strpnost in slož-nost prekmurskega naroda in ob koncu povdaril, da bo ta narod znal krepko braniti svojo domovino in svoje pravice. Med tem, ko so poslušalci izvajanju g. Benka s ploskanjem in živijo klici živahno dajali duška, se mu je minister g. Dr. Korošec za govor osebno zahvalil. Govoril je tudi banski svetnik g. Bajlec. Obrazložil je življenje prekmurskih Slovencev pod madžarsko vlado in splošni razvoj našega ljudstva v zadnjem 20 letju. Obrazložil je tudi se je sestala dne 2, septembra k rednemu zasedanju. Poročila, ki so jsh podali posamezni funkcljonarji so bila sprejeta in odobrena. Ugotoviio se je, da je bil obisk učencev v minulem šolskem letu boljši kakor prejšnja leta, takisto so tudi učni uspehi pokazali razveseljiv napredek. Šolski upravitelj je celo predlagal, da podeli uprava dvem obiskovalcem šole kot priznanje za posebne odlične uspehe, nagrade v denarju. Te nagrade nimajo značaj plačila za dosežene uspehe temveč naj bi predvsem služile učencem za vzpodbudo pri učenju. Tako sta bila za nagrajenca predlagana Zver Alojz natakarski vajenec pri g. Jos. Benko in Berta Herbst trgovska va-jenka pri tvrdki Š ftar Karolu. Nagrajenca prejmeta po Din 100 —, ko jima poteče učna doba. V petek 2. septembra ob 14. uri se je po Soboti hipoma raznesla vest o težki avtomobilski nesreči. Sreča v nesreči je bila v tem, da ni zahtevala človeških žrtev. Starešina sreskega sodišča g. dr. Šumenjak, je dal svoj osebni avto v delavnico g. Kfičana v pregled in je naročil, da se nategnejo zavore, ki so nekoliko popustile. Ker mojstra ni bilo doma, je izvršil njegov vajenec, ki se je po končanem delu vsedel v avto z namenom, da nateg-njeno zavoro preizkusi. Peljal se je po Lendavski cesti preko železniškega prelaza. Pred drugim mostičem, kjer zavije cesta nekoliko v ostrejšem loku, je fant volan vozila potegnil preveč na levo stran, tako, da je vozilo drvelo proti kupu gramoza, katerega je opazil v zadnjem trenutku. Tega se je ustrašil in je volan sunkoma strgal na desno stran, izpeljavo agrarne reforme, ki je našemu kmetskemu ljudstvu dodelila zemljo in lastna gospodarstva. Tudi njemu so aplavdirali. Župan občine Crensovci se je zahvalil vsem za udeležbo in izrazil v imenu občanov radost nad tolikimi udeleženci, posebno pa radi navzočnosti ministra g Dr. Korošca. G. kaplan Camplin je pa kot iz-seljenlški duhovnik, opisal življenje naših izseijencev v tujini. Nekaj besed je tudi povedal predsednik krajevne organizacije JRZ v Črensovcih g, Žižek. Končno jc s prav lepimi besedami tabor zaključil župnik in banski svetnik preč. g. Klekl s prošnjo, da na] si današnjo slavnost vsi udeleženci obdrže v dobrem spominu in pozval vse, da zapojejo »Hej Slovani". Povabljeni gostje so odšli na banket v Naš dom, ljudstvo se je pa počasi razšlo. Avtomob;li so začeli cd-važati zunanje goste proti Soboti, Bo-gojini in Lendavi. Domače ljudstvo je pa po vasi še nadaije rajalo in s svojimi gostiivančarji ter pozvačini kratkočasilo one zunanje goste, ki so še v Črensovc h ostali. Pomembna narodna prireditev je uspela dobro. Borci za slovensko Prekmurje, zlasti neustrašeni, čeravno že osiveli župnik preč. g Klekl, so pa s tem dobili popolno zadoščenje. Vpisovanje v strokovno nadaljevalno šolo bo 30. septembra 1.1. pri šolskem vodstvu, redni pouk pa prične dne 1. oktobra. Pouk bo vsak dan razen ob sobotah in nedeljah od 16. do 18. ure. Na tej seji je bila tudi debata o tem, da bi se od časa do časa pritegnili vajenci iz podeželja na poučne tečaje v Soboto, tako, da bi na ta način tudi ti vajenci imeli priliko za izobrazbo v najbolj potrebnih predmetih njih stroke. Končno se je ugotovilo, da ima šolska uprava stalne težave pri kritju šolskih režij. Sredstva, ki jih prispevajo razne organizacije in korporacije v šolski fond, ne zadoščajo, da bi šolsko vodstvo mislilo na boljšo organizacijo. Zato bo treba tudi v tem pogledu sestaviti boljši finančni načrt, ki bo šoli zajamčil boljši napredek. vendar je v hipni zmedenosti, izgubil oblast nad vozilom, ki se je v trenutku znašlo na skrajnem desnem obronku ceste od koder je zdrknilo v obcestni jarek, ki je precej globok. Vozilo se je prekotaliio tako, da je pokopalo vozača pod seboj. Nekaj trenutkov po tem dogodku je pripeljal na mesto nesreče z nasprotne strani drug avtomobil, ki je od daleč nesrečo opazil in je pohitel ponesrečencu na pomoč. Rešil ga je izpod teže in ker je opazil, da trpi fant na strašnih bolečinah, ga je hitro prepeljal v bolečo. Tu je zdravniška preiskava dognala, da ima lažje notranje poškodbe, ki trenutno niso smrtno nevarne. Lastnik vozila ima s to nezgodo veliko materijelno škodo, ker sunek avtomobila v obcestni jarek je bii tako močan, da je prišla karoserija vozila popolnoma iz forme. Uprava šolskega odbora trgovske strokovne nadaljevalne šole v Murski Soboti Nesrečna vožnja z avtomobilom ME ZAMUDITE UGODNE PRILIKE RADI SELITVE TRGOVINE sem globoko Zdiial cene vsega blaga posebno za večjo množino KOLES, ŠIVALNIH in PISALNIH STROJEV, RADIO-APARATOV vse na male mesečne obroke. Dospeli novi modeli radio-aparati raznih znamk. ■»■■■-»-■■■- Zahtevajte ponudbe. TIVAN ERNEST, M. Sobota domače pesti THurska Sobota: — Praznovanje kraljevega rojstnega dne v Murski Soboti. Malo je trenutkov, ki ostanejo učiteljstvu v tako lepem spominu kakor je bi! letošnji 6 september. Gospod Bac je namreč ta dan povabil 50 ubožnih učencev tukajšnje šole na slavnostni obed. Prišlo jih je sicer nekaj več, kar pa ni škodilo g. Bacu, še manj pa siromakom. Sedli so v najlepši dvorani k bogato obloženi mizi, ki je bila poleg tega tudi vsa okrašena s cvetlicami. Obedu je prisostvovalo tukajšnje učiteljstvo, ki se je cb tej priliki spomnilo velikega jugoslovetiskega praznika in g. Baca s soprogo, ki je s plemenitostjo dokazal pravo ume vanje današnjega teškega socijalnega stanja. Podčrtal pa je tudi s tem de janjem veliko naklonjenost do učitelj-stva in mladine. Zato se mu učiteljski zbor prav toplo zahvaljuje. — Tečaj za krojaško prikrojevanje v Murski Soboti. Združenje obrtnikov v Murski Soboti, naznanja vsem svojim članom krojaškim mojstrom in pomočnikom, da se tečaj bo začei za krojaško prikrojevanje dne 14 septembra 1938 popoidne ob 3 uri v prostorih združenja obrtnikov v Murski Soboti. Kdor želi obiskovati tečaj, naj to prijavi dne 14. sept. 1.1. popoldne ob 2 uri ali pa dne 15 pri združenju obrtnikov v M Soboti. — Velika tombola v Murski So boti. Prosvetno društvo v M. Soboti priredi v nedeljo 9. oktobra letos ve- Kako štedijo Francozi Francoz ne govori rad o krizi. On ne toži nikdar, niti takrat ne, kadar mu gredo posli res slabo. Po svoji prirodi odgovarja on na slabe čase z še večjo štednjo. Za inozemca je francoska štedljivost nepojmljiva tudi v normalnih časih. »Kadar bodem imel prvi suvišni stotak aii vsaj desetak, ga bodem stavil na stran" misli Jugoslovan. Vendar je pa sigurno, da se suvišnega desetaka, še manj pa sto-laka nikoli ne najde in naš človek ve milijon razlogov za to: male mezde, težki časi, prepotrebne nabave a predvsem, da mezde ne dosežejo dovoljno višino. Francoz ne priznava, da obstojajo tako mali dohodki, ob katerih bi bila štednja nemogoča, ker njegova štednja ne prične s stotakom, nego s suom (najnižja denarna edinica; pri nas para). Inozemec ga vzame v pest in vrže prvemu prosjaku v klobuk, francoz ga spravi v posodo za šted njo. Ne štedi se samo v denarju, nego tudi z rečmi. Za francoza ni nikdar nobena stvar tako trošna ali oguljena, da se nebi dala kakorkoli vporabiti. Francozinja, ki ume sestaviti sebi prikupen kostim iz štiri starih krp, izaziva zavist prijateljice, kakor naša dama kadar kupi »astrahan-sko bundu". Štednja pri Francozu se prične z najmanjšim in prihodom in ne konča nikdar. Delavec, že star, ki ima prihranjen v banki lep kapital, dela še vedno in štedi. .Ne razumem, zakaj liko tombolo. Ta dan morate priti vsi v Soboto, saj se boste peljali domov z novim motornim kolesom »Ziindapp" DB Luxu$ 200 ccm, ki stane 9500 Din, če pa motorja ne veste voziti, se boste pa peljsli s kolesom, saj bo na tomboli 10 koles. Mogoče vam sreča nakloni šivalni stroj ali slamo-reznico. Domov bcste lahko šli oblečeni v novo obleko — možkl v možko in žene v žensko, obuti v nove čevlje in pokriti z hubertus plaščem. Če vam je pozimi mrzlo, boste lahko dobili klafter drv in si pekli potice z vrečo moke. To so naše tombole. 20 j h imamo. Razen teh tombol pa čaka it srečne izbrance nad tisoč drugih lepih dobitkov. Vrednost tombol in ostalih dobitkov presega 35 000 din. Cena eiie srečke je pa samo 3 dinarje. Zato 9, oktobra vsi v Soboto. Vsaj tri ds narje prinesite s seboj, pa se boste lahko bogati vrn!li domov, — Odbor. — Jugoslovanski Touring Club • Družina Murska Sobota sporoča vsem lastnikom automobilov, motornih koles in koles, da posreduje najhitrejšo nabavo triptikov za potovanja v inozemstvo. Ravnotako so vabljeni vsi lastniki, da se včianijo pri Jugoslovanskem Touring Clubu, kajti ta klub je v zadnjem času dovolj jasno pokszal, da se vztrajno bori za pra vice svojega članstva, tako tudi za napredek turizma s tem, da prireja šoferske šole. V kratkem času 3 mesecev so bile prirejene 3 št ferske šole, katere so bile zelo dobro obiskane in žele splošno priznanje. Letna članarina za J T. C. znaša komaj Din 200, vpisnina pa Din 10. Članstvu, kakcr lastnikom automobilov je vedno na razpolago pisarna Družine J T. K., dvorišče hotela »Slon" (pri Bacu) M. Sobota. se toliko mučite?" ga je nekoč ogovarjal neki naš človek. »Živeli bodete še največ 15 let, a ta čas bi lahko uživali, trošeči obresti in vloženi denar." Starec se je čudil in dejal: »pomeni, da vi jugosloveni niste patriote*. V prvem trenutku naš človek ni razumel kaj ima to z patriotizmom za opraviti. — „Ako nekdo ljubi to zemljo, mora strmeti za tem, da bo še tretja generacija po njemu imela neko imovino. Vsak narod lahko pride v nevoljo. Kaj bi bilo z nami leta 1871, da nebi tedaj imeli denarja ?" „Pa komu bodete vi zapustili svoj denar ?" vprašal ga je naš človek. »Imam dva nečaka", odgovoril je delavec. „A kaj potem, če oni ta denar zapravljajo ?" „Ne gospod, Francoz ne bode tega nikdar storil" je rekel starec z uve-renjem. Francoz smatra, da človeku, ki ne štedi, ne dostaje meščanske vrline in da vobče ne zaslužuje poverjenje. Nedavno je neki naš človek ostal v Parizu brez zaposlenja in delavska pisarna jugoslovenske kolonije mu je posredovala nameščenje pri nekem francoskem trgovcu. Trgovec je obljubil, da ga bode zaposlil toda šele po preteku 6 tednov. Poskusilo se je objasniti trgovcu, da je slučaj zelo težak, da ima človek družino in nima od česa bi živel teh šest tednov. „A koliko je star?" je vprašal trgovec. ..Štirideset let". ,.Obžalujem, ne morem ga sprejeti, človek, ki do 40 leta ni sebi prištedil toliko, da lahko živi šest tednov, mi ni dovolj zanesljiv. Nesreča. Polakov hlapec Hor vat Matija je dne 12. t. m. vozil z parom kcnj dva voza po Tišinski cesti. Nasproti je privozil tovorni avto, ki je bil pokrit s ponjavo. Ker so se konji strašili je šofer avto ustavil, hlapec pa stopil iz voza in prejel konje za uzda ter velel šoferju naj vozi da. lie. Toda ko je šofer spravil motor v pogon, so se konji vsled ropota motorja zopet ustrašili, zdirjali naprej pri čemer so šli z obema kolesama čez hlapca, ki je med tem po naključju psdel. V neposredni biižini so drugi ljudje konje ustavili, hlapcu pa nudili prvo pomoč in ga odpeljali v bolnico, kjer je ugotovljeno, da ima zlomljena 3 rebra. Hlapec je star 40 let, oče dveh nepreskrbljenih otrok, žena mu je pa na sezonskem delu v Nemčiji. — Kratka svoboda. C