štev 266 Trst, v ponedeljek 23. septembra 1912 Tedaj xx .c i II* IZHAJA VSAK DAN hut! ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Pttvtmlčne šiev. se prodajajo po 3 nvo. stot.) *f mnogih tcbakarnab v Trstn in okolici, Gorici. Kranja, bt. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji. Tolminu. Ajdovščini. Pornbcr^u itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtaice. zahvale, poslanice, ogla»i denarnih zavodov po 20 st vim Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka cadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave pEdinostit*. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožijivo v Trstu. NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primor&'ko. „V edinosti je moit* za »rele c" 24 pol leta 12 K, 3 mesece flK;ni nm- rocbe doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Waro6oln» na ne-leljsko tz4&nj* „EDIMOSTI" : oolo leto Kron 5-20, xa pol l««a Kron 2 80. Vsi dopisi naj 9e pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana visma 88 n8 'Pojemajo in rokopisi »o ne vračajo. Naročnino, og'&se in reklamacije je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO : ulic* Giorgio Galattl 20 (Narodni d»»). lidaj te .j in odgov rni urednik ŠTEFAN GODINA. Letnik konsorcij tU ta „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana, tadruga % omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-VanllnRnl raiun 5tev. 841-652. TELFFOM li 11-57. XXVII. glavna skupščina Pružbe sv. Cirila in Metoda. Ni je bilo še do danes tako pomembne glavne skupščine Družbe sv. Cirila in Metoda, kakor je bila letošnja: ob dograditvi najtrdnejše trdnjave Slovenstva, kakor so poudarjali razni govorniki, ob dograditvi naše šentjakobske šole. Nam tržaškim Slovencem ni treba iskati besedi, fraz, da bi ob tej slovesni priliki proslavljali našo Družbo, dovolj je za nas njeno deljvanje, dovolj so nam uspehi njenega delovanja med nami, dovolj nam je, da se moremo in moramo sedanji tržaški Slovenci za svojo krepko se razvijajočo,, ne korak za korakom temveč res skokoma naraščajočo narodno zavest in po n(ej čim dalje tem bolj k starodavnemu, zgodovinsko neoporečnemu posestnemu stanju se bližajočo narodno last zahvaliti edino le njej, naši buditeljici, naši vzgojevateljici, naši rešiteljici, naši materi-Družbi sv. Cirila in Metoda. Dovolj je rečenega s tem, dovolj je vsega ; tržaški Slovenci smo odprtih src, odprtih rok sprejeli v svojo sredo nosi-teljico naše narodne kulture in njene predstavnike, ter smo prepričani, da bo včerajšnja glavna skupščina naše Družbe sv. Cirila in Metoda tudi obrodila za tu najugodnejša tla za njeno delovanje, I vzeti za podlago lansko število. In ker jeldeklic, skupno 1408 otrok, tedaj letos 79 ker je tu pritisk nasprotnikov primeroma upati, da ni v tem oz;*ru nobena podruž jotrok več kakor lani. Vrtci so zlasti v in -mnogo manjši, nego drugje, in ker je 1 niča nazadovala, dobimo število okrog j dustrijelnih krajih prenapolnjeni. Utro^ končno treba priznati, da gredo tu kom- 1 7800, *rtci so priredili v tekočem šolskem letu . . - r i , ■■ 1 -L ■ 1 im___1_____r^ xt_ £> _ ;___i_______________:»„ .a ___.„»1:« rv^Hn/lt; rph veselic so se po- petentni faktorji družbi kolikor le mogoče na roko. Družba je sicer delovala tudi drugod, toda gotovo ne nikier s tolikim uspehom, kakor v Trstu, posebno pa ne tam, kjer gre za boj proti Nemcem. V Mariboru se Družba bije že več nego 2 leti za stavbeno dovoljenje, a vendar ga dosedaj še ni bilo mogoče dobiti. Nasprotstvo proti Družbi gre celo tako daleč, da županstva niti komisijon^lnih ogledov za stavbo nočejo razpisati. (Sra motno Zato pa ima Družba res dolgo pot predno pride do uresničenja njenih namenov. Delajo pa naši nasprotniki tako, ker se začenjajo bati Družbe in njenega delovanja, ker se bege Slovencev, ker se boje, da bi Družba rz njihovih krempljev iztrgala slovensko dc-co. Niti sokolstva ne sovražijo tako, kakor navadno šolo Družbe sv. "Cirila mi Metoda. In prav imajo pravcapravt kajti ljudska šola je temelj vsemu duševnemu, verskemu in političnemu napredku in kali, ki jih vsaja ljudska -šola v nežna nas sad, katerega smo pričakovali od j -otroška srca, poženo najlepše cvetke, nje : zopeten znaten poskok t,a dalje k j Zate pa se tudi čudimo, kake to, da našemu smotru: k čim trdnejši utrditvi j se gotova vrsta Slovencev tako boji naše našega slovensko-slovanskega življa ob Družbe. Seveda, ker jim ni za narodnost, bregovih sinjega Jadrana. j temveč samo za verstvo ; zrato tudi zahte Pričakovali smo tega, in naše želje, j vajo le verske ^iole. Vziic temu pa bo ko-naša pričakovanja so se uresničila: k no- Na Štajerskem se je ustanovilo devet novih podružnic: Dobova, Leo-ben na Gornjem štajerskem, št Juri ob Taboru, Gjmilsko, Kapele pri Brežicah. Ksaverij-Ljubno. M^ža-Št Janž, Podčetrtek Ptujska gora-Si. "Lortnc in ženska podružnica v Slovenjem graicu. Od teh pa ste konstituirani in delujoči le dve, tudi izmed lani ustanovljenih še tri nimajo odbora. Skupno bi imeli na Štajerskem 79 odobrenih podružnic t okrogio 4400 člani torej za približno 200 Tnanj kot lani. Na Koroškem je še vedno le osem nekoliko delavnih podružnic Eno : Pliberk z okolico je bilo treba črtati, tako, da nam jih ostane 10. Pač značilno je, d nezdrarano spi celo velikovška podružnica, kjer bi meTalo ljudstvo vendar pred se ooj videti velike dmžbine žrtve za tamoš-njo nerodno šolo. 3?rav pridne so bile po iružntce Blače, Borovlje. Celovec in Kot-mara vas Vseh Članov je okrog 250. Na G o r i š k-e m je delovanie za naš« narodno obrambe zelo živahno. Ustanovilo se je letos pet nevih podružnic. Na skrajni eapadni -meji Slovenstva je vzrastla nova oodružnica v Krminu. potem so prirastle nove podružnice v Bilj-h, Opatjem selu ___i__ Podpori in Sovodnjem-Rubijah, tako da'rV::V-> vemu delu, novi setvi, a tem gotovejsi žetvi pobujeni korakamo naprej, naprej'! Skupščino je otvoril okrog poli 12 dopoldne družbeni predsednik, g. svetnik S e n e k o v i č, ki je pred vsemi pozdravil zastopnika posestrime istrske Družbe, dr. Brnčića ia dr. Četkovića, potem državne poslance, dr. Gregonna, dr. Rav-niharja in dr. Rybafa ter deželnega poslanca dr Kukavca (za Šiajersko) in naše tržaške občinske s etovace oziroma de že ne poslance gg. iFerlugo, Miklavca, dr. Pertota, g. Pertota 1 dr. Gospod predsednik, je v daljšem govoru pojasnjeval nato družbene notranje razmere, pozdravivši tudi izrecno starosto našega narodnoobrambnega boja g. notarja Luka S -etca in ljubljanskega župana g. dr. Ivana Tavčarja. Spominjal se je tistih let, ko se je-vršila glavna skupščina prvikrat v Trstu, leta 1*887 , k .ko majhna je bila družba, tedaj, kako majhen ie bil njen delokrog,, kako majhna so b Ia njena sredstva, saj je dve leti prej imela le 13.700 K dohodkov in 1785 K izdatkov, po 25 letih pa nad en milijon imovine. Zato tudi pravijo, da je dandanes družba milijonarka, toda to milijonarstvo je le na papirju, kajti kar Družba dobiva in ima, zopet odda a. Leta 1887. je imela Družba samo 2 otroška vrtca. Prvi se je ustanovil v Celju, drugi pa pri .Sv. Jakobu v Trstu. rakala 'Družba svojo pot naprej. Toda če hočemo v -resnici doseči knj, moramo biti složni in z vsemi svojimi močmi podpirati našo Družbo. Brez denarja je abso lutao nemogoče, da bi se moglo doseči kaj Platonični izrazi Hubezni napram Družbi nho nič, temveč treba jej je le de naija, denarja in š^ enkrat denarja ! (Živahno pritrjevanje!) Govornik je poudarjal nato, da so prispevki Družbi v zadnjem letu precej nazadovali, čemur je pač vzrok pred vsem vladajoča draginja, toda treba je za vedno rastoče potrebščine tudi čini dalje tem večjih doneskov. Zahvaljeval je v na dal j ne m Časopise „Sk>v. .Narod"', „Edinos-:M, „Slovenski Bra ni k",, wSočo*, „Narodni List", „Slogo" „Učiteljskega Tovariša- in „Laibacher Zeitung", ki so zbirali prispevke in sploh kar najuspešneje podpirali družbeno de lo vanje. Izrekel je nadalje zahvalo posamez nim osebam, ki so mnogo truda in dela žtvovali za Družbo, in to zlasti juristom, ki so brezplačno opravljali razne pravne posle za Družbo, med njimi zlasti no tarjem, ki so izdelovali razne kupne po godbe brezplačno, našim tržaškim odvtt nikom dr. Wilfanu, dr Rybaru in dr. Abramu, notarju Hudoverniku. ki je vse zapuščinske zadeve vodil in dognal brezplačno, raznim stavbenim odborom, kakor onemu za zgradbo vrtca pri Sv. Mariji Pri sV jakobu se je^tedaj .p^sUo" 50 -Jgf vsem drugim vnetim sode- delavcein. V nadaljnem se je spominjal družbenih dobrotnikov, ki so se v svojih opo rokah spominjali družbe ter drugih oseb, ki so svojim delovanjem pomagali Družbi dosezati n.ene smotre (m. Rafaela Kova čićeva, Anton Aškrc, Josip Zalokar i. dr.) in katerih spomin je skupščina počastila s „slava**-klici. S ponovnim prisrčnim po zdravom navzočim je zaključil svoj na govor. (Konec jutri). otrok, toda sprejeti jih ni bilo mogoče p * več, nego samo 40, .10 so jih morali od- ^ bra mu, ter kloniti. Danes pa je na družbenih šolah v aelavcein-Trstu 31 razredov. Posebnega pomera je, da Družba nima svoje šole samo pri Sv. Jakobu, temveč tudi v sredini mesta, na Acque-dottu In če bi dopuščala družbena sredstva. bi bilo danes v Trstu 36 razredov na družbenih ljudskih šolah. Manjka pa letos prostora in šuisko vodstve je moralo odkloniti veliko število otrok, katere so starši hoteli vpisati v družbeno šolo. Sedaj bo skoraj dograjeno novo šolsko poslopje pri Sv. Jakobu, v katerem bo 24 učnih sob z vsemi drugimi potreb nimi prostori. To novo šolsko poslopje je .znamenje velike slovenske požrtvovalnosti in govori cele knjige, kako država pozna Slovence le tedaj, ko je treba doprinašati krone in denarne žrtve, sicer pa ne. (Burno pritrjevanje). Vlada je v resnici podržavila zadnja Tajniško poročilo glavnega tajnika g. dr. Janka S 1 e b i n-g e r j a se glasi : Poročati mi je o delovanju naših podružnic in o stanju druZoinega šolstva 00 lanske skupščine. Omtjiti se hočem le n*> glavne podatke: Od lanske glavne skupščine se jt ustanovilo na Kranjskem devet no tri leta 15 učnih moči, toda pri tem smo 1 wh podružnic. Posebno živahno it je po m>rali Slovenci občutiti zopet dovolj kazala Gorenjska, kjer so se osnovale v grenkobe. Ko smo namreč dobili Slovenci Boh. Bistrici, v S-nćurju nad Kranjem in pet podržavljenih učiteljev, je vlada obenem dala tudi Nemcem 5 učiteljskih moči. Vlada daje nam le drobtinice, docim pa daje drugim cel hleb. Govornik je nato govoril o pomenu Trsta za Slovenstvo sploh in povdarjal, da je diužba že od svojega pričetka posvečala toliko skrb Trstu, ker je spoznala, da so v Medvodah nove delavne postojanka. Ni skrajni dežel/ii meji v Bregani pri Samoboru je nastala podruž »ic * z i oočino Veliko dolino, nadalje *o se ustanovile Pod-kumska, v Št, Jurju, na Premu, v Semiču in Vrt-mu, tako da jih štejemo dines 107 Ker še niso vse podružnica za leto i naznanile števila Članov, moramo pri takih mamo delavnih podružnic 47 z okroglo 2250 člani. V T r s t u se je ustanovila nova podružnica št. IV. «a Bel veder. Vseh tržaških podružnic je il s približno 1900 člani, torej za kakih 100 članov več kot lani. V Istri so tri podružnice, vse marlji ve ; prednjači pa ona za Breg pri Trstu Vseh članov je okroglo 200. Lani se ni omenilo, da sta se na Du naju ustanovili dve podružnici, ki sta prijeli letos z zasebnim poukom slovenŠčin' in štejejo 130 članov. Vseh podružnic imamo danes na Kranjskem 107. na Sta-erskem 79, na Koroškem 10, na Goriškem 47. v Trstu 17, v litri 3 in na Dunaju 2 torej skupno 565 s približno 17000 člani >Jisopa všteti ameriški Slovenci, ki vztrajno itlujejo pod zastavo sv. Cirila in Metoda, t>činstva. V tem oziru so se najbolj od-ikovale kranjske in primorske podružnice Posebno bogate so bile jubilejne proslave, ia čelu vseh Ženska podružnica v Trstu, ki je obenem sijajno proslavila 25 letno jlodonosno in požrtvovalno narodno delovanje gdč. Milke Mankočeve. Lepe gmotne u-pthe so dosegle z jubilejno proslavo tudi moške podružnice v Krškem, v Logatcu in Ormožu. Priraslo je 10 novih pokroviteljnin (vse na Kranjskem) 134 obrambnih pokroviteljnin od teh 64 na Kranjskem, 34 v Tr.tu 21 na Goriškem, 10 na Štajerskem in 3 v Istri. Organizacije podružnic pokrajinske t CM družbe za stavbno dovoljenje- 5oL P°sloPia * v°-iičji vasi na Koroški in v Studencih pri Mariboru še ni končal kaju sovražnik je iznajdljiv v novth Ukanah. Toda upajmo, d* pravica zrn tu ,tu ' ^ J ' K *u S jI. 1' tu Si.-.kovalo 18 de- j' xr lanske tiO- a * * * Uspehi družninega delovanja na polju šolstva so bili v razmerju gmotnih sredstev ugodni ; vendar Čaka družbo v tem oziru ^e težka naloga. Ogromna denarna sred-tva Schulvereina in Lege Nazionale v nrezobzirnem boju proti Slovenstvu, mnogokrat pod zaščito vlade, morajo pomno-i;ti peščico slovenskih boriteljev proti ne-^tevilni sovražni armadi. Resni časi kličejo Zd značajnimi, vztrajnimi narodnimi junaki ! Družba sv. CM. vzdržuje 19 otroških vrtcev : 6 na Štajerskem, 4 na Kranjskem. 3 na Primorskem, 6 v Trstu in okolici ; vrh tega podpira vrtce v Devinu in oba v Podgori pri Gorici. V letu 1911 je obi skovalo družbine vrtce 660 dečko/ in 748 8 šol s 57 razreui. Katere j j koncem šol. leta 849 dečkov in io, telic, skupno 1897 otrok, kar znači £ rastka za 181 otrok. Vse mladine, ki haja v družbine zavode, je torej 3124. i »ko je družoa to mlado četo ohranila svo-emu narodu, je storila veliko delo, vsejnla ie v domačo grudo zdravo seme, ki naj rodi zdrav sad za boljšo bodočnost! Poučevalo je v ljudskih šolah 15 mo Ških in 17 ženskih učnih moči, ki se je edno zavedalo svoje važne naloge. Druž-bino učiteljstvo je delovalo marljivo io cestno, da so uspehi ugodni ; pa tudi zunaj šole je pridno vršilo narodno delo. Na lanski skupščini v Tržiču je vod-itvo vzelo na znanje resolucijo, da se naj leli glavna skupščina v dva dela : v zaupno zborovanje delegatov in manifesta-cijsko zborovanje. Tej resoluciji se je ugo-iilo. Vodstvo ni nikak zbor nezmotljivih, zato so mu stvarna kritika delegatov o njenem delovanju in praktični nisveti za njegove načrte, posebno kako bi se iružbi odprli novi viri dohodkov, vedno dobrodošli. — Osebne spremembe, ki so se izvršile tekom leta so sledeče : Na lanski skupščini je bil izvoljen v odbor namesto pro šta Greg. Einspielerja družbeni nadzornik Mat. Prosekar, nadzorništvo se je spo-polnilo z dr. Al. LavŠem in Mat. Rodetom, / razsodništvo je bil voljen namesto gosp. Karola Šavnika, ki se je odpovedal radi starosti, g. dr. Fran Rozina iz Maribora. Konstantno nazadovanje dohodkov in vedno večje zahteve do družbe so dale povod, da je vodstvo bilo primorano začeti varčevati na vseh koncih in krajih. In ta neugoden gmoten položaj je tudi povzročil, da je bilo vodstvo primorano opustiti službo posebnega potovalnega učitelja za Štajersko in odkazati njegov delokrog potovalnemu učitelju g. A. Begu, ki ima sedaj v svoji oskrbi vse slovenske pokrajine. Ker je podružniško delo po Kranjskem in Primorskem končano, mu bo mogoče posvetiti svoje moči tudi za Štajersko. — Pisarniško osobje je ostalo neizpremenjeno. Vsem neštetim delavcem za prospeh naše šolske družbe velja naša iskrena zahvala z Željo, da bi v tem težkem narodnem boju tudi v bodoče ne omagali, am )ak podvojili svojo požrtvovalnost! Blagajniško poročilo. K tiskanemu poročilu ktero Vam je častiti skupščinarji itak na razpolago, dovoljujem si samo sledeče pripomniti. Redni dohodki minolega leta zaoita-jajo za onimi leta 1910, nasproti pa so se povikšali redni izdatki. Rednih dohodkov je imela družta v minulem letu.......K 150945 48 rednih stroškov pa . . . . „ 234.97270 tedaj stroškov za . . . . . K 84.027 22 več nego dohodkov. Ti stroški so se morali pokriti iz družbene imovine. s< n n. I>OST" St 266 V Trstn, dne 23. septembra 1912 Če primerjamo redne dohodke iz 1-: ta ign v znesku......K 150.945*48 z onimi iz leta 1910 v znesku . 164.622 90 so se isti zmanjšali za . . .K. 13.677H2 Će pa upoštevamo vse dohodite lan skeg-a leta v znesku .... K 179.973 85 z onimi iz leta 1910 v znesku K 225.865*59 znašali so isti za.....K 45.891*74 manj nego leta 1910. Volila seveda ni^o tu upoštevana. Nasproti pa so znašali redni stroški leta 191..........K 234.97270 tedaj v primeri z onim: \i leta 1910 v znesku.....• w 196.615 91 za............K 38.356-79 već neg.j leta 1910. Mimo prispevkov podružnic morali bi biti glavni vir našim dohodteom nabiral niki in razpečavanje družbenega blaga. Priznati moramo, da so podružnice vrio podpirale vodstvo v dohodkih, nazadovali pa smo pri dohodkih iz nabiralnikov v minulem letu za K 6325*88 (K 20.12559 — 13.799*62). Narodni kolek nam je dal leta 19x0 dohodkov.........K 7.13806 leta 1911 pa....... » 4.64^46 tedaj so padli dohodki za Tudi za družbene toliko zanimanja. Leta 1910 so vrgle razglednice .........K leta 1911 pa samo . . . . . „_ tedaj manj za.......K. 1.981*56 Ti dohodki so pali za več nego polovico. Tudi prijemki po slovenskih časnikih so pali. Dočim so leta 1910 slovenski časniki nabrali.......7.117*29 so nam dali leta 1911 le . . „ 3.11282 K 2.496*60 razglednice ni več 3.33C44 1.348-88 tedaj za.........K 4.004*47 manj. Pa Še od teh dohodkov je izkazal „Slovenski Narod" največ namreč 2999 K 41 v, vsi drugi časniki pa 113 K. 41 v. Seveda je konečni efekt družbenih kajti čista imovina leta .....K 1,139.700* — v znesku . „ 963.995 47 financ ugoden, 1911 znaša . . pr< ti letu 1910 ted^j več za . , Ta efekt pa je .....K I75-704 53 pripisati edino le velikim volilom, ktera so v zadnjih letih naklonili razoi plemeniti dobrotniki. Leta 1910 se je uplačalo za obrambni skl/d K 56.767*16, leta 1911 pa s^mo K 27.229 83. Dedino naše velike dobrot niče pokojne gospe Vilharjeve, ki znaša K 112.400*— je družba že prevzela v svoje varstvo, razpolagati pa ž njo, kakor je znano, ne more Še sedaj, ker pristoja ves užitek njenemu seprogu g. Evgenu Vilbarju. Kakcr vidite, častiti skupščinarji, smo v naših dohodkih minulo leto nazadovali, dočim pa se potroški jako množe. Za to pa mora družba skrajno varčevati z druž-ber-im imetkom, ter skrčiti svoje izdatke kolikor mogoče. Ta okolnost in pa dejstvu, da se je vodstvo prepričalo, da zadostuje družbi en sam potovalni učitelj, je bilo povod, da je družba opustila mesto potovalnega učitelja na Štajerskem. To je kratka slika našega denarnega gibanja. Dohodki ae manjšajo, potrebe čim dalje rastejo in bodo čim dalje vtčje. Naši narodni nasprotniki so nas obkolili od vs- h strani, ter si postavljajo trdnjave v osrčju našt zemlje. Iz Ros3egerjevega sklada je dovolil in deloma izplačal nemški Šulverajn leta 1910 za Kranjsko . . . IC 74.000* — za Koroško . . . „ 100.800*— za Primorsko . . „ 84 ooo*— za Štajersko . . „ 216.412*— Leta 1910 je ustanovil nove šole v Pel zeli in v Čiršaku, leta 1911 pa Ros-segerjevo šolo v Peklu in v Vuzenici. — Leta 1910 je poročal nemški Šulverajn na svojem občnem zboru, da more smatrati svoje delo na Spodnjem Štajerskem, v kolikor zadeva obmejne kraje kot končano, ker ima vže vsaka nemška naselbina svojo Šolo. Razširil je nadalje šolo v Hrastniku v Studencih pa otročji vrtec in zgradil novo šolo. Celo na Kranjskem je raztegnil svoje roke ter leta 1910 ustanovil tri nove Šole v Rodinjah, VerSicah in Verdrenju Za >Lego Nazionale" prispeval je samo Tr.t leta 1910 K 184.983*48, tedaj več kakor znašajo dohodki naše družbe v mi nulem letu. Toliko je namreč nabrala samo podružnica v Trstu. V Trstu je nadalje osnovala >Ricreatorio di San Gia-como» za delavske otroke, v katerega je vsprejc la 900 večinoma slovenskih delavskih otrok, katere med dnevom popolnoma oskrbuje a hrano in jih tudi bogato obdaruje. Nasproti pa nam delajo teškoče, kadar hočemo graditi v obmejno ogroži-n h krajih svoje šole. V Studencih n*Sta jerskem in v Dičji vasi na Komškem se bijemo že tri leta za šolsko stavbo in kiju bu vsem pritožbam še do danes nismo dobil; stavbenega dovoljenja. Naši ita.prot-niki nam namreč pri šolskih stavbah, katere nameravamo graditi v teh krajih, delajo vse mogoče ovire, z jasnim namenom, da bi naše stavbe onemogočili ali vsaj zdatno zavlekli. Med tem pa, ko si za šolsko stavbo v Dičji vasi 5e do danes nismo priboril stavbenega dovoljenja, zgradil je nemški šulverajn brezjveake ovire uže leta 1910 šolo v Dičji vasi, v katero pohajajo več, noma slovenski otroci. Ta šola je namreč orva, katero je zgradil nemški šulverajn izključno iz svojih sredstev. Iz teh podatkov bodete posneli ča .titi skupščinarji, keliko dt la še čaka našo družbo. Za tako delo je treba žrtev, de uarnih žrtev, ker brez njih je vsako c-hrambeno delo nemogoče. S samim navdušen era za družbino delo nam je bor. malo pomagano. Mi potrebujemo navdu šenja s cvenkom in ne v besedah. Će smo v dohodkih m nu o leto ns zadovali, moramo ćo v bodoče popraviti s tem da bomo več žrtvovali za družbo. R-^d priznam, da plačujemo ogromni narodni davek, a domovina zahteva od nas še nadaljne žrtve, ako si hočemo ohraniti svojo narodnost. Apelujemo za to danes na slovenske pokra ji ae, katere se do danes Še niso zavedale v polni meri, kaj zahteva družbim. delovanje. Apelujemo na posameznike, osobito na imovite Slovence, apelujem ko-nečno pa tudi na vse ti>te, ki so obrambne kamne podpisali, a jih Še niso uplačali, da to skoraj store. Od vas drage Slovenke in Slovenci jo zavisno nadaljno delovanje družoe. N. zapustite je, podpirajte jo vsi, ki Vam j pri srcu obstanek našega naroda. Nehvaležno bi bilo, da se ae spominjam tu blag* ga dobrotnika, kranjskega rojaka Ivana Fabjančič-a, kteri je dne 10 decembra 1. 1. zamrl v deželni bolnici v Ljubljani. Ta plemeniti rodoljub, vre Jen vrstnik Polaku, Kotniku in Mariji Vilhar-jevi imenoval je v svoji oporoki družbo sv. Cir la in Metoda za universalno dedinjo ter jej zapustil okoli 50 000 K. Notranjska sme biti ponosna, vsaj jej gr; prvenstvo med vsemi slovenskimi pokrajinami, vsaj nam je ona dala Karla Kot nika, Marijo Vilharjevo in Ivana Fabjan-čiča. Sicer teče za njegovo zapuščino pravda, ki pa se bode gotovo končala na našo korist. Častiti skupščinarji ! Danes zborujemo r.a obalih sinjega adrijanskega morja pod utis-om največje slovenske trdnjave naše krasne Šole, ki stoji tam pri Sv. Jakobu. Ta šola nosi ponosni napis: „Šola družDt sv. Cirila in Metoda", ter je največje delo katero je kedaj družba započela in kon čala. S to šolo smo odpomogli veliki narodni potrebi, zgradili smo si veliko na rodno trdnjavo, v kateri bo našlo svojt zavetišče tisoč in tisoč slovenskih otrok, kateri bi bili drugače zgubljeni za nas. Iz te šole bo izhajal nov krepak narod, narod slovenskih mož in žena, Ta stavba bt poznim rodovom živa priča slovenske požrtvovalnosti in slovenskega rodoljubja. znak bo slovenske zavednosti, pričala pc bo tudi naš m potomcem, da smo se v pravem času zavedali svoje dolžnosti napram domovini ! * * * Blagajniško poročilo, izkazuje dohodkov (brez prebitka i 1. 1910) in sicer rednih K 150.94.548, iz-redn-h na K 146.227-70; skupaj torej K 297.173*18. Izdatkcv je bilo in sicer rednih K 234.972 70, izrednih pa K 259 246.67 ; skupaj torej K 494 219.37. Potemtakem je imila družba skupnega prima nkljaja K 197 046 19. Če primerjamo redne dohodse z rednimi izdatki, je bilo pri rednih dohodkih primankljaja K 84 027 22. Pri-mankljaj se je prekril i t K. Kotnikovega sklada in glavnice. Redni dohodki so se napram pre š-njemu letos zmanjšali za K 13.677 42, pre jela pa je družba brez volil in prehodnih prejemkov leta 1911. K 45.891.74 manj nego leta 1910, Prejemki za leto 1911. se dele sledeče: 1. Prispevki podružnic (udnine, pokroviteljnine, daril, veselic itd. : Kranjsko K 19.792 69, Štajersko K 13 004 95 Koroško K 225 —, Primorsko K 38 642 53 (Goriško K 7.40049, Trst K 31 087 84, Istra K 154 20) Nižje A v strijsteo K 274*28. Skupaj K 72.289*18. 2. Izvenpcdružnične veselice so nesle K 274 28. 3. Darila in podpore občin K 1990—. posojilnic K 1060*—, društev K 316*12; skugaj K 3.366*12. 4. Darovi Mohorjanov K 9 20. 5. Prispevkov amerikanskih Slovencev K 3.404 66. 6. Razni darovi K 9 338*16. 7 Dohodki iz družbenih nabiralnikov K 13.79962. 8. Zbirke Časnikov : „Slov. Narod" K 2999 41, Jutro" K 68*67, „Nar. List" K 16.74, Nar. Listya K io*—; skupaj K 3 112*82. (Pripomoa uredništva: Zbirka „Eiinosti" ni tu omenjena, ker naš list izroča darila naravnost tržaški moški po družnici, oziroma tistim podružnicam, katerim so darila namenjena). 9. Družbeno blago: vžigalice K 7-440'—, kava K 1.800' — . cigaretni papir K 102*27, krema za čevlje K 150 —, platno K 200 —, cilindri za svetilk* K 500*—, drože K 60 čaj in rum K £ K A. BnmMč (prsi Jakob Bamblč) :rst, unc* «\m 9. Zaloga vsakovrstnega blaga *"2 za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga circbov, koruze in moke ter različnih jestvin. Se priporoča udana 8voJi k svojim ! — ~ iS ETQ E5 - "O A. BAMBIČ. a E&3 a PEKARNA Ivan Kocjan ■ „Slavija" [ Trst - Vrdćla-Škclj št. 317 ;ma dvakrat na dan svež kruh na razpolago. — Sprejema tudi naročila za postrežbo na dom. Sprejela v pecivo vsakovrstne testenine. C^iie zmerne S* as z jauičeua. -It EjE Me Goldoni' Trst, Piazza Carlo aoldanl it 2. Pilat« naravne In prre vrste. Čaaoptal la Ilustracije. POSTREŽBA TOČNA-Za obilen obisk ae naj topleje priporo FRAK J O MAR1NŠEK. Iftim PMTIHSM M (lastni pridelek iz Jesoaic pri OmiSn) sL' FiVp l^eszisš*)^:*? - T^si ilica Valdirlvo ši. 17. — Telefon št. 14-05 Prodaja na drobno in n« deseta. ■ 50STILNE: .am'Adrla-, ulica Nuov- St. 11 it fratelJi dalmatl, ulica Zudecche St. a, v kateri* ---------toči svoja vi^a l ozoj. zaoarov. banka o Pragi Rezervni fondi K 53,758-285-24. Izplačane odškodnine in kapitalije Kron 115,390 603 61. Dividend se je doslej izpl. K 2,598.081*85. Po velikosti druga vzajemna zavar. naše države z vseskozi slov .-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjkajočimi se vplačili. Zaiaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu 0. CEGNflR, ulica Caserma 12, TELEFON St. 21-47. n n Btrattoria 17 „Air flntica Pompel" | 3 Trst, Piazza Carlo 6oldoni 4 prlporote m iliT&ima obć1a»vru. - TcxM m lrrrrtno Tino : Mrmn, litrtko, furlansko In belo. 3wlnf«ldiko pivo. Doatati kuhinja ■ rasnormnitni mrmllml la forklml Mili. — Za obilen ot>l*k h toplo prtporote F RAJI J G MABJ.NŠBK. POZOR ! Otip la Si? n>va čevljarska delavnica. Izdelujejo se vsake vrste čevlji; poprave se izvršujejo hitro. Cene zmerne. Izdelujejo se tudi gornji deli za čevljarje na ducat in po meri. — Udano se priporoča M hael Hučič Trst, Šalita del PrcmontorJo 3 VSSaflž prva in edina pisarna | — v vojaški stvari || (koncesijonlrana od c. k. nsmestništva) Trst, ulica della Caseima 5, II. n. Daj« nasvete in informacije o vsem k"»r tiče novačenja in vojaške 9lužb*. Izdeluje in odpošilja vsa^o vrsto proSenj vojaSkc^j. značaja — oprnščenje od vaj, enoletno pru-stovoljstvo, ženitve, do-teza je zakon'tih ugodnosti glede prezenčne službe, v^-rej^tja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je zasto pati stranke pred oblastnijami. — ReieveDja hitro in točno. — Uradne mre a Ob delavnikih od 9. predpoludne do 7. popoludae Ob nedeljah in praznikih od 10. do opold. LJ—jC VUOVO jtolel provinciak »Novi deželni hotel) Trst, ia go Santorio 4 (Farneto). 40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne. ALOJZIJ SKERL. )\\\\\\\\\\\\\\\X.W\\\\\\\> JLNTOI LBNCEE trgovec z vinom in gost Iničar v Trst«. Pripor ča slav. občinstvu B?ojo zalogo Tina ! (istrsko, vipavska, dalmatineri opolo in kraAzi tera«) j na drubno in na debtlo v .tiiel della Zo ita St. S, k a-tor tudi svojo gostilno „Al gallo" I na trga pred roj gnlco Plaz'.a (Ja^erma Štev 5, kjer ima na razpolago poleg omenjen'h vin, tucii vtdro ft^eže piv » i jrnrt« i mrr'H j*»lila. On« znam« HHHHHHij llJUlUBII i3§3č3EiHčgB3 rim rst Via Econoiro št. 10. H. Gaspei'iftii, Telefon štev. 1974. Špediter Prevozno podjetje Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom. pošiljat ve, potega kovčegov. najugodnejše cene. Zastopstvo tvrdko „Cement" % II Ei H H ii Ei Turarra cementa - Ttland* r Spljetn. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE E3E3E1E9E9E9E9 '53SI iHlHHEiHH ys HE n c Uelikanska zaloga pohištva in fapecarij :: Paolo Qastwirtb TRST, oL Stadion 115 - Telelss 22-85 Usisa sičđcHSča fsnice) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Koiosaiai izbar. V Trstu, line 23. septembra 1^12. .i* I >TNOST" ftv 266 rftra J It. 115'—, mazilo za kovine in tla in vazelin za črevlje K 150'—, črnilo in klej K 30 narodni znaki K. ioo"—, toaletno milo K 300'—, šolske knjige K. 1928 26, družbene knjige K 6013, koledar za leto 1911 ir> 1912. skuoaj K 289807, narodni kolek K 4.641 46, razglednice K. 1.348*88 računski listki K 7.05964. 1 o. Drugi dohodki: obresti naloženega denarja K 3.27446, dokodki Veselovt knjižnice K 518 30, dohodki po-lop j in posestev K 856 38, narodni davek K 316. prodaja starih znamk K. 156*—, vrnjen' predujmi K 685*—, razni prejemki K 9.909 71, podružnica Rojan vnrila najemnino K 2.550-42, prehodni prijemki K 302971, dohodki za obrambni sklad K 27.22983, volila: M. Vi'har K 112400*—, razna volila K 1,76962; sku paj IC 114 169 62. Skupni dohodki, z blagajniškim preostankom iz 1. 1910. v znesku K 4,572.85 znašajo K 297.173*18. Iz kotnikovega sklada je bilo dvignjenih K 342 281 96. iz pokojninskega sklad K 1.11250. iz glavnice pa K. 400 — ; vsi računski dohodki so torej znašal K 645 540.49. Izdat ki. Deška ljudska Šola pri Sv. Jakobu ir na Acquedottu v Trstu K 28.934*58, dekliška ljudska šola na Acquedotto K 19 280*87, dekliška ljudska šola pri Sv Jakobu K 17.00753; skupaj za Šol stvo v Trstu torej K 65 222*98. Honorar arhitektu za načrt školskeg-poslopja pri Sv. Jakobu v Trstu K. 3 240 — Otroški vrtec v Rojanu K 5 057*58 pri Sv. Ivanu K 1.69616, v Rocolu K 1.682*25, v Skednju spupaj z izdatki z nakup posestva (K 22.000—) JC 24 029*42, na Vrdeli IC 1.228 51; za stavbo otroške^i-vrtca pri Sv. M. Ma^d Zer. K. 1000.—. Skup»j za Trst K 103.156 90. med temi strogo za izdžavanje ljudskih Šol ii vrtcev K 76 916 90. Vrtec v Pevmi IC 1 425*26, šolstvo * Krminu K 3.29488; šol-tvo v Gorici K 27 93129; skupaj za Goriško K 42651*43 Za šolske vrtce v Tržiču, na Savi, in Jesenicah na Kranjskem K 549091. Za Šolstvo na Koroškem (Št. Rupert Šolska stavba v Vodičji vasi) K 18.027 91 Za šolstvo in otroške vrtce na Što jerskem K 25.956 28. Skupni izdatki za šolstvi so znašali K 186 368 25. Stroški družbene pisarne so znašal K 15,763*46, pristojbine in davek za Kot nikovo zapuščino K .64 576 67. P 1 o d o nosno se je naložilo K 146 22770 V blagajni je ostal dne 31, decembra 1911 znesek K 5.093 42 ter se tako račun»k izdatki krijejo z raCun-kimi prejemki v svoti K 645 540 49. Denarnega prometa torej K 1,29108098. Družbena imovina. Družbeno imovino tvore: posestva, vredna K 349 300, šolski inventar in učil kron 5 780 24, inventar družbene pisarn K 1.439 67, zaloga knjig K 70*20, rat glednice K 292 20. gotove terjatve Kro 4588*53, brezobrestna posojila K 21.204 54 družbena glavnica K 52.260 48, učiteljsk pokojninski skl-»d K 25 040*44, obrambni sklad K 116.02320, Polakov zapuščinski sklad K 1779149b, Kotnikov sklad Kror. 326.842*78, sklad M. Vilharjeve K 112 400 blagajniški ostanek dne 31 dec. 1911 I K 509342. Skupaj K 1 198 250*66. Dolgovi znašajo K 5855066 P.»t-mtakem ima družba čiste Imovina K 1,139 700—, ki se ie napram leta 1910 pomnožila Za K 175 704 53. Proračun za leto 1913. Proračun za leto izkazuje potreb-5 čin K 334.850'— in med temi za Šol stvo v Tr:>tu K 76.500, za Goriško Kro> 18.300*— Kranjsko K 6.ioo*— in Štajersko K 11.600, V tiskanem proračunu ni nikake postavke za Koroško. Pokritji izkazuje pror?Čun K 140.000*— potemtakem torej primanjkljaja K 194 850—, ki se pokrije iz glavnice in zapuščenih skladov ter s posojili. BKZ0JMUNE UE5TI. Ogrska opozicija. DUNAJ 22. (Izv.) Danes zvečer je prispelo na Dunaj 29 ogrskih opozicijskih poslancev. Na kolodvoru je bil prav prisrčen sprejem, a pred kolodvorom jih je sprejela tisočeroglava _ množica z burnimi pozdravnimi klici: „Živela opozicija, dol Tisza in Lukacs! Eljen Kovacs! Doli Pawlik !* Navzoči Madjari so peli Košu-tovo himno. Med došlimi poslanci so : grof Mihael Karoly, posl. Desy, Barabas in grof Bat-tyany. jutri zvečer pride še 20 poslancev, nakar se bo vršila konferenca o nastopu v delegaciji Poslanci hočejo nasilno vdreti v ogrsko delegacijo, če bi jih hotela vlada izprati. Policija se boji izgredov. Palača ogrske delegacije bo strogo zastražena. Homatije na Balkanu. Vojna revarnost SOFIJA 22. (Izv.) Vlada je odpokli-cala vse rezervne častnike, ki morajo bit do 23. t. m. vsi pri svojih polkih. DUNAJ 22. (Izv.) Za Bosno je od-redjena takozvana notranja mobilizacija Položaj se smatra tu za veleresen. CARIGRAD 22. (Izv.) Avstrijski vojn' ataše je danes odpotoval iz Carigrada v Cetinje. RIM 22. (Izv.) Tukajšnji albanski komite je odposlal zadnji čas Malisorom mnogo orožja. Najnovejše vesti izražajo bojazen, da pride v Skadru do masakri-ranja. Srbski vojni mat rijal zadržan. SOLUN 22. (Kor.) Z nekim francoskim parnikom je dospelo semkaj več vojnega materijala za Srbijo, ki so ga odpeljali v 20 vagonih po železnici z dovođenjem turške vlade. Vsled nenadoma do-šlega ukaza turške vlade, je bila pošilja-tev zadržana v mejni postaji v Zibevčah. Italijansko-turška vojna Mirovna pogajanja brezvsoešna. CARIGRAD 22. (Kor.) Govori se, da je turška vlada odklonila zadnji italijanski mirovni predlog in se odločila za nadaljevanje vojne. Italijansko brodovje pred Smirno. CARIGRAD 12 (Kor.) Kakor izjavlja turška vlada, je dozdevno priplulo pred Smirno 6 italijanskih križark in več tor-pedovk. Tout comme chez nous! (Iz učiteljskih krogov.) Ko čitamo razne šolske statistične po iatke o cg skem šolstvu, moramo vzklikniti: Jout comme chez nous I" (Vse, takor pri nas !) Madjari imajo svojega kralja, ki je naš cesar Fran Josip I. Oni imajo svoje lastm ministrstvo, svoj državni zbor, a imaio tud< ivoje Šolstvo v svojem materinem jeziku ^jih kraljevi in drugi uradi uradujejo iz •cljučno v msdjarskem jeziku. Tudi n^l Šolstvo sloni popolnoma na narodni podlagi Tako je ustrojeno njihovo šolstvo. Slovake in druge Slovane, soadajoče pod ijih krono, pa popolnoma prezirajo; p; 'udi za ogrske Nemce se mnogo ne brigajo To nam značiio statistični podatki. * Leta 1910 je bilo na Ogrskem 12 894 nadjarskih ljudskih šol, dočim je bilo ne nadjarskih le 3561, nkoravno Je Štela Ogr v tem letu 8561.520 Madjarov ir 10 603 039 Nem^djarov. U tegi sled«, da j* r»ilo med pr b valci 45 4% Madjaio n 54 6% Nemadjarov. Vendarle je bil> 72 4% madjarskih in le 17 6% nemadjarsfelb ludskih šol. Tukaj je evidentno naravno;; rrok obiskovalo madjarske ljudske ščit Tako se godi nemadjarskim narodom v »grškem kraljestvu! Ti poslednli niso nit na boljšem, nego Slovenci v Trstu in \ nnogih drugih krajih na Primorskem. Zbo? t-ga vzklika nemšrfeoierijah in drugi n crgo-•miih. Kav:;o tako ae je "bneaia Bergmaun va !ili-tna kruna „Manera-1 za ohranitev nežnih be ih dam-^-'h rok: v tuhai po 70 vin »p dobi?«., p •"»oi. Poštni pjket 3 kg netto 1 "ii mtrijska paroplo™ del. drnžoa D lmatia" vzdržuje od 1. maja 1912, sledeče glavne proge: rrst-Metkovl6 A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povrate k vsako soboto ob 6 15 uri zjutraj. rrst-MetkovIć B (poštna). Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v sredo ob 6 15 uri zjutraj. Tret-MetkO'lć O. (p štna). Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratek v ćetrtek ob 6"15 uri zjutraj, »"rst-Korčula (poštnat. Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6-15 uri zjutraj. r-st-ŠIbenlk (poštna). Odhod iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj, rrst Makarska (trgovska). Odhod iz Trsta vsako sredo ob 6. uri popoldne. Povratek vsaki ponedeljek ob 1*15 uri pop. fret-VIs (trgovska). Odhod iz Tr^ta v soboto ob 7. uri popoldne. P o v r at ek v«aki četrtek ob 7* 15 uri p I. razred K 18 50; H. razred K 12-50; I. razred Lir 19 — ; n. razred Lir 13'—; TTT razred K 8 20. HI razred Lir 8 50, Nedeljski Izlet Trst-Benetke In nazaj:1 razred K FiNA BUFETNA POSTREŽBA. Vozni listki se predajajo: V TRSTU: pri Mandel & Co, menjalnica, Borzni trg it. 12; P. Christofidis, potovalna agencija. Hotel de la Ville; Urad za potovalce Avstr Lloyd&. — V BENETKAH: pri Radonicich fu D., Piazzeta San Marco ; Agencija Avstr. Lloyda, Riva Schiavoni. — Listki se razun tega lahko kupijo tudi v družbini kočici v Trstu na pomola S. Carlo — v Benetkah v Bacino San Marco. Pridržan preklic in premembe na podlagi službeneg* pomor-ikega pravilnika. Stran IV. „EDINOST« St. 266 V Trstu dne 23 septembra 1912. •mealmo le že, da ostane razstava v Trstu le do četrtka. VstopDina znača le 20 vin. Socijalna matica. Ob precejšoji udeležbi »ladih nteligf»ntov se je včeraj vršil v tržaški „Slovanski Čitalnici1* ustanovni občni zbor »Socijalna Matice". Zborovanje je otvori 1 dr. Bogumil Vošnjak, ki je na kratko o5rtal program novega društva. Povdarjal je, d« „Soc jalna matica" ni naperjena proti nobeni obstoječ h književnih institucij in da posebno ni kak konkurenčni zavod ,,S ovenake matice'*. Ker ima povsem drug delokrog Prof. dr. J lesi 5 je kot predsednik k,Siov. Matice4* iz avil, da se ona ne boji, da bi jej , Soci jalna m at'ca * škodovala, pač pa se bodeta obe organizaciji medsebojno Bpopolnjevali. K« je g. Vladimir KnafliS prečital pravila nove zadruge je dr. B o ž i č izrazil pomislek* fiDKDoijelne naravi, na kar je g. Knaflič dokazal s številkami da podjetje tudi v finan-cijelDem oziru bazira na realnih tetneldh, — V odbor so bili izvoljeni: dr. B. Vošojak, fir. Lončar, dr.„ Brezigar, dr. Ozvald, Knaflič. K s, Andrej Cok, dr. Merhar, Gangl, dr i'ivko in dr. Ilešič. Poročilo o glavni skupščini CMD smo zaradi preozkega prostora današnje številke zuoiali preirgati in priobčujemo poleg prvo mestnikovega nagovora pred vsemi tajniško in blagajniško poročilo. Poročilo ,0 vi eelicah v Bojanu, pri bv. Ivanu in v Skednju priobčujemo obenem z drugim delom poročila o glavni skupščini v jutrišnji številki. 30.000 onevorfla. Akcijski družbi „Pa-stificio triestino" je poneverila blagajniČarka Henrika Papo, stara 22 let, doma iz Buj svoto 30.000 K in pobegnila s svojim lju bimcem L. CeBchinijem, ki je rodom i/ Romansa. Slovensko gledališče. Interdanca slovenskega gledališča v Trstu vljudno vabi na aboDuma za prihod njo sezono. Ker so cene znatno nižie, jt upati, da naše občinstvo porabi priliko Jr se v velikem številu abonira. Oddati je Š» nekaj lož in sedežev. Vsi, ki se Žele abo nlrati, lahko stcre to pri gospodu režiserji Dragutinovi«^ * * * Slavnostna otvoritvena predstava slovenskega gledališča v Trstu bo prihodnji nedeljo, dne 29. septembra, ob 8 zvečer Uprizori se drama „MOLOH". Slike iz Ruske revolucije. ftiar. del. organizacija. — Gostilniška zadruga članov N. D. O. vabi danes na zelo važno sejo odbornike in nadzornike. Odbor. Socijalni tečaj NDO v Trstu. Predavanja, ki prlčno, v t o r e k, dn. 8. oktobra 1912 se vrše vsak torek ir petek cd 7—9 zvečer v društveni dv< - rani NDO (ulica Sv. Frančiška Asiškega št 2' 1 n) Namenjena niso samo Članom NDO, am pak vsem tržaškim S'ovencem. Vstopnina m predavanja znaša 2 stotinki. Spored predavanja. I. teden: 8. oktobra od 7—8 zvečer dr. Kisovec ^Zavarovalnice zoper nezgode in njih po slovanje od 8—9 zvečer dr. Šemrov: „O kapitalizmu". 11. oktobra od 7—8 zvečer dr. Kisovec: „Volitve v zavarovalnico zoper nezgodi in razsodiš a". I od 8-9 zvečer dr. Čok: „Polltičm stranke in struje v Trstu.** II. teden: 15. oktobra od 7—8 zvečer dr. Kisovec: „Bolniške blagome in njih poslovanje", od 8-9 dr. Šemrov: „Karteli". 18. oktobra od 7—8 zvečer dr. Kisovec: „Volitve v bolniške blagajne in razso diščfc". od 8-9 Brandner: „Društveni in zava rovalni zakon", HI. teden: 22. oktobra od 7-8 dr. Seslč: „Zgodovinski razvoj zadružništva", od 8—9 dr. Mandć „Socijaiizem". 25. oktobra od 7— 8 zvečer dr. SoslČ: „Za dTuge na splošno", od 8—9 J. Požar: „Suženjstvo". IV. teden: 29. cktobra od 8-9 J. j.: „O domovinski pravici". od 8-8 zvečer /. Širok: „Kmečki punt> na Slovenskem". V. teden 5. novembra od 7-8 zvečer. A. Brandner: „S'rokovne organizacije", od 8-9 J. Požar: „Tolstoi kot filozof". 8. novembra od 7—8 1. I.: „Alkoholizem", od 8—9 dr. Mandič: „Socijalizem". VI. teden: 12. novembra od 7-8 zvečer dr. Sosič: „Slovenske zadruge in njih poslovanje od 8—9 Jos. Vandot: „O sodobnih slo venskih pisaieljth in pesnikih". 15. novembra od 7—8 dr. Čok: „Razvoj Slovencev v Tr^tu". od 8-9 A. Žiberna : „Društveno knji govodstvo". VII. teden: 19. novembra od 7-8 zvečer dr. Delak: „Stanovanjsko vprašanje in stanovanjske zadruge". od 8 — 9 A. Brandner: „Govorniška Šola". 22. novembra od 7—8 dr. Sosič: „Htra pravna pomoč" (v civilnih stvareh), od 8—9 I. I.: „O državljanskih pra> vicah". VIII. teden: 26. novembra od 7—8 zvečer dr. Sosič: „Htra pravna pomoč* (v civilnih stvareh). od 8—9 prof. Mlrk: „Zgodovina sir venskega naroda" (do francoske dobe) 29. novembra od 7—8 /. Engelman: „O vzgoji otrok pod šolo", od 8—9 prof Mirk: Zgodovina slovenskega - aroda" (od francoske dobe do leta 1848.) IX. teden: 3. decembra cd 7—9 zvečer dr. Delak: „Žena in zakon". od 8—9 A Brandner: „Kako vodit' seje, shode in društva". 6. decembra od 7—8 zvečer prof. Mlrk: „Zgodovina slovenskega naroda" (od 1. 1848 do danes). od 8—9 zvečer Jos. Nandot: „Omladini". X. teden: 10. decembra od 7—8 zvečer dr. Kisovec: „Obrtna sodišča". od 8—9 zvečer A. Brandner: „Razredni boj". 13. decembra od 7—8 zvečer dr. Sosič: „Hitra pomoč" (v kazenskih stvareh), od 8—9 dr. Delak: „Poselski red". XI. teden : 17. decembra od 7—8 zvečer j. /.: „Higijena". od 8-9 zvečer /. Širok: „Prešeren kot človek". 20. decembra od 7—8 zvečer A. Žiberna: „Društvena knjiga, vodstvo in računstvo*, od 8-9 zvečer A. Brandner: „Govorniška šola". XII. teden: 7. januvarja od 7—8 zvečer dr. Čok: „Politično društvo Edinost". od 8-9 zvečer J. J.: „Žensko vprašanje". 10. Januvarja od 7—8 zvečer dr. Kisovec: „Penzij^ko in starostno zavarovanje", od 8—9 zvečer /. Engelman: „Zgodovina Trsta". Poleg teh navedenih predavanj, se bodo ršila še nekatera predavanja, katerih natančnejši čas za sedaj ne moremo še obja-iti. Tako se bo predavalo: O Aškercu (dr L-h), o alkoholizmu, narodnem socijalizmu, industriji itd. Natančni spored se objavi pra voča^no. Želeti je, da bi občinstvo številno obiskovalo predavanja in vsaj tako dalo predavateljem in prirediteljem zadoščenja za njihov trud. Centralni odbor NOO. Kron 6200!! AUTOMOBILI FORD 1911 Največja tsvarna sveta. Izdelovanle letno 40*000 ve rj3?Q& tipa CHASS1S 20 HP šest raznih tipe v kefr . to&ja „FORD" je najpopolnejša, najhitrejša In najekonomičnaji kai jih otfctojl. - GENERALNI ZASTOPNIK 4KTON SKERL . TRSI Plazza Goldoni 10—11, Tel. 1734 Valita centralna garaga, alloa dal Baohl 16, vagal ulloa Boaohatt-ELEFON 2247.— STOCK PNEUM GOODRICH (amerikicii •) Automobili na posodo po smerni oenL VirtiTO ln vBdrieTanje artomobiloT, — — Solidna poaireit* Antona Jerkiča naslov: Trst, nI ulica 7, delle Poste 10, Gorica, GoBposfet 444& ftnfnn Ifrilčip kioja&ki mojster v Gorici, HIHUI1 IV lUo I Uj tekaliSČe Frana Josipi St 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroju. Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naroČili ladostuje prsna mera. V zalogi ima razne vrstne ilago ter razpoSilja uzorce na ogled. Cene zmerne tfniinnvP7nira ANT0N REPEN?EK j* ' J U edina slovenska knjigovez- a-ca v, Trstu, uiica Oecilia St- 9. — Izdeluje vat k jjigoveška priprosta in fina dela točno in pi iuiikurenčnih cenah. 171* 1944 l^jjlUg^pg in peverone zelo po ceni ponu a ceniki. Ant, K. Linek v Znajmu. IS a zahtev* 1654 I noln O+nlfVlmizarski mojster, Trst, ulica J OSI p O tUlI d Belvedere Su 10. — Izvršuje vsakovrstna mizarska dela. 793 llnrnn^ pnpoznano sredstvo za uničenje ate-IVI U Telila I nic. Zaloga: ulica Stadion 5 te v. 10 Naročila: Ferriera Trst 37, - Skrinjar. 4C5 Moderne spalne sobe dele izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Eelvedere 2b. jgtJ Torquato Tasso. 555 Novo pog*eb; o podjetje, T*st - (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (vogal Piazza Goldoni) Zaloga vozot in dragih priprav v lastnih prostorih Via della Tesa Jt 51. • TELEFON It 14-02. Tu se sprejemajo nočna naročila. Podjetje razpolaga z i8-timi krasnimi vozovi za mrtvaške sprevode ter lahko postreže z najfinejšo opremo, kakor tudi s čisto navadno. V svoji trgovini na Corsn ima veliko izbero vencev Iz umetnih cvetlic, biserov, porcelana In kovine ter izdeluje vence tudi iz sv«Jih cvetlic. — Vsakovrstne krste, kovinaste In lesene, obleke, čevlje In druge potrebščin« za mrliče In sprevode, voSčene sve?e iz lastne tovarne itd. ■ vse po nizkih konkurenčnih cenah. - 7 podrnillical ill lastopiu na Opčtaah liri g. Mrrn, V Nabrežinl Dri g 7iten, pri Orehu (Nogere) m g. Jamšefcii se dobi ne za pogrebe potrga blaga, henrik stibelj V slučajih potrebe se toplo priporoča tidani deležnik in upravitelj podjetja. SOLIDNO: in : ELEGANTNO PV PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST - VIA MALCANTON - TRSI UMETNI ZOBJE Plombiranj« zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. ČermAk V. Tuschar zobozdravnik konces. zebni tchnft _ TRST — Ulloa dalla Caeerma štev. 13, II. n. — Ako hočete ime t zdrave in močne otroke, dojite jih same in uporabljajte za zboljšanje in pomnoženje lastnega mleka I.I.OX. Radi preselitve je na prodaj vse obstoječe blago v trgovini VALERIAHA POMIKA lun. ulica S. Antonio 2 po znižanih cenah. — IZBOR predmetov za gospe in gospode, kakor tudi umetnin in galanterij. j zelo okusen izdelek, priporočen in predpisan od mnogih zdravnikom. Ta izdelek odpravlja vsled svoje izborne hranilne moči bolezni, ki so jim podvržene matere, ki same dojijoy namreč vrtenje in bolečine v glavi, v hrbtu itd Številna zdravniška spričevala. Prodaja se v vseh lekarnah. Glavna zaloga : lekarna „G AL ENO", VIA S. CILINO - TRST. P0Z0BI Svoji k svojim ! VINKO TERČON priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto pekarno 18 v Trstu, ulica del Bosco (prej F. PIRMAN) Prodaja se svež kruh 3-4 krat na dai* raznih sladč'c, biškotov in liherjev tef - najfinejše moke t d. — ZALOGA TOVARNIŠKEGA POHIŠTVA R. BLAHA- TRST ULICA CASERMA ŠT. 4. TELEFON 16-31. PREJ „MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU" POPOLNE UREDBE ZA HOTELE, PENZIJE, GOSTILNE IN KAVARNE. POHIŠTVO PO VSAKOVRSTNIH CENAH. SPECIJALITETA: DIV ANO POSTELJA („SPAVAJ PATENT") OD GLASOVITE - TVORNICE JACKEL Z DUNAJA. — Zakaj naj rabimo samo „Ofiramove" svetilke? 1. „Osramove" svetilke posedujejo potegnjeno svetilno žico, imajo zato več odporne sile kot svetilke s kovinasto žico z zastarelo brizgano svetilno žico. 2. „Osrmove* svetilke prihranijo v nezmaanjšani meri 70 °/0 toka. 3. „Osramova" svetilka daja Čudežno belo in prijetno svetlobo. 4. Vsaka pristna „Osramova" svetilka mora nositi napis „Os-ramM. Kdor skrbno pazi na to, se obvaruje izdelkov, ki nimajo ničesar opraviti z „Osramoni". Dobiva se povsod t Družba Osram^Tih sveiiik z o. z. Dunaj. -- Slovenci! Slovani! edino slovenske urarne In zlatarne ? Trstu, Via del Rivo 26. Vsako poprave jamči ee za 2 leti, istotako tudi vsake naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji I svojim I Udani ALOJZU POVH. CROATIA ZAVAROVALNA ZADRUGA V ZAGREBU. Edini Mači zavarovalni iM Centrala: Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske In Preradovičeve uiice. Ustanovljena leta 1884 Glavna zastopstva : Ljubljana. >'ovisad, Osjek, Reka, Sarajevo, Podružnica: v Trstu, Via del Lavatoio št. I. II. nad. ---Telefon 25-94 --- ji Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: I) Na življenje 1) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. 2) Zavarovanje dete 3) Zavarovanje življenske rente. 2) Proti škodi po požaru 1) Zavarovanje zgradb (hi5, gospodarskih zarado in tovaren, 2) Zavarovanje premič in (pohištva, prodajalniškes^a blaga gospodarskih stroiev. blaga itd. 3) Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 3) Zavarovanje steklenih šip. Zadružno imetje v vseh delih znaša..........K 2,7 1 Ji 13 Od tega temeljna glavnica..............K 800.000.— Letni dohodek premije s pristojbinami.........K 1,363.040*89 Izplačane škode...................S 4.07O.23S 4H Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natančneje informacije daje PcdfBŽlliCa „CrOSti^" TlSt, Via M LlVUOi Št. 1 II. D. in glavno zastopstvo „Croatiae" v Ljubljani (Tvrdka Kmet in Slivar) Za Gtorifiko D. Gilčwert v Gorici, ulica Bertoliai 2O (v lastni hiii) Telefon 221. HI i: :L=