Lippert: Uvedba izpitov za sreske šolske nadzornike narodnih in meščanskih šol na Ceškoslovaškem. Akp položi kandidat izpit z uspehom, se mu izda diplpma. Pri neuspehu pa ne dobi ničesar. Kandidat, ki ni napravil izpita, lahko izpit ponbvi, a vendar najprej po preteku dveh let. Zatp pa mora dobiti dovoljenje od mini- strstva prosvete in izpraševalne kpmisije. Dalje sme polagati ponovni izpit le pri pni pokrajinski' komisiji, pri kateri je izpit polagal prvič. Ponoviti se sme le ves izpit in samo enkrat. Taksa za polaganje tega izpita je dolpčena na 150 K.Č. (Iz češčine prevedel Kus.) Češkoslovaško ministrstvp prosvete jc izdalo že leta 1925. predpise o evidenci čakalcev na mesta sreskih šols'kih nadzornikov, kakor tudi o načinu, s katerim je omogočeno seznaniti se čakalcem z administrativnim delom v šplskih uradih. Da bi pa bili ustanovljeni pbjektivni temelji in enotna merila za pretehtanje posebne zmožnosti takih kandidatov v pedagoškem in administrativnem zmislu, je uvedlo sedaj ministrstvo prosvete za čakalce na mesta nadzornikov posebne izpite. Za te izpite je izdalo ministrstvo prpsvete dne 6. junija 1932. ppseben izpitni red: Izpiti čakalcev na mesta sreskih šolskih nadzornikov se vrše pred posebnimi izpraševalnimi1 komisijami, katere bodo sestavljene pri pokrajinskih šoiskih uradih v Pragi, Brnu in v Bratislavi. Predsednik komisije je šef dbtičnega pokrajinskega šblskega sveta, člani pa so: a) administrativno-ekonbmični referenti in uradniki, katerim je pbverjeno nadzorstvo nad osnovnimi in meščanskimi šolami; b) pedagoški strokovnjaki, ki sb izbrani iz profesorjev in docentov na vseučiliščih in iz drugih znanih strokovnjakov, ne računaje sreske šolske nadzornike. Izpiti se vrše enkrat v letu, in to iz domačega pismcnega dela v mesecu aprilu in septembru, pismenega klavzurnega in ustnega izpita v mesecu novembru. Učitelji. profesorji ali upravitelji in ravnatelji šol, ki hočejo postati čakalci, morajb poslati po službeni poti prošnjo z dokazi o napravljenem zrelbstnem, usposobljenostnem ¦in kvalifikacijskem izpitu ter o strokovnih izpitih, ki so jih napravili, poleg tega morajo priložiti zadnje tri ocene in vse dokumente o svbji izobrazbi in delavnosti na literarnem, pedagoškem in izobraževalnem polju. Predsednik izpitne komisije odkloni kandidata k izpitu: a) ako nima kandidat po izpitu učne usposobljenosti najmanj 14 let službe na psnovnih in meščanskih šolah ali 11 let službe na srednjih in njim sorodnih šolah; b) ako je bil prosiiec v zadnjih treh Ietih disciplinsko kaznovan ali če je proti njemu uvedena disciplinska ovadba; c) ako ni imel prosilec v zadnjih treh letih najboljšo kvalifikacijo. Izpit je teoretičen in praktičen. Kandidat mora pri izpitu dokazati: a) da natančno pozna vzgojna in učna načela na narodnih šolah in na vseh stopnjah ter na vseh različnih elementarnih, specialnih in vzgojnih zavodih, da je natančno seznanjen z vprašanji pedagoško-dida'ktičnimi ter ima dovolj šolske praksc ter da mu je sodobna mladinska in pedagoška literatura prav dobro znana; b) da je natančno seznanjen z veljavnimi šolskoupravnimi predpisi (zakoni, narcdbami, normami, normalijami itd..), ki se tičejo organizacije in uprave osnovnih ter meščanskih šol po vseh straneh, torej pravno in pedagoško, plačilne in službene razmere učitefjstva in nadzorstvo nad osnovnimi in meščanskimi šplami tudi v administrativnem ali šolskoupravnem smislu. Izpit sestoji iz domačega pismenega dela, iz pismenega izpita, klavzure in ustnega izpita. Vsi deli izpita se mprajp vršiti r istem letu. Pismena domača naloga sestoji iz pedagogike in didaktike narodniFi šol ter iz pomnožnih ved. Tema tega pismenega izdelka je določena od izpitnc komisije in sicer na predlog člana, ki je imenovan iz vrst visokošolskih profesprjev ali docentpv, katerega za to delo določi predsednik komisije. Od tega pismenega dela pa lahkp komisija oprosti kandidata, ki k svoji prošnji priloži svoje literarno delo, ki je bilo tiskano. Tp delo pa mora komisija ppprcj occniti in ga smatrati za enakopravno onemu delu, ki bi bilo sicer določeno. Rok za pismeno domače delo je določen na 4 mesece, vendar pa se more prolongirati najdalje za 2 meseca. Pismeni klavzurni izpit se izvrši tako, da kandidat izdela v dobi uradnih ur enega dne popolnoma samostojnp delo, katero mu predloži istega dneva izpraševalna komisija. Predpisano je, da naj se da kandidatu dve temi, izmed katerih si lahko kandidat izbere po lastni volji. En naslov je vzet iz polja šolske organizacije, drugi pa iz pcdagoško-didaktiške ali administrativne in personalne snovi. Vse trditve v svojem spisu mora kandidat opreti s pedagbškimi načeli in z obstoječimi zakoni ter naredbami. Izbor nalog za te izpite ima predložiti izpraševalna komisija v zadostnem številu ministrstvu prosvete, ki določi po svbjih šolskih strokovnjakih naslove nalogam. Kandidati vlečejo pri pismencin klavzurnem izpitu listke, na katerih so napisani naslovi nalogam. Na ta način so onemogočene tudi najmanjše nepravilnosti. Poleg tcga je pri tem izpitu strogo nadzorstvo. Kandidati pa smejo zahtevati od izpraševalne komisije uradne zbirke veljavnih predpisov, katere lahko uporabljajo pri izvrševanju svoje naloge. Uporabljati drugih pripomočkov ni dovoljenb. Pri ustnem izpitu, ki ne sme trajati več nego dve uri, ima odgovoriti kandidat: a) na vprašanja iz pedagogike in vprašanja iz didaktike, ki se uporablja na narodnih šolah; b) na vprašanja iz zakonodajstva na narodnih šolah. Ustni izpit ima značaj razgpvora (kplokvia), katerega vodi izpraševalec tako, da pokaže kandidat, da ima prav dober pregled o posameznih načelnih vprašanjih in da so mu najnovejši pedagoško-didaktični izvori prav dobro znani. Dalje mora pokazati znanje P upravi osnovnega šolstva ter dokazati na raznih primerih strokovno znanje p upravi meščanske šole. Na vprašanja mora karrdidat stvarno odgovarjati ter pokazati vedno svojo samostojnost. Ustni izpit se vrši ob navzočnosti predsednika izpraševalne komisije ali njegovega namestnika in štirih članov, katerc določi predsednik. Vendar pa morajo biti zastopane vse izpraševalne stroke, tako da se pri poznejši konferenci lahko ugotovi sposobnost ali nesposobnost kandidata. Uspeh izpita je zabeležen na izpričevalu z besedami: »Izpit dpvršil« ali »neduvršil«. Po 'končanem izpitu, ki se ozira na pismeno domače in pismeno šblsko delo ter na ustni izpit. se sestane petčlanska izpitna komisija in glasuje. Izpit je napravil oni, za katerega glasuje večina članov komisije. Člani komisije glasujejo po določeni vrsti, ki jo je določil predsednik. Predsednik glasuje zadnji in pri enakosti glasov odločuje njegova beseda. Pri glasovanju in oceni pride v poštev tudi jezik in slog, ki ga kandidat uporablja bodisi pri pismeni nalogi ali ustnem izpitu. Posvetovanja glede klasifikacije se vrše v tajnem zasedanju.