„GLASBENA MATICA“ V LJUBLJANI.
XLIII. DRUŠTVENO LETO. XXIV, LETO REDNIH DRUŠTVENIH KONCERTOV.
SEZONA 1914-15.
V	soboto, 10. aprila 1915 zvečer ob V28. uri v veliki dvorani „Narodnega Doma“ na korist ranjencem v ljubljanskih bolnicah in „Glasbeni Matici“
II. DOBRODELNI KONCERT
pod vodstvom koncertnega vodje g. Mateja Hubada.
SODELUJEJO: g. Julij Betetto, c. kr. dvorni operni pevec iz Dunaja; g. Janko Ravnik, konservatorist iz Prage; g. Josip Vedral, učitelj Glasbene Matice; pevski zbor „Glasbene Matice“.
VSPORED
1. a) Vilko Novak: Cvetje iz narodnega vrta. Hrvatske narodne pesmi za mešani zbor s spremljevanjem klavirja in harmonija.
Mešani zbori. Poje pevski zbor „Glasb. Matice“.
Pesmi poje g. Julij Betetto, c. kr. dvorni operni pevec.
b) Emil Adamič: Mlad junak po vasi jezdi
c) Josip Pavčič: Kaj ve misli?
2. a) R. Wagner: Spev Wolframa iz opere Tann-
häuser.
b) Risto Savin: Poslednje pismo.
3. Anton Lajovic: Pesem. Kje se skrivaš mi, vesne mili dan ... Dvospev. Za ženske glasove in klavir. Pojo gojenke šolopetja „Glasbene Matice“ gospodičine: Marija Pirh, Maruška pl. Trnkoczy (sopran); Mila Počivalnik, Cenka Sever (mezzosopran); Jelica Sadar in Zora Ropaš (alt). Na klavirju spremlja gospod Josip Vedral.
4. a) Viteslav Novak: Balada v E-molu. ) Na klavir igra gospod b) Viteslav Noväk: Valaški ples.	]	Janko	Ravnik.
5. Anton Lajovic: Pesem primorke. Trospe/. Za ženske glasove in klavir. (Glej št. 3.)
6. a) Anton Lajovic: Norčeva jesenska	}	pesmj pQje g JulJJ Betettf))
b) Anton Lajovic: Mesec v izbi.	)	c'	kr‘ dvorni °Perni Pevec-
7. a) Dr. Anton Schwab: Še ena!	)	Mešani	zbori.
b) Dr. Gojmir Krek: Slika.	[	Poje
c) Dr. Gojmir Krek: Blagor jim! ) pevski zbor „Glasbene Matice“.
CENE PROSTOROM: Sedeži po 5, 4, 3 in 2 K. Stojišča po 1 K 20 h, za_ dijake in dijakinje po 60 h. — Predprodaja vstopnic v trafiki gdč. J. Dolenčeve v Prešernovi ulici in na večer koncerta od 7. ure naprej pri blagajni. — Vspored in besedilo po 20 h istotam. Preplačila na korist ranjencem in na korist „Glasbene Matice“ se hvaležno izkažejo.
„GLASBENA MATICA“ V LJUBLJANI.
ŠOLSKO LETO 1914-15.
V	nedeljo, 11. aprila 1915 zvečer ob V28. uri v veliki dvorani „Narodnega Doma“
I. JAVNA PRODUKCIJA
gojencev „Glasbene Matice“.
VSPORED:
1. Suk: Idila. Na klavir igra gdč. Božena Hudnik. (Šola gdč. J. Chlumecke. VII. razred.)
2. a) F. David: Romanca.	Na gosli	svira g.	Hugo	\
pl. Hofbauer.	( Šola	g.	J.	Vedrala.
b) F. Gossec: Gavota.	Na gosli	svira g. Zoran	l	(IV.	razred.)
Hribar.	/
3. a) K. Löwe: Zvonikarjeva hči. > Pesmi poje gdč. Mila Počivalnik. b)	O. Dev: Kanglica.	$	(Šola g. M.	Hubada. III. razred.
4.	Grieg: Poetične slike	št. 3, 5,	6.	Na klavir	igra gdč. Vida Hribar.
(Šola gdč. J. Chlumecke. VI. razred.)
5.	L. Janša: Concertino op. 54. Na gosli svira g.	Albin Fakin.	(Šola
g. J. Vedrala. IV. razred.)
6.	a)	R. Franz: Ko prišel je	dan...	) Poje	gdč. Angela Soršak.
b)	Händel:	Arija iz opere Rinaldo.	£ (Šola g. M. Hubada. II. razred.)
7.	J. Schulhoff: Capriccio po	čeških narodnih napevih. Na	klavir
igra gdč. Magda Josin. (Šola g. F. Gerbiča. VIII. razred.)
8.	A. Lajovic: Pesem. Kje se	skrivaš mi, vesne	mili dan. Za dva
glasova in klavir. Pojo gospodičine: Marija Pirh, Maruška pl. Trnkoczy, Mila Počivalnik, Cenka Sever, Jelica Sadar in Zora Ropaš. (Šola g. M. Hubada II.—IV. razred.)
9.	Gade: Capriccio. Na klavir	igra gdč. Stana Pirc.	(Šola gdč. J.	Chlu-
mecke. VII. razred.)
10.	F.	Vilhar: a) Nezakonska mati.	J	Pesmi poje gdč.'Jelica Sadar.
b) Mrtva Ijubav.	)	(Šola g. M. Hubada. III. razred.)
11.	G.	Holländer: Scherzo op. 67.	Na gosli svira g. Karel Planinšek.
(Šola g. J. Vedrala. V. razred.)
12.	A.	Lajovic: Pesem primorke. Za	tri ženske glasove in klavir. Pojo
gospodičine: Marija Pirh, Maruška pl. Trnkoczy, (sopran); Mila Počivalnik, Cenka Sever, (mezzosopran); Jelica Sadar in Zora Ropaš (alt). (Šola g. M. Hubada. II.—IV. razred.)
Vstopnice stojišča po 20 h in sedeži po 40 h, 60 h in po 1 K se dobivajo na večer produkcije od 7. ure naprej pri blagajni, v predprodaji pa v trafiki gdč. J. Dolenčeve v Prešernovi ulici.
Koncert „Glasbene Matice“ 10. aprila 1915.
Besedilo.
1.	Cviječe iz narodnega vrta.
Dunave, Dunave tiha voda hladna.
Jedna stara majka tri čerke imela lipa bila golubiea tri čerke imela la, la, la, la, la lipa bila golubiea sve tri za muž dala.
Hej, hej, hej hčerki pošiljala !
Majka Maru preko mora zvala,
Majka Maru, preko mora zvala.
Bolan mi leži Kara Mustafa Brej djidi brej, brej djidi brej.
Majka Maru, preko mora zvala.
Nišam majko ni počela tra, la, la !
Dunave, Dunave tiha voda hladna, ko je od zore do črnega mraka, toliko je do groba od prvoga zraka!
Dunave, Dunave, oj!
Tiček leti, tiček leti, tičica za njim leti, vzemi mene, vzemi mene drobni mali tiček ti:
„Kaj bum stobum, kaj bum sto-|bumj
drobna mala ptičica, moja hrana, moja hrana mali črveki.
Vzemi mene, vzemi mene drobni mali tiček ti, srce me bu, srce samo jedno srčece.
Zdravljice drago največje blago dao mi te Bog dao mi te Bog.
Duša je vedra, šire so njedra sosječanja tvog sosječanja tvog, oj, oj, oj, oj, oj Dunave oj.
Dunave, Dunave tiha voda hladna oj, oj, oj.
Narod poje te pesmi, ko pleše „kolo“.
□	□
2.	Mlad junak po vasi jezdi.
Mlad junak po vasi jezdi in klobuk po strani nosi, za klobukom tri peresa.
Prvo, solnce žarko zlato, drugo, jasna mesečina, tretje, rosa čista hladna.
Njive pa so za pšenico, a pšenica za kolače, a kolači za devojke, a devojke za junake.
Solnce zlato za sirote, mesečina za popotne in za njive hladna rosa.
Cv. Golar.
□ □
3.	Kaj ve misli?
Kaj ve misli črne, ste zašle sem v tožno stran ? Kmalu solnce mrak razgrne, vse okrog bo beli dan.
□	□
In v naročju spet ležala bo mi sladka ljubica, bo v laseh ji lesketala sveža rosa jutranja.
Petruška.
4.	Tannhäuser.
Kot slutnja smrti mrak zemljo pokriva, v obleki žalno črni dol počiva —
in duša, ki v nebesa hrepeni, poleta skoz temine se boji.
Pa zvezda ti na nebu prisiješ prijazno luč v daljavo nam izliješ,
□
temino nočno, razdeli tvoj svit in duši pot, je v nebesa očit.
Večernica preslavljena oj bodi mi pozdravljena.
Se njo pozdravi mi srčno, ko mimo pohitela bo, pustivša revne nas zemljane, da angel nežni tam postane!
□
5.	Poslednje pismo.
Šest dolgih mesecev že bo, odkar od tod je vzel slovo.
„In njega le še ni domü, o njem ni pisma ne glasu.
Oj ljubi moj, oj ženin moj! Mar večno traja divji boj ?“
Na pragu deklica stoji, po vasi poštni rog zveni.
„Imaš kaj, poštar ti za me?“ „„Bo mislim, pisemce za Te!““
In drobno pisemce ji da, to pismo pečat črn ima.
In bere, bere pismo tö, ne gre, kar bere ji v glavo.
□
„Kdo drug še v list pogledaj mi, kaj v njem stoji, povedaj mi!“
In sestre, bratje, cela vas iz lista brali tä so glas:
Da krogla privršela je, pa ga v srce zadela je.
In sluša poročilo to,
ne gre, kar sliši, jej v glavo!
Na prag zahaja dan na dan, ko poštar trobi v rog glasa n.
Po pismih vpraša iz vojske, če ktero nosi nje ime.
Imaš kaj poštar ti za m6 ?
Pač mnog in mnoga list dobi, a zanjo, zanjo več jih ni!
A. Aškerc.
□
6.	Pesem.
Kje se skrivaš mi, vesne mili dan, kje se skrivaš mi, topla kresna noč?
Kje se skrivaš mi, srčni ti moj cvet, jutra zlati zor, zarja mladih dni?
Ah, pogled nekdaj zrl je čil na svet, na megleni val, ki je daljo kril.
Ali, kak zrl je v svet, jasno je sijal modrih svit oči. Sanjal je brez mej željni duh o njih.
Ali v mladi čas, v cvetja rosnih dni, madež moj je pal v nežno ti srce.
□	□
Ah, brez tebe zdaj v žalost se topim.
Lepi jasni dan mi zagrinja noč.
Ah, brez tebe zdaj, gledam žalostno; mrak samote le sliši mojo bol.
Koljcov — C. Golar.
7.	Pesem primorke.
Tam na daljnem morju jadro, glej! Moj fant je sred morja.
Le vej, veter, mi v krilo vej, ti veter, z morja. —
Pa ga sem privej, pa ga naglo privej, ti veter, z morja.
Kot morje globoko srce mi glej, in krepko kakor veter z morja.
Tam na daljnem morju jadro, glej! Moj fant je sred morja.
Le vej, veter, mi v krilo vej, ti veter, z morja.
Kot morje globoko srce in krepko kakor veter z morja.
O. J. Bierbaum — O. Župa
□	□
8.	Norčeva jesenska pesem.
Pisana kakor moj plašč, zemlja je vsa, gorje.
Ves se režim do srca, ves se režim:
Kakšen je svet!
Kakšen si!
Ves navskriž!
Sod — se mi zdiš.
Bil sem vesel in mlad, ej, tedaj sem cvetel!
Bil kot drevo sem mlado,
maj je žarel,
ej, tedaj sem cvetel!
Trpek v dušo mi gnev je pal, kisel zdaj je moj smeh, rosno v očeh.
Pisan dobil sem plašč, kučmo, kraguljčke te, oj, vse rožlja na moj skok oj, vse rožlja na moj skok jaz stari ded.
Hoj, kakšen norec to, hoj, kak mu plašč vihra, hoj, zdaj se meša svet, jaz moder sem sam.
Pa prišel, vrezal mi čas	Pojdem od todi spat,
gube krog ust v obraz,	vi me denite v grob!
skrivil vitki moj stas.	Malo še malo, ah
in pomlad bo.
□	□
9.	Mesec v izbi.
Svetlo pred posteljo, glej mesec sije kot kadar sneg blesteči vso zemljo pokrije.
Obrnem glavo navzgor. Glej mesec čist in tih, Spet nagnem glavo in k tebi v daljavo,
tja k tebi,
moj daljni dom, vas, mi splava tožen vzdih.
□ C
10.	Še ena.
Zaljubilo se je solnce v gizdavo devojko Ano, zaljubilo pa poslalo troje snubcev k nji.
Zaljubilo se je solnce v gizdavo devojko Ano, zaljubilo pa poslalo troje snubcev k nji.
Tretji snubci zlati žarki. Ana okna zagrnila, a za okni Ano ljubil jaz sem mlad junak.
Drobne ptičke pesmi pele, rdeče rožice duhtele, žarki kukali skoz okno; e, kdor je junak, junak!
Oton Zupančič.
□	□
Prvi snubci drobne ptičke. Ana tičke polovila.
Drugi snubci rdeče rože. Ana rože posadila.
11.	Slika.
Na trgu fante zbirajo liste za vojsko jim dele. Oj fantje glasno vriskajo, da si tolažijo srce.
Čez trg mi k maši matere in lepe deklice hite, po fantih milo gledajo jim tiho stiskajo roke.
In v cerkvi z lece slikajo, peklenske muke in gorje. Na trgu fantje vriskajo na glas dekleta se solze.
□	□
J. N. Resman.
12.	Blagor jim.
Blagor, vsem onim blagor,	Blagor, vsem onim blagor,
ki so pretrpeli bolesti,	ki so pretrpeli,
dasi telo umrje,	če prav telo umrje,
duša bo živela.	duša bo živela.
Glej! Vsem onim blagor, ki so pretrpeli, da blagor jim, blagor jim, ki so pretrpeli blagor, blagor!
□	n
Dragotin Hribar, Ljubljana.