Pomurski VESTNIK MURSKA SOBOTA, 26. MAJ 1960 Leto XII. — Štev. 21 Cena din 10.— GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE ZAČETEK I. FESTIVALA TELESNE KULTURE POMURJA V M. SOBOTI SLAVLJENJE MLADOSTI I. festival telesne kulture Pomurja se je začel nenavadno svečano in uspešno. Hkrati je za Pomurje še posebno pomemben letošnji Teden mladosti, saj kaže I. festival telesne kulture Pomurja napredek na tem področju človekovega udejstvovanja, hkrati pa še posebej upozarja na spodbudno okoliščino, naj bo prav šola osnovna celica pri nadaljnjem razvoju na tem torišču. V Murski Soboti smo srečali že minulo soboto v popoldanskih urah številne pripadnike raznih telesnovzgojnih in športnih društev ter šolskih aktivov, kar prav tako priča o tem, da je telesna vzgoja v našem okraju v zadnjem času pognala nenavadno močne korenine. Festivalski spored se je začel že v soboto zvečer s slavnostno akademijo na telovadišču Doma Partizana, ki si jo je ogledalo več kot 2000 gledalcev. Med gosti sta bila tudi predsednika Športne zveze in Atletske zveze Slovenije Leopold Krese in Adolf Arigler. V pestrem sporedu so sodelovali tudi gojenci ljubljanske Višje šole za telesno vzgojo, na orodju pa je nastopila vzorna republiška vrsta. Zelo dobro so bile pripravljene tudi točke domačih telovadcev in telovadk. Zlasti mnogo odobravanja so bili deležni tudi primorski gostje — pionirji iz Nove Gorice. V soboto so odprli v avli soboškega kina »Park» tudi umetniško razstavo amaterskih rezbarskih del prof. E. Titana, ki priča o njegovi vsestranski dejavnosti. Slovesnosti so se v nedeljo začele že zgodaj dopoldne z mimohodom domačih športnikov in športnic po soboških ulicah. Dolga kolona telovadcev in telovadk se je začela razvijati pri Domu Partizana in korakala nato do novega stadiona. Mesto je bilo v zastavah. Vsi — aktivni v sprevodu in gledalci — so bili usmerjeni k novemu stadionu, kjer je nato sledila svečana otvoritev. Prisostvovali so ji številni predstavniki oblasti, političnega in družbenega življenja okraja, razen tega pa tudi številni gostje. Med prisotnimi gosti velja posebej omeniti predsednika Športne zveze Slovenije tov. Leopolda KRESETA, predsednika Atletske zveze Slovenije tov. Adolfa ARIGLERJA in direktorja Višje šole za telesno vzgojo Draga STEPIŠNIKA, med predstavniki našega okraja pa presednika Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota RUDIJA ČAČINOVIČA, sekretarja Okrajnega komiteja ZKS IVANA ROSA in predsednika festivalskega odbora HENRIKA RIBIČA. Govorniki so v številnih slavnostnih govorih poudarili velik pomen novega športnega objekta, to je šolskega stadiona, pri čemer se je ravnatelj gimnazije in učiteljišča Janko Liška posebej zahvalil krajevnim oblastnim, političnim in družbenim organom za izkazano pomoč ter predal stadion dijakom in učencem. Pobudniki graditve šolskega stadiona v Murski Soboti s prof. Evgenom Titanom na čelu so pokazali mnogo domiselnosti, volje in vztrajnosti. V sedemletnih prizadevanjih so zgradili stadion, ki je ena najlepših tovrstnih naprav v Jugoslaviji. Na igrišču, stezi, metališčih in škakališčih je vloženih mnogo prostovoljnih delovnih ur. Ko so ob slovesnosti proglasili tudi 37 udarnikov, so s tem nagradili samo one naj-prizadevnejše med prizadevnimi. Graditev športnega objekta ob gimnaziji pa s tem še ni zaključena. Marljive graditelje čaka poslej še naslednja naloga — telovadnica. Ko je nato predstavnik pokrovitelja prireditve, to je Okrajnega odbora SZDL, proglasil stadion za otvoirjen, so spustili jato golobov, ki so naznanili veselo vest tudi ostalemu prebivalstvu. Po končani slavnostni otvoritvi šolskega stadiona je bila na njem tudi že prva prireditev. Na poziv prirediteljev festivala in Atletske zveze Slovenije so se zbrali v Murski Soboti številni znani atleti in olimpijski kandidati: Lorger, Brodnik, Kolnik, Šikovčeva, Usenikova, Peterka, Ingolič, Stamejčičeva in drugi, a tudi nekateri hrvaški vrhunski atleti, ki so hvaležnemu občinstvu na novih tekmovališčih postregli z mnogimi zanimivimi boji in tudi dobrimi rezultati. Skupno je nastopilo okrog 100 tekmovalcev in tekmovalk slovenskih atletskih kolektivov in domačih športnih aktivov ter hrvaških klubov Tekmovanje je bilo zelo dobro pripravljeno in se je odvijalo po načrtu. Z doseženimi rezultati smo lahko nadvse zadovoljni, saj je bil med drugim zboljšan hrvaški rekord v metu krogle. Dalje so bili doseženi odlični rezultati v drugih metih in tudi v sprintu, kjer sta se zopet ostro borila Lorger in Mariborčan Gluk, navdušile pa so mlade celjske sprinterke in seveda Stamejčičeva (Odred). Pomurski atleti so posegli v to borbo s precejšnjim uspehom in dosegli nekaj zavidanja vrednih rezultatov, kar velja zlasti za Rousovo, Marenčetovo. brata Kovača, Žunča. Husarja in Šerugo. O rezultatih atletskega tekmovanja na novem stadionu ob gimnaziji, o poteku republiškega finala med štirimi ognji, ki se je začel že v soboto, in o vseh tekmovanjih, ki so bila na sporedu do včeraj popoldne, poročamo na naši 6. strani. S seje Zbora proizvajalcev ObLO Lendava Potrebno je urediti socialno - kadrovsko službo V torek je bila v Lendavi razširjena seja zbora proizvajalcev, ki so ji poleg odbornikov prisostvovali tudi predstavniki gospodarskih organizacij občine Lendava. Na seji so potrdili mandat trem novoizvoljenim odbornikom zbora, ki so bili izvoljeni na naknadnih volitvah 7. maja letos. Posebno pereč problem, ki so ga načeli odborniki in predstavniki gospodarskih organizacij, je vprašanje kadrov. Do sedaj so namreč temu problemu posvečala pozornost le kaka tri podjetja, medtem ko ostala podjetja tega problema niso načenjala v taki meri, kakor bi bilo to nujno potrebno. V lendavski Opekarni so začeli vprašanje kadrov reševati tako, da pošiljajo delavce na posebne tromesečne (opekarniške) teča je v Ljubljano. Tudi v gradbenih podjetjih pošiljajo najboljše delavce na tromesečne tečaje, da se usposobijo za mesto delovodij na posameznih gradbiščih. Razprava o uvedbi nagrajevanja po učinku je pokazala, da se nekatera podjetja za to premalo zanimajo ali pa so ponekod delovna mesta taka, da bodo morali pri pripravah za nagrajevanje po učinku, posebno pa pri pripravah za nagrajevanje po enoti proizvoda sodelovati za to posebni stro- kovnjaki iz Maribora. Več podjetij ima nagrajevanje po učinku že urejeno in so se pokazali že tudi vidni rezultati, posebno v gradbenih podjetjih, saj se je po novem načinu na-(Nadaljevanje na 2. strani) VREMENSKA NAPOVED za čas od 26. maja do 5. junija Med 26. in 29. majem v glavnem lepo vreme, četudi včasih krajevne nevihtne plohe. Približno od 3«. maja do 1. junija v glavnem deževno in zelo hladno. V nadaljnjem poteku izboljšanje, vendar nestalno s pogostimi nevihtnimi plohami. Dr. V. M. Tovarišu Titu šopek cvetja! Letos, ko je poteklo petnajst let po osvoboditvi, praznujemo rojstni dan tovariša Tita še prav posebno svečano in to prav zato, ker se je v teh letih naporov in borbe za socializem življenje delovnega človeka v mnogem spremenilo. Uspehi, ki smo jih dosegli, dajejo našim delovnim ljudem in mlademu rodu upanje, da bomo mi vsi, zlasti pa še mladi rod. uživali sadove revolucije, ki je bila zmagovito izbojevana o štirih letih narodnoosvobodilne vojne in o povojni graditvi. Gradimo na temeljih najsvetlejših in najtežjih dni v zgodovini naših narodov, gradimo novo, globoko demokratično družbo, ki je v mnogem lahko vzor vsemu naprednemu človeštvu. V tem smislu praznuje naša mladina Dan mladosti — Titov rojstni dan. Zato je ta dan praznik mladosti, praznik novih pokolenj in tudi praznik oseh nas, ki želimo in delamo z najboljšimi hotenji, da bi ustvarili sebi in našim otrokom boljše življenje, da bi ustvarili življenje, v katerem bi bilo mnogo prave humanosti med ljudmi, v katerem bo človek človeku brat, tovariš. Festival telesne kulture Pomurja, prireditve, proslave, tekmovanja in še mnoge druge manifestacije so zajele Pomurje od Radgone do Lendave in Hodoša, le aprila so se začele prireditve, ki so v tem tednu dosegle vrhunec. Po šolah, p podjetjih, na vaseh in o mestih, o središčih komun — povsod je utripalo mnogo mladih src in se s svojimi deli in željami vključevalo v veliko armado tistih, ki so pripravljeni še naprej graditi našo domovino, lepšo in srečnejšo bodočnost. Pripravljenost ljudstva, pripravljenost delovnega človeka, pripravljenost mladine in tudi naših najmlajših je velika. O tej pripravljenosti govore mnoge prireditve, o tem govore tudi naši uspehi in naši načrti za prihodnost. Ko so pred tednom tisoči mladincev, mladink, pionirjev in pionirk prinašali pozdrave mnogih naših vasi in 'mest, jih je v mislih spremljalo naše ljudstvo. Mnogo naših ljudi je stalo ob poteh in cestah ter spremljalo štafeto s skromno tiho mislijo: naj živi še mnoga leta tovariš Tito! Ploskanje, godba, pevski zbori, recitacije, govori, cvetje, zastave; res, pravi simbol! Praznik mladosti! Titov rojstni dan! Pozdrave so odnesli v Beograd trije pionirji, dva mladinca in dva predstavnika delovnih kolektivov. Oni so šli k Titu, da mu krepko sežejo v roko in v imenu nas vseh zaželijo, da bi nas še mnoga leta učil in vodil v vse lepšo in veselejšo bodočnost! MLADINA BO GRADILA CESTO RADGONA - BENEDIKT Na predvčerajšnji seji Sveta za urbanizem pri OLO Murska Sobota so razpravljali o odložitvi gradnje ceste Mačkovci-Petrovci ter pripravah za gradnjo ceste Radgona— Benedikt. Gradnjo ceste Mačkovci—G. Petrovci so odložili na nedavni seji, katere so se udeležili tudi predstavniki Uprave za ceste LRS, ker sredstva, ki jih je imel OLO, ne bi zadoščala za dokončno dograditev. Zaradi tega bodo del teh sredstev, ki jih ima OLO porabili za dograditev šole v Petrovcih, nekaj pa za potrebe brigade. Na tej seji so se tudi odločili, da ho pomurska mladina obljubljeno sodelovanje pri gradnji ceste Mačkovci-Šalovci izpolnila na cesti Radgona-Benedikt, ki je toliko pomembnejša, ker povezu- je Pomurje z ostalimi predeli Slovenije. Te dni bodo formirali štab mladinskih brigad s sedežem pri Benediktu. Uprava za ceste LRS, ki bo investitor in izvajalec te gradnje, se je strinjala, da cesto gradi mladina. Tako bo pri gradnji sodelovalo 6 brigad iz mariborskega in soboškega okraja, nekaj brigad pa bodo dali združeno ostali okraji Slovenije. V celotni akciji bo sodelovalo predvidoma okrog 600 mladincev. Z deli bodo začeli 1. julija. Delegacija Sveta za prosvetna vprašanja narodnostnih manjšin ZIS V ponedeljek je prispela v Pomurje na dvodnevni obisk petčlanska delegacija Sveta za prosvetna vprašanja narodnostnih manjšin pri Zveznem izvršnem svetu. Delegacija, ki jo vodi sekretar sveta tov. Ja-noši Gabor, proučuje problematiko dvojezičnega pouka in je obiskala osemletko v Trenda vi ter osnovni šoli v Gaberju in Petišovcih. Delegacija se je v torek razgovarjala s pedagoškimi delavci, ki poučujejo na dvojezičnih šolah Pomurja. Delegacija za prosvetna vprašanja narodnostnih manjšin pri Zveznem izvršnem svetu bo v prihodnjih dneh obiskala tudi dvojezične šole v koprskem okraju. Zasedanje Ljudske skupščine LRS Prejšnji teden je Ljudska skupščina LRS na dvodnevnem zasedanju sprejel Zakon o ukrepih za napredek živinorejske proizvodnje. Zakon o hidromelioracijskih sistemih in o izkoriščanju kmetijskega zemljišča v teh sistemih ter Odlok o določitvi odstotka zemljišč pri arondaciji. Ljudska skupščina pa je zlasti obširno razpravljala o spodbudnejših oblikah razdeljevanja osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah. V prihodnjih dneh se bodo vrnili brigadirji IX. pomurske mladinske delovne brigade »Štefana Cvetka«. V zadnjem pismu obljubljajo, da se bodo vrnili 6-krat posebej pohvaljeni! NAGRADNO ŽREBANJE Uredništvo Pomurskega vestnika prireja za svoje naročnike veliko nagradno žrebanje z naslednjimi dobitki: Hladilnik »Himo« Radijski sprejemnik 34 kolekcij izdelkov tovarne »Zlatorog« Maribor 12 kolekcij moškega perila — izdelki tovarn perila in pletenin »Toper« Celje, »PIK« Maribor in »Mura« Murska Sobota 3 pare čevljev Tovarne čevljev »Planika« Turnišče Gospodinjske potrebščine: sokovnik, ekonom lonec »Pretiš«, električni likalnik, kavni servis in še druga praktična darila Vsak naročnik, ki poravna najpozneje do 15. junija letos enoletno naročnino Pomurskega vestnika (400 din), lahko postane srečen dobitnik velikega nagradnega žrebanja. Naročila sprejemajo: vsak pismonoša ali uprava lista v Murski Soboti, Kocljeva ul. 7. Naročajte Pomurski vestnik, v Pomurju najbolj razširjen časopis! V prihodnji številki bomo objavili vrstni red dobitkov in dan žrebanja! Seja občinskega Zbora proizvajalcev v M. Soboti SPODBUDNEJŠE NAGRAJEVANJE Minuli petek je bila v Murski Soboti seja občinskega zbora proizvajalcev, katere so se udeležili tudi predstavniki podjetij. Razpravljali so o gospodarjenju v podjetjih, nagrajevanju, dviganju storilnosti ter izvajanju investicij. Ko je Zbor proizvajalcev analiziral gospodarjenje v podjetjih, je ugotovil, da so v prvem četrtletju dosegla večje rezultate podjetja, ki so zaostrila način obračunavanja osebnih dohodkov po delovnem učinku in enoti proizvoda. Med drugimi sta v tem pogledu zlasti napredovali podjetji Pomurski tisk in Panonija. Novi način nagrajevanja pa bodo marali uvesti še v Mlinskem podjetju. Nagrajevanje po učinku dela pa je najbolj utrjeno v Tovarni perila Mura in na Kmetijskem gospodarstvu v Rakičanu, kjer že več let nagrajujejo delavce po učinku. Lani so plačali po učinku 56. odst. delovnih ur, letos pa bodo že 71 odst. V gradbenih podjetjih Sograd in Zidar se je v prvem tromesečju precej povečal odstotek planiranega dohodka. V Sogradu nagrajujejo po učinku 52, pri podjetju Zidar pa 59 odst. delovnih ur. Ta odstotek pa bo potrebno še povečati. Med trgovskimi podjetji so plan v celoti dosegli v podjetjih Potrošnik, Agromerkur in Plavica. Nagrajevanje po učinku pa imajo uvedeno le podjetja Plavica, Tehnopromet in Merkur. Obrtno podjetje Agroservis je tromesečni plan izpolnilo z 21 odst., potrebno pa bo uvesti spodbudnejše nagrajevanje. Domala v vseh podjetjih, ki so doslej vpeljala novi način nagrajevanja, ugotavljajo, da vpliva precej spodbudno na dviganje storilnosti, vendar se čuti potreba po nenehnem spremljanju uspehov in odpravljanju pomanjkljivosti, ki se pri tem pojavljajo. Na seji so podali tudi ugotovitve Sveta za družbeni plan in finance, v katerem je bilo omenjeno, da imajo gospodarske organizacije v soboški občini po zaključnih računih še okrog 351 milijonov dinarjev nerazporejenih sredstev in sredstev iz nekaterih skladov. Nekaj teh sredstev imajo pod- jetja že namenjenih za lastne investicije, okrog 63 milijonov pa naj bi jih združila za samoudeležbo pri najnujnejših investicijah. Tako naj bi v prvi vrsti opremili gradbena podjetja in razširili obrat Tovarne perila Mura, v katerem bi se zaposlilo več sto ljudi, predvsem žena. V obširni razpravi so ugotovili, da je treba spodbudnejše oblike nagrajevanja obširneje uvesti v gradbenih podjetjih. V tej gospodarski panogi namreč še vedno manjka delavcev, pa tudi storilnost še ni na naj višji ravni. Podobno potrebo so nakazali tudi v obrtnem podjetju Agroservis, kjer sc nenehno zmanjšuje število kvalificiranih delavcev Tako je letos odšlo iz podjetja že 11 delavcev — večina zaradi iskanja večjega zaslužka V tem podjetju manjka zlasti mehanikov. Podobni problemi pa so še v nekaterih drugih podjetjih v soboški občini. Pr: tem so poudarili, da je potrebno hitro preiti k novim oblikam nagrajevanja, vendar povečanje plač ne sme iti na račun dviganja cen storitev marveč le na račun dviganja proizvodnosti in zmanjšanja proizvodnih stroškov. Ob kancu je Zbor proizvajalcev sklenil priporočiti posameznim podjetjem, da bi naj večkrat izmenjala izkušnje pri uvajanju nagrajevanja po učinku in enoti proizvoda ter morebitne nepravilnosti sproti odpravljala, -ko SE ZGODI... Morda si le težko zamišljamo, da se lahko kaj takega zgodi, kot se je pred kratkim o lendavski Dežnikarni, toda če se že zgodi, ni nič drugega, kot izredna in naravnost neverjetna kratkovidnost tistih, ki se jim zdi, da se take stvari lahko dogajajo. In kaj se je zgodilo? Proti koncu aprila so vodilni uslužbenci sedli za mizo in si rekli: Kaj če bi nekaj za delavski praznik razdelili? In so tudi razdelili 115.000 dinarjev. Pa ne, da bi koga vprašali o tem, kako razdeliti in če kaj deliti. Zato tudi ni nič čudnega, če so se pri tem, koliko naj kdo dobi, ravnali po nekaterih znanih slovenskih rekih, ki pa nikoli niso bili o čast tistim, za katere so veljali. Tako so uslužbenci uprave (sedem jih je) dobili oziroma si razdelili 102.000 dinarjev, štirideset delavcev pletilnega obrata z obratovodjem pa je dobilo 211.000 dinarjev. Ko je zvedel kolektiv in politične organizacije v podjetju za to »širokogrudnost«, pa možje niso vedeli dati nobenega pravega odgovora, ki bi lahko izpričal njihove dobre in poštene namene. Seveda že samo dejstvo, da so se nagrajeni člani uprave nenadoma znašli na plačilni listi delavcev pletilnega obrata, priča dovolj o tem, da se je skušalo nekaj prikriti. Zato tudi nič čudnega ni, če so »pozabil« vprašati za mnenje delavski svet, če mu že niso hoteli prepustiti odločanja. In prav to je, tisto, kar se nam danes zdi nemogoče, nemogoče pa zlasti za Dežnikarno o Lendavi, kjer je bil prvi delavski svet izvoljen pred desetimi leti. Zato je tako dejanje prav sramotna kršitev pravic delavskega sveta in upravnega odbora in ga je delovni kolektiv upravičeno obsodil ter sklenil, da se naj prizadete tudi odločno kaznuje. Potrebno Je urediti soeialno-kadrovsko službo (Nadaljevanje s 1. strani) grajevanja produktivnost zelo povečala. So pa podjetja, kakor Elektromlin, ki še tega vprašanja niso načela. Ko so analizirali izpolnjevanje družbenega plana za prvo tromesečje letos, so na seji ugotovili, da so nekatera podjetja sestavila svoj plan nižje od lanske realizacije v pro vodnji. Zato so odborniki predlagali, naj bi gospodarske organizacije kritično pregledu le dosedanje proizvodne plane, uprave podjetij in organ delavskega samoupravljanja pa naj skrbijo, da bodo bodoči plani, posebno investicijski programi, izdelani tak , da bodo realno pokazali možnosti posameznih podjetij. Letošnji plan investicij v lendavski občini je eden izmed največjih po osvoboditvi. Na prvem mestu je Proizvodnja nafte, na drugem Tovarna dežnikov, Mizarstvo, Mehanika itd. Da bi se skrb za delovnega človeka povečala, je zbor proizvajalcev priporočil pod jetjem, naj bi uvedli socialno-kadrovske službe. Vsako podjetje z nad tristo zaposlenimi naj bi imelo svojo socialno-kadrovsko službo (v kmetijstvu z nad dvesto zaposlenimi), ostala podjetja pa naj bi se v tem oziru povezala in skupno reševala problematiko s tega področja. Ker se v podjetjih pogosto javljajo bolniški do- pusti do sedem dni (posebno v letnem času), so odborniki menili, naj bi podjetja skupno organizirala obratne ambulante, za kar bo potrebno še upoštevati mnenja zdravstvenih delavcev. Odborniki so predlagali, naj bi v bodoče gospodarske organizacije vabile na svoje seje delavskih svetov ali sestanke kolektivov odbornike zbora proizvajalcev, da bi le-ti dobro spoznali problematiko posameznih podjetij. Vodstva gospodarskih organizacij naj bi posvečala tudi več pozornosti proizvodnji, preprečevati pa je potrebno nelojalne konkurence. Na seji so tudi obsodili razne negativne pojave. kakor je na primer izplačevanje nekakšnih premij v Tovarni dežnikov v Lendavi pred letošnjim 1. majem, ne da bi o tem prej sklepal delavski svet podjetja. Glede kadrovskega_vprašanja na so predlagali, naj bi podjetja v zvezi s proizvodnimi plani naredila tudi petletni plan štipendiranja kadrov. R. ]. S seje Zbora proizvajalcev ObLO Gornja Radgona PORAST PROIZVODNJE Iz poročila o stanju zaključnih računov za leto 1959 je bilo razvidno, da so vse gospodarske organizacije dosegle v preteklem letu zadovoljive uspehe. planske naloge pa so ponekod ne le dosegli, temveč tudi presegli. Kakor je pokazala razprava in poročilo o izpolnitvi družbenega plana v prvem tromesečju 1960, nekatera podjetja sprejemajo plane čim niž- je, da jih laže dosežejo, kar je seveda nepravilno. Industrijska proizvodnja je v prvem tromesečju porasla, manj v Opekarni, kjer je pač sezonski značaj proizvodnje. V gradbeništvu je vrednost gradbenih del dosežena za 2,5 krat več, kakor v prvem tromesečju lani, v prometu za 25 odst., v trgovini za 10 odstotkov, obrtna proizvodnja in storitve za okrog 25 odstotkov več, kakor lani v istem obdobju- itd. Zbor proizvajalcev, je razpravljal tudi o združevanju sredstev. Iz združenih sredstev naj bi se formiral občinski sklad, ki bi ga uporabljali v prvi vrsti za izgradnjo mizarske delavnice, Avtoremonta in gradbenega podjetja ter gostinskega lokala za družbeno prehrano. Na seji so predlagali, naj bi vse gospodarske organizacije sklicale zbore volivcev, na katerih naj bi razpravljali o izpolnitvi plana za prvo tromesečje letos, o proizvodnih odnosih v podjetjih in o novem načinu nagrajevanja. Sprejet je bil tudi sklep, da se razpišejo nadomestne volitve DAN PROSVETNIH DELAVCEV POMURJA V soboto bo v Murski Soboti zborovanje prosvetnih delavcev Pomurja. Ob tej priložnosti bodo prosvetni delavci proslavili tudi 15-letnico osvoboditve in 10-letnico delavskega samoupravljanja. POPRAVEK Na prvi strani te številke PV se je pod sliko, ki prikazuje IX. PMDB »Štefana Cvetka«, vrinila neljuba napaka. Zadnji stavek se pravilno glasi: V zadnjem pismu obljubljajo, da se bodo vrnili 6-krat udarni in 3-krat posebej pohvaljeni ! v zbor proizvajalcev v proizvajalni skupini Vinogradniškega gospodarstva Kapela, ker je prenehal mandat odborniku Antonu Rojsu. V ljutomerskem Agroservisu pri izdelavi ogrodja za traktorske prikolice VELIKO PRAZNOVANJE MLADINE LENDAVSKE OBČINE V nedeljo je mladina lendavske občine v Lendavi svečano proslavila svoj praznik. Iz vseh krajev se je praznovanja udeležilo preko 3000 mladincev in mladink Na dopoldanski prireditvi so nastopile kulturne skupine, popoldne pa so bila zaključna športna tekmovanja, ki so se že začela pred skoraj enim mesecem. Najboljše ekipe so dobile tudi praktična darila in prehodni pokal. S seje ObLO Petrovci-Salovci VELIKE INVESTICIJE Na pred včerajšnji seji Občinskega ljudskega odbora Petrovci—Šalovci so uvodoma podali analizo gospodarjenja gospodarskih organizacij v minulem letu ter o njihovem nadaljnjem razvoju. Ugotovili so, da so imele zadruge lani 405 milijone dinarjev prometa ter da so si povečale osnovna sredstva za 34 milijonov. Letos pa bodo za gradnje raznih kmetijskih objektov porabile nad 200 milijonov dinarjev in vesticij, od tega okrog 50 milijonov lastnih sredstev. Zbor proizvajalcev pa ie nato sklepal o pridružitvi Mlina in žage Hodoš mlinu v Lucovi. S sredstvi iz združenih skladov bo podjetje zgradilo v Petrovcih novo pekarno. Sklenili pa so tudi, da bodo Dri podjetja »Remont« odprli mizarski obrat. Na seji pa je občinski ljudski odbor dodelil zadrugam vse površine SLP, na katerih bodo te organizirale lastno proizvodnjo. -ko PROIZVODNJA OGLJIKA V SLATINA RADENCIH Zvedeli smo. da pripravljajo v Zdravilišču Radenska Slatina v Slatina Radencih v okviru proizvodnje slatine tudi proizvodnjo ogljika. Tega gre sedaj ogromno v zrak, čeprav je po njem veliko povpraševanje in potreba, zlasti v kemični industriji. S tem v zvezi omenjajo tudi vprašanje proizvodnje kokte v Tovarni mlečnega praho v Murski Soboti, pri kateri je potreben tudi ogljik. Kaže, da bodo ogljik embalirali v tekočem stanju v jeklenkah, -š- IZOBRAŽEVANJE NA DELOVNEM MESTU Na seji Sveta za delo OLO v Murski Soboti so na osnovi ankete, ki je bila pred kratkim izvedena v številnih od-jetjih v okraju, razpravljali o delu komisij za sprejemanje in odpuščanje delavcev, disciplinskih komisij in podobnem. Med drugim pa so govorili tudi o gibanju gospodarstva in rasti dohodkov delavcev, o strokovnem izobraževanju delavcev na delovnem mestu ter predlagali, naj se v okraju ustanovi center za izobraževanje na delovnem mestu. -ko ZBOROVANJE V BELTINCIH V ponedeljek so taborniki in člani Zveze borcev beltinske občine priredili v Beltincih veliko kresovanje v počastitev Dneva mladosti. Ob kresu so nastopile razne kulturne skupine, član okrajnega odbora ZB tov. Rudi Rapl-Savo pa je pripovedoval o nekaterih dogodkih iz narodnoosvobodilne vojne, ki jim je kot partizan prisostvoval Povečanje marže Te dni so na seji Sveta za blagovni promet pri OLO v Murski Soboti razpravljali o zvišanju marž nekateremu blagu v trgovini na drobno in debelo. Po priporočilih Sekretariata za blagovni promet LRS so sklenili, da se maržo pri nekaterih artiklih, kot so mlevski izdelki, petrolej in sol, povečajo na 12 odst., medtem ko so bile doslej od 6 do 8 odstotkov. O povečanju odstotka marže pri jedilni masti, olju in podobnih artiklih pa bodo te dni 'razpravljali občinski sveti za blagovni promet. Pri teh artiklih se bodo marže povečale predvidoma na 10 odst. Na seji pa so govorili tudi o sprostitvi cen v gostinstvu ter cenah mesa. -ko SEJA SVETA ZA PROSVETO IN KULTURO Na seji Sveta za prosveto in kulturo pri Okrajnem ljudskem odboru v Murski Soboti so sprejemali pravilnike za Zavod za napredek gospodinjstva. pravilnik sklada »Štefana Kovača«, ki je bil ustanovljen na pobudo KPA in PŠK ter še nekatere druge. Nato pa je svet razpravljal še o izvajanju programa letošnjega dela. KONCERT UČENČEV GLASBENE ŠOLE Učenci Glasbene šole v Ljutomeru so v torek zvečer priredili v Domu kulture samostojen koncert. V pisanem programu je nastopila skupina cicibančkov ter orkester godal. Nastopil pa je tudi zbor harmonikarjev in mladinska godba na pihala, številno občinstvo je bilo s programom zelo zadovoljno. JANKO KOLOMAN obsojen Včeraj je bila pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti že tretja obravnava zoper Janka Kolomana iz Motvarjevec zaradi uboja svojega soseda, starega Pavla Kolomana, lani 1. decembra. Svojega dejanja sicer v začetku preiskave ni pri-znaL Uboj je priznal šele 25. decembra, ko je preko noči klonil, poklical preiskovalne organe in se jim izpovedal. Prav tako je dejanje nazorno prikazal ob rekonstrukciji na domačiji pokojnega Pavla Kolomana. Ko pa je prišlo do glavnih obravnav, pa je vse zanikal, češ da si je stvari izmislil v upanju, da se bo izognil kazni. To pa seveda ni moglo vplivati na odgovornost obtoženca. Sodišče ga je smatralo krivega in ga ob upoštevanju olajševalnih okolnosti obsodilo na 12 let strogega zapora. GASILSKA SVEČANOST V G. MORAVCIH Gasilci v Gornjih Moravcih vsako leto svečano proslavijo rojstni dan tov. Tita. Letos so to proslavo združili s prevzemom nove gasilske sirene. Svečanost je otvoril predsednik gasilskega društva Franc Kovač, nato pa so govorili tudi zastopniki občinske gasilske zveze in TNZ iz Murske Sobote. Gasilci so nato pripravili zabavno prireditev. Svečanosti se je udeležilo preko 200 ljudi, med njimi tudi gasilci sosednjih društev. OBVESTILO FESTIVALSKEGA ODBORA: Vodje skupin, ki se bodo v nedeljo udeležile zaključnega nastopa, obveščamo, da se naj oglasijo v zletni pisarni, kjer bodo dobili vsa navodila in informacije. Pisarna posluje v Domu TVD »Partizan« in je odprta ves dan. POMURSKI VESTNIK List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje. Uredništvo. Murska Sobota, Kocljeva ul. 7, telefon 138 Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. ? — Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev. za inozemstvo letno 1000 din. — Tek. račun pri Komunalni banki v Murski Soboti štev. 605-70 1—365 POMURSKI VESTNIK, 26. MAJ 1960 2 INDUSTRIJA, TRGOVINA IN POTROŠNIKI O ČEm PIŠE TE DNI MADŽARSKI TISK - ZGODBA O ZDRAVNIKU IN NJEGOVEM INSTRUMENTU, O TOPLOMERU IN DRUGIH ZANIMIVOSTIH - KAKO ZADOVOLJITI MADŽARSKEGA POTROŠNIKA Tako piše madžarski tisk te dni... Nek pacient je prišel k zdravniku, ta pa se mu je potožil, da nima instrumentu, s pomočjo katerega bi lahko hitro in z lahkoto določil diagnozo bolezni, ki jo je pravkar odkril. Zdravnik je dejal, da imajo te instrumente le v tujini in da bi jih bilo treba uvoziti. Tedaj pa je pacient opozoril presenečenega zdravnika, da delu v tovarni, ki ravno izdeluje take aparate... Kakor pijte dopisnik Tanjugu. je tisk priobčil tudi naslednjo zgodbo. Neka državljanka sc je potožila centralnemu časniku, da ne more nikjer kupiti toplomera. Pozneje se je znova oglasila in z zadovoljstvom ugotovila, da je toplomer našla, »V neki izložb-i« jih je bilo več. Modrih, belih, rdečih, vsakršne barve in velikosti. Vsak jr bil različen. Vsak od njih je celo kazal različno temperaturo In državIjanka je zatem le hudomušno pristavila, da je kupila tistega, ki je kazal najtečjo temperaturo, da hi lahko svojo hladno sobo tudi brez gretja zagrela. Nastane vprašanje: kaj storiti, da bo kakovost izdelkov, ki pridejo na tržišče, zadovo- ljivo? Oblasti si prizadevajo, da bi pri tem dosegli čim več uspeha. Število predmetov, s katerimi so pomnožili tržišče, znala sedaj več kol 5000. Posamezne industrijske panoge organizirajo tečaje, na Katerih nagrajujejo po topoli najbolj uspešne proizvode. Boj za lepoto in kakovost poteka vzporedno. Neki inštitut je ugotovil tla so izdelki, s katerimi prihaja Madžarska na tuje tr-V-tče. zn 20 do 30 odst težji od ustreznih tujih izdelkov. Ogromnost izdelkov »podkopuje lepotno stran. Predvsem pa je Madžarska siromašna dežela v surovinah, zato mora varčevati z materialom. Načelo, naj bo blago »ugodno. trajno, ekonomično in lepo«. sprejemajo tac bolj. Vse več je lepih in okusno urejenih prodajaln, posebno listih, ki nudijo prehrambene izdelke. Proces spreminjanja navadnih prodajaln v prodajalne s samopostrežbo poteka hitro. Konec lanskega leta jih je bilo 1000, konec letošnjega leta pa jih bo 2800. Tudi reklami pripisujejo pomen v želji, da bi stalne iz- delke čimprej udomačili pri kupcih. Za reklamo so lani porabili kakih 70 milijonov forintov. vendar so naleteli tudi na pritožbe, da ponekod propagirajo blago. Ki ga v trgovinah ni, ter hvalili izdelke, katerih kakovost ni ustrezala. Trgovina ni trdno krita, če prodaja »tabu blago, temveč tovarne in aj.kovi nadzorstveni oddelki. Nek lan k te čudi, kako je lahko tekstilna tovarna v Gjöru šele po 600 zašitih pižamah opazilo, da so vsi žepi napak prešiti. Ali pa tovarna čevljev v Szegedinu, ki je pošiljala trgovskemu omrežju zmečkane čevlje- Toda tudi trgovina ima »lastne grehe«, posebno še, če potrošnik ne prejema blaga, ki ga potrebuje. Toko »o ugotovili, da v treh velikih mestih — Peczuju, Miskolczu in Gyd-ru — nimajo trenutno kak h 140 izdelkov, pomembnih za gospodinjstvo. Trgovini tudi očitajo, da nepravilno deli sukno. Toko včasih leži neraz prodano v vaških skladiščih, v bu-dimpeštarskih trgovinah pa ga nimajo dovolj in ga morajo iskati na vasi. >To kajpada niso velike stvari, vendar se državljan razburja, če na primer vidi, do ena trgovina prodaja samo sive. druga pa črne nogavice somo zato, ker je bilo tako laže razdeliti blago,« piše nek dnevnik. Zahteva, naj med industrijo in trgovino urede take odnose, da bodo počivali na boljšem medsebojnem spoznavanju. predvsem pa na boljšem skupnem poznavanju okusa in potreb potrošnikov. POMURSKI VESTNIK, 26. MAJ 1960 3 ŠIROKA OBZORJA V SLATINI RADENCIH Ob boljših pripravah v zdravilišču tudi boljši obeti kot prejšnja leta V zdravilišču Slatina Radenci so letos začeli sezono mesec sni prej kot običajno. To jim je omogočila centralna kurjava, saj so lahko v mrzlih dneh sobe ogrevali. Tudi sicer so se letos na sezono pripravili bolje kot prejšnja leta. Vse so na novo prebarvali, urejajo pa novo trgovino, delikatesno trgovino, postavili bodo paviljon za sadje, uredili slaščičarno im odprli še eno restavracijo (v »Prekmurskem domu«). V prvi restavraciji bodo na bruni samo bolniki, ki potrebujejo dietno hrano, v drugi pa ostali. Kakor znano, razpolagajo 380 zdraviliškimi posteljami na razpolago pa je tudi 53 zasebnih sob. Letos so tudi dobro poskrbeli za razvedrilo gostov. Najeli so boljšo glasbo kot lani. Godci nastopajo vsak večer skoraj do polnoči v kavarni, dopoldne pa je v parku pro- menadni koncert. Razen kina. ki vrti filme trikrat na teden, je gostoval pred kratkim radgonski pevski zbor, v kratkem pa je na sporedu nastop celjskega gledališča. Glede obiska bližnjih turističnih točk je predvidelo radensko turistično društvo program poletnih izletov. Kaže. da bo prva proga vodila iz Slatine Radenec v Mursko Soboto, Grad na Goričko, v Selo-Fokovce in Lendavo ter nazaj skozi Vel. Polano in Bogojino. Tak izlet bodo priredili vsakikrat, kadar se bodo skupine gostov menjale. PIKNIK OB MURI Vsak teden enkrat — v sredo ali četrtek — bo piknik ob Muri pri Smodiševem mlinu. Ribiško društvo Ljutomer bo ob tej priložnosti prodajalo pečene ribe. V posebni stojnici bodo točili priznana domača vina, zdravilišče pa bo poskrbelo tudi za avtobusno zvezo. Ob sobotah in nedeljah, sodijo, pa je za goste tako dovolj privlačnih prireditev v okoliških krajih. Z lepaki bodo naznanjali vse piknike tudi v Murski Soboti in Ljutomeru, da se jih bodo lahko udeleževali tudi ostali interesenti. Znano je, da zdraviliški gostje radi zahajajo na Kapelo. Vendar tudi sedaj po otvoritvi nove sodobne kleti ne bo možnosti, da bi popili kozarček ali dva boljšega. Kapelsko gospodarstvo bi lahko tako ali tako prodalo več pridelka, kot ga ima, in se zato ni zavzelo za to, da bi ga ločilo na drobno. Nova vinska klet ima sicer teraso, vendar so bili projektanti, izvajalci in investitorji mnenja, da tam iz estetskih in podobnih razlogov ne bi kazalo točiti vina. Na Kapeli je gostišče, ki toči tudi domači pridelek, kaže pa, da ima vinogradniško gospodarstvo namen odpreti na Kapeli vinski hram. Dokler tega hrama ni, je gospodarstvo pripravljeno zalagati gostišče s svojimi vini. Posebnega železniškega vagona (Zagreb - Ljubljana - Radenci) ni — kot nekoč, nemara zaradi pomanjkanja vagonov. Garaže so zdaj tri, na parkirnem prosto.ru pa je stalni čuvaj. Ob začetku sezone je bilo v zdravilišču 60 gostov, od takrat pa do danes pa jih je stalno od 109 do 132. Toliko jih je bilo sredi tega meseca. Sedaj pričakujejo invalide in druge socialne zavarovance, tako da se bo število gostov povzpelo na 200. Razmerje med bolniki in turisti je približno enako, vendar pa letos pričakujejo večji dotok turistov. Med temi je približno 30 odst. tujih gostov, največ Avstrijcev in Italijanov, ostali pa so iz Nemčije, Grčije, Bližnjega Vzhoda, Skandinavije, Anglije in Amerike. Težave šo še vedno predvsem glede dnevnega prostora. Če je lepo vreme, gredo gostje v park. če je dež, pa nimajo kam. Navzlic temu pa je zdravilišče naročilo glasbeni avtomat, ki se ga bodo gostje lahko posluževali takrat, ko glasba počiva. V dnevnem prostoru bi lahko namestili tudi televizijski sprejemnik. Dalje so težave glede opreme, ki je stara in bi jo bilo treba nadomestiti z novo. Za zdaj za opremo ni sredstev. CENTER ZA REHABILITACIJO INVALIDOV V zdravilišču omenjajo velike načrte. Razumevanje kažejo vsi pristojni činitelji, ni pa sredstev. Zdaj izdelujejo načrte za olimpijski bazen in rekonstrukcijo »Terapije«. V zvezi s tem omenjajo tri nove objekte, s tem pa bo rešeno tudi vprašanje nove restavracije za invalide in dnevnih prostorov. Hkrati bo potem urejen ves zdravstveni center tako kakor treba. Dalje izdelujejo načrt za pralnico in načrt za rekonstrukcijo električnega omrežja in razsvetljave, načrt za stanovanjski blok s trgovino, prodajalno kruha in mesa, a tudi načrt za gostišče »Pri pošti«. Kaže, da bodo začeli izdelovati načrt za motel prihodnje leto, ko bodo že znane prve slovenske izkušnje pri graditvi in funkcioniranju motelov. Pripravljajo tudi načrte za ustanovitev centra za rehabilitacijo invalidov. Nesreč po tovarnah in na cestah je vedno več in dogaja se, da čakajo prizadeti po dva meseca in še več na prosto mesto v Laškem. Socialno jih mora plačevati, razen tega pa bolezni zastarajo. kar otežkoča in podaljšuje zdravljenje. Zlasti je tak center potreben za Pomurje in mariborski okraj. Gre za tako imenovano podvodno terapijo in nedavna konferenca kirurgov s profesorjem Lavričem na čelu je bila mnenja, naj se tak center v Radencih osnuje. Te dni stvar formalno urejujejo in vse kaže. da bo na jesen center pričel z delom. Tako bodo rešili tudi vprašanje sezonstva v zdravilišču. Radenci bodo poslej imeli stalno sezono: poleti zasebnike, zavarovance in invalide, pozimi pa invalide. To bo omogočalo normalno funkcioniranje vse leto, kar bo nedvomno velika pridobitev. Tudi bližnji mali obmejni promet jih ne bo zatekel nepripravljene. Menjalnico že imajo v okviru recepcije zdravilišča. Ta posreduje tudi zasebne sobe in daje informacije, sedaj pa bo v njeni skrbi tudi organizacija izletov, ki jih bodo pri rejali tudi v Jeruzalem, na Pohorje. Ptujsko goro, Borl in drugam. Kuže. da bo že letos asfaltirana cesta od G. Radgone do Lenarta, kar bo prav tako velika pridobitev za Radence. Kakor hitro bodo na razpolago sredstva, bodo kupili lasten avtobus. Spričo kritičnega kadrovskega problema štipendirajo od mladih ljudi na raznih šolah, od zdravstvenih do gostinskih. Tudi pri proizvodnji slatine jim manjka srednji tehnični kader, zato štipendirajo tudi tehnika. V Boračevi bo tudi laboratorij, v njem pa laborant — teh nik. OBETI MALEGA OBMEJNEGA PROMETA Kaže, da bo letos zavarovancev, invalidov in drugih gostov na družbene stroške toliko kot lani, turistov — kot že rečeno — gostov iz FLRJ pa za okrog 20 odst. več kot lani. Glede malega obmejnega prometa pričakujejo, da bo imelo od Cmureka do Tromeje izkaznice za prehod meje večje število Avstrijcev. Na ta način pričakujejo, da bo lahko prišlo dnevno čez mejo okrog 600 ljudi. Glede na te obete je moč pričakovati povečanje prometa zdravilišča. Računajo, da bo meja odprta 1. septembra, ko gre sezona v Radencih že h kraju, tako da bodo lahko dobro sprejeli nove goste. Na osnovi letošnjih izkušenj se bodo pripravili na prihodnje leto. Tudi za bližnjo jesen se že pripravljajo. Odprli bodo vse razpoložljive lokale, poskrbeli za kadre, za specialitete v gostiščih in podobno. Tudi gostilna »Pri pošti« bo lahko postregla z domačimi jedili, sicer pa bodo v sezoni med drugim na razpolago čevapčiči z domačimi vini, a tudi primorskimi in južnimi vini. Za konec pa najvažnejše. Pričakujejo, da bodo sredstva, pridobljena s proizvodnjo slatine. lahko namenili za razvoj zdravilišča in turizma. Za zdaj instrumenti tega ne dovoljujejo. Vendar upajo, da bodo imeli letos v najslabšem primem 48 milijonov dinarjev lastnih sredstev za investicije. Tu velja seveda omeniti Boračevo. Načrt za rekonstrukcijo je bil narejen leta 1957, od takrat pa so se cene gradbenih del in materiala povišale. Tu so tudi razne spremembe, ki v načrtu niso bile predvidene. Rekonstrukcija bo letos končana, manjka le še nekaj sredstev. Boračeva bo po rekonstrukciji dajala letno 8 milijonov steklenic, kar pomeni skupno 22 milijonov steklenic letno. Ko je načrtnastajal, v Radencih še niso proizvajali toliko kot danes — skoraj 20 milijonov steklenic letno. Torej bodo skupno z Boračevo proizvajali najmanj 25 milijonov steklenic letno. Potrebe znašajo že sedaj 50 milijonov steklenic letno in to samo na domačem trgu. Razen tega slatino že sedaj izvažajo v Avstrijo, Italijo in nekaj tudi v Nemčijo. Lahko bi izvažali (udi na Bližnji Vzhod ter Južno in Severno Ameriko. Dokaz več, da se investicije v ta namen res splačajo. Bojan Šinko KULTURNA KRONIKA SOBOŠKI FILMSKI BAROMETER Ob koncu tega in v začetku prihodnjega tedna bosta na sporedu soboškega kinematografa dva filma, ki sicer nimata mnogo skupnega, ven-dar bosta vsak po svoje ugajala občinstvu, ki ga lepo vreme že začenja vabiti v zeleno naravo. Najprej bo na sporedu francosko-madžarski barvni film LEPOTICA IN CIGAN Danes že ni dovolj samo izdelati film, da bi že bil zaslužek zagotovljen. Filmov je mnogo, gledalcev po svetu pa vedno manj (televizija!) in konkurenca je ogromna. Zmaguje so ne samo s kakovostjo, temveč z veščino trgovanja. V Ameriki se filmska trgovina zelo poslužuje reklame, francoska kinematografija pa rada ubira svoje poti. Ze pred vojno so Francozi radi posegali po snovi o »vročic ljubezni ciganskih primašev in njim podobnih do poročenih lepotic in obratno. Morda se še kdo spominja predvojnega francoskega filma, ki se dogaja v Budimpešti z naslovom »Povratek ob zori« (z Da nielle Darieux v glavni vlogi), ko se ogoljufana žena provincijskega šefa postaje vrine v naročje svojega nič hudo slutečega soproga. Nekaj podobnega bomo videli tudi v filmu »Lepotica in cigan«, le da se dejanje dogaja tokrat na relaciji Pariz—Budimpešta, kar je za gledalca mnogo bolj vznemirljive. Čeprav ne za vsakega tudi dovolj prepričljivo. Namesto že omenjene Daniolle Darieux bomo videli tokrat Nicole Courccl, v vlogi ciganskega primaša pa madžarskega igralca Gjulo Busa. Da ne bo kdo v skrbeh za konec: tudi v tem filmu odpusti prevarani mož svoji nestanovitni ženi vse grehe in življenje teče daljo . . . Dobro, da samo na filmskem platnu! Sledil bo italijanski film režiserja Alberta Latuade, a po scenariju Fe- derica Fellinija, ki je dobil pred dnevi na festivalu v Cannesu za svoj film »Sladko življenje« palmovo vejico. Film nosi naslov LUCI VARIETEJA Razen znanega režiserja in scenarista bomo srečali v filmu vrsto znanih imen italijanskega filma. Nastopajo namreč Carlu del Poggio, Giulietta Massina, Puppino del Filippo, Folco Lugli, a tudi naš znanec iz »Doline miru« — črni John Kitz-tniller. Film nam prikazuje življenje potujoče gledališke skupine, ljubezen mlade balerine do vodje skupine, njen razpad in novo ljubezen balerine do nekega impresarija, kar povzroči ponoven začetek dela že omenjene skupine. Konec je tak kot običajno v življenju: skupina odide s svojim prejšnjim in »novim« vodjem svojo pot, balerina pa z impresarijem svojo. Značilno za film je. da čutimo vsak trenutek, da je napisal scenarij mojster Fellini in tudi to je nekaj. -bjš- HODOŠ Mladinski aktiv na Hodošu je v nedeljo že drugič uprizoril igro »Ciganska žena« v madžarščini. Polna dvorana gledalcev je bila tudi tokrat z uprizoritvijo zelo zadovoljna. Pravijo, da bodo z igro še gostovali v nekaterih krajih našega severovzhodnega Prekmurja. GORNJA RADGONA V nedeljo je v Gornji Radgoni v okviru Ljudske univerze predaval znani slovenski pedagog prof. Gustav Šilih o tem »Zakaj je danes vzgoja težavnejša kot je bila nekoč«. Predavanja se je udeležilo lepo število staršev šoloobveznih otrok in ostalih Radgončanov. RAZSTAVA SLIKARJEV IN KIPARJEV POMURJA V soboto dopoldne ob il. uri bo v prostorih Obrtniškega doma v Murski Soboti odprta kolektivna razstava pomurskih slikarjev in kiparjev. Razstavljena bodo dela L. Danca, Z. Gaborja, J. Horvata, V. Horvatove, K. Jakoba, Š. Kuharja, L. Pandurja, V. Simoniča, A. Trstenjaka, L. Vrečiča in Fr. Vrtačnika. Skupaj bo razstavljenih 35 del. Razstava je posvečena 15-letnici osvoboditve. RAZSTAVA IZREZANK EVGENA TITANA V soboto je bila v avli kina »Park« v Murski Soboti odprta razstava izrezank Evgena Titana, prolesorja na soboški gimnaziji. To je že njegova druga tovrstna razstava, dopolnjena z novimi deli. Otvoritvi razstave, katere pokrovitelj je Športna zveza Slovenije, je prisostvovalo več kulturnih, prosvetnih in političnih delavcev, ki so si z zanimanjem ogledali to svojevrstno razstavo. VIDEM OB ŠČAVNICI Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« s Kapele je v nedeljo popoldne gostovalo s Kreftovo dramo »Velika puntanja« pri Vidmu ob Ščavnici. Za igro je bilo že nekaj dni pred uprizoritvijo veliko zanimanje, zato ni čudno, da je bila dvorana polna gledalcev od Vidina in okoliških vasi. Z uprizoritvijo so bili zelo zadovoljni. GRAD Minulo nedeljo je mladinski aktiv iz Tišine gostoval pri Gradu s trodejanko Glavni dobitek«. Predstava je dobro uspela: ogledalo pa si jo jv veliko število ljudi. GEDEROVCI Igralska skupina v Gede-rovcih se pripravlja na uprizoritev množične Žižkove igre »Mikllova Zala«. Premiera bo predvidoma 5. junija, z igro pa nameram jo gostovati tudi v Krajni in na Cankovi. Prizadevanje gederovskik igralcev je vzpodbudno, če upoštevamo, da ne delajo v ugodnih pogojili, saj nimajo v kraju nobene ustrezne dvorane. VEČERNA POLITIČNA ŠOLA KONČALA S POUKOM Pred dnevi je končala s prvim delom pouka večerna politična šola v Murski Soboti. Kakor je znano, je šolo organiziral občinski komite ZKS, obiskovalo pa jo je 10 slušateljev, predvsem mlajših delavcev in uslužbencev, ki so v četrtek uspešno opravili izpite. -ko Evgen Titan: Obrekovanje (izrezanka) Cain Lewis: DEČEK Tedaj je zopet začela natakati čaj. Malo po tistem je spregovorila: »Izgubil se je otrok moje svakinje. Včeraj je prišla iz Sidneya. Bata se je, da bodo mogoče prišli Japonci. In kakor hitro je prišla, se je otrok izgubil.« Zdaj so tudi drugi pritisnili v sobo. da bi pili čaj, in tako smo morali stopiti ven. Te ženske nismo več videli, otrokove matere pa sploh nismo videli. Nekateri so ugibali, da je mogoče v sosednji sobi in poskuša zaspati. Bog ve, kje so bili vsi tisti otroci. Mogoče so jih sosedje odgnali ven. Mogoče so bili ti otroci že odrasli. Težko je ocenili starost ženske, kakršna je bila tale. Zunaj je bilo povsod še tiho, čeravno je grmovje že dobivalo svojo pravo obliko. Ta tihota je mučno delovala na človeka. Mislite na otroka, samega, v divjini. Vprašate se, zakaj ne vpije. Ampak, razumljivo, dečku je šele šest let in glas ne bi segel daleč, čeravno je tako blizu. Grmovje bi vpilo glas vase. Mogoče sipi. Če je tako, ga bomo mogoče našli, kakor hitro se bo prebudili, in ne bo mu posebno ško-dilo, da je zašel. Marsikaj se ti plete po glavi, ko čakaš, da se bo iskanje začelo. Ko se je malce zdanilo, nas je zbral žvižg. Nagovoril nas je dežurni poročnik. To je bil mlad človek z velikimi modrimi očmi in v zlikanih hlačah. Vojaki so pokimali drug drugemu, kakor da hočejo reči: Ali ti nisem rekel!« »V strelski stroj ! je ukazal. »Medsebojna oddaljenost pet korakov. Izgubljeni deček ne bo odgovoril na vaše klicanje. Nem je. Tega kraja ne pozna niti malo, kakor so mi povedali policaji. Šli bomo skozi goščavo do poti v Stanleyevo sotesko. Povsod pazljivo preiskujte. Gre za otrokovo življenje ali smrt.« Ha. nem je torej! Čudno, kako je to spremenilo vso stvar. To torej pomeni, da je otrok nekaj posebnega. Skoraj nestvarno. Ne bo odgovoril na klicanje. Vidite, nobeden od nas ni niti pomislil na to, da se mogoče ne bo odzival. To je omajalo predstavo, ki smo jo imeli dotlej o njem. Vojaki so izginili v gostem grmovju. Čudno, kako grmovje kar pogoltne strelsko vrsto. A tudi to je šmentano narobe. Ko prideš v redkejše grmovje, se nenadoma vsi znajdejo na kupu. Ali pa se zgodi, da se preveč oddaljijo in eno krilo izgubi smer, tako da ostajajo velika področja nenadzorovana. Zlasti na neravnem zemljišču. Jasno, da se je to dogajalo tudi tukaj. Spotikali smo se v plasti apnenca, podkovane pete pa so rožljale po gramozu. Spuščali smo se raz strino pobočje, po katerem je bil razsut apnenec, im lovili smo se za vitke mladike, s petami pa se opirali v skalnati teren. Ob vznožju se je bil zelo globoko usekal v skalo izsušeni potok. Kjer je ostala glina, je potok spodjedel spodnje plasti in pustil nezanesljivo skorjo. Ves kraj je bil podoben grdim sanjam. Ni čudno, da nismo prišli prej. Koliko časa je lahko deček vzdržal in do kam je lahko prišel po tem zemljišču? In bil je bos. Potili smo se po nasprotnem pobočju, tako da smo korakali vsak zase, v težkih visokih čevljih. Še ena taka dolina, strma kakor prejšnja. Z veliko muko smo se vlekli po zemljišču. pogledovali pod hlode in prepletene žile v jamah, zabadali kole v tistih nekaj močvar s postano vodo. »Tale topoglavec nas žene prehitro«, so godrnjali fantje. »Ubogi revček je mogoče tukaj, poleg nas. le da ga ne vidimo. Vendar jim je šlo za to. da bi ga našli, in tako smo tudi sami noro hiteli. Zdaj smo bili že čisto mokri od potu, kapice čevljev pa spraskane. »Bos je bil,« so govorili moški. »Kako je to le mogoče? Z žižgom nam je bilo dano znamenje, naj se ustavimo Zlovoljno smo sedli na sonce. Policaji.« so spregovorila nekateri. Policijskega psa imajo. Precej velik, čokat črn pes je odšel mimo nas. privezan za vrvico. Žalostno nas je pogledal. Dva policaja s kratkimi rokavi sta stopala za njim, vsa polna spoštovanja. Pes je stopal dalje in videlo se je. da se zaveda svojega pomena. Gledali smo ga molče in z upoštevanjem. V tem težkem, štorastem organizmu je skrita moč, ki bo napore dve sto izurjenih vojakov naredila za nepotrebne. Iskanje smo lahko imeli za končano. Vendar je pes izgubil gotovost. Zamišljeno je vzdignil sprednjo šapo, jo za hip pustil v zraku, potem pa stekel stran od smeri, v kateri smo iskali. Potili smo se še dalje prek neravnega zemljišča, še otožneje kakor prej. Čedalje teže je postajalo držati pravo smer. Pretrgala se je, ko smo šli čez ozke hribčke, tako da so bili ljudje, ko se je pokazala pot v Stanleyevo sotesko ob vznožju strmega grebena, raztreseni v skupinice, ločene s kamnitimi koriti potoka. Čez dobro uro se nas je večina vrnila ma izhodiščno točko. V potoku, vsekanem v ilovico, smo zmehčali prepečenec in konservirano meso. Prepečenec nam je zastajal v grlu. Fantje so zbijali običajne šale. »Moj stari je med prejšnjo vojno« se je oglasil eden, »naredil iz takega prepečenca okvir za sliko. Še danes visi na steni v moji sobi.« Toda šale niso vžgale. Fantje so bili zaskrbljeni zaradi dečka. Ves primer je postajal naša osebna zadeva, ki jo je bilo treba urediti z goščavo. »V to smer ni mogel oditi daleč.« so govorili ljudje. »Vsa stopala bi si opekel.« »Zjutraj je bil lahko na sto mestih, le da ga nismo videli.« smo se pogovarjali. Naglo smo se zopet odpravili. Sonce je peklo. Stopali smo v ‘nasprotni smeri, tam. kjer je bila dolina bolj ravna. »Pazi- te rsa stare jame iskalcev zlata,« nas je opozarjal policijski oficir. Mnogo jih je zaraslih s plevelom. Poglejte, ali so ka- ki Sledovi pred jamami in če je kako kamenje premaknjeno«, Čudno, kako postane policaj posloven, ko si sleče suk- njič. Prebili smo se skozi plevel. Pazljivost je bila resnično potrebna. Tla so bila preluknjana z jamami — s črnimi nepokritimi luknjami, nad katerimi je štr- lel gnil štor ali polegla trava. Prepletene vitice, so bile sa mo navidezno nenevarne. metrov okrog ni bilo ni- kjer trdnih tal. V nekaterih jamah je sonce razsvetljevalo zgnilo listje na stoječi vodi. Ljudje so se zbirali okrog neke jame in si ogledovali napihnjeno truplo živali, ki je bila čez polovico potopljena v jamsko vodo. (Nadaljevanje prihodnjič) POMURSKI VESTNIK. 26. MAJ 1960 4 Novo središče živilske industrije MURSKA SOBOTA BO POSTALA CENTER ŽIVILSKE INDUSTRIJE — SKLADIŠČE ZA SEMENA IN UMETNA GNOJILA ŽE ZGRAJENO - V KRATKEM BO KMETIJSKA POSLOVNA ZVEZA V MURSKI SOBOTI ZAČELA Z GRADNJO OBJEKTA ZA INDUSTRIJSKO PREDELAVO PERUTNINE, JAJC, DIVJAČINE IN OSTALIH KMETIJSKIH PRIDELKOV Ob velikem semenskem skladišču, kjer v teh dneh montirajo stroje in dvigalo, in skladišču za umetna gnojila, ki je doslej največji pokriti prostor v Pomurju (meri 1200 kv. metrov) in bo v njem lahko vskladiščenih 150 vagonov umetnih gnojil, raztovarjalo pa istočasno kur 10 kamionov, je začel rasti novi objekt — univerzalna sušilnica. Za ta veliki obrat je že kupljen dehidrator (dolžine 35 m, širine 5 m in višine 5,5 m), ki ga bodo uporabljali za sušenje žitaric, semen in za proizvodnjo lucernine moke. V eni uri bo stroj posušil 6 ton merkantilne pšenice, 3 tone semen in proizvedel 1 tono lucenine moke. S tem strojem bodo sušili tudi čebulo, korenček, peteršilj in zdravilna zelišča. Za dobavo teh surovin ima kmetijska poslovna zveza že sklenjene pogodbe s kmetijskimi zadrugami. Poleg tega bodo sušili tudi jabolka, hruške, gobe im ostale sadeže, ki jih bodo tudi izvažali, za kar imajo že sklenjene pogodbe z Zahodno Nemčijo. Nooi objekt za industrijsko predelavo kmetijskih pridelkov bo velikega pomena za ose Pomurje. Z ozirom na nenehno rast kmetijske proizvodnje je v perspektivi predvideno povečanje, ki bo omogočilo nadaljnji razvoj živilske industrije, ki ga zahteva tudi naraščajoča potrošnja na domačem trgu in ugodne možnosti za izvoz. Zato se je Kmetijska poslovna zveza v Murski Soboti odločila, da poveča obseg predelovalne dejavnosti na predelavo perutnine, jajc, sadja in drugih kmetijskih pridelkov. Investicijski program, ki predvideva gradnjo klavnice za perutnino in divjačino, hladilnice, sortirnice sadja, oddelke za melanžiranje jajc, sušilnice za gobe in ostalih kmetijskih pridelkov, temelji v celoti na domači surovinski osnovi. Objekt za industrijsko predelavo perutnine, jajc, divjačine in ostalih kmetijskih pridelkov bo razdeljen na tri predelovalne obrate. Prvi bo sodobno urejen jajčni obrat za predelovanje jajc s potrebnim hladilnimi prostori. Trgovanje z jajc, ima namreč določene posebnosti, ki se kažejo v tem, da se jajca pojavljajo na trgu v največjih količinah prav v letnem času, ko vročina zelo ne-ugodno vpliva na njihovo kakovost. Znano je, da se jajca hitro pokvarijo in izgubijo pri vsakem nepravilnem vskladiščenju v prvih petnajstih dneh do 25 odst. hranilne vrednosti in 3 do 5 odst. na teži. Prav tako se pri transportu, sortiranju in predelavi večja količina jajc poškoduje. Zato je koristno, da se taka jajca predelajo v melanž (jajčno ma- so). Za izdelavo melanža bo potrebna tehnična oprema in globoko zmrzovanje, ki se bo lahko opravljalo le v posebnih hladilnicah. Kapaciteta jajčnega obrata bo znašala okrog 18 milijonov jajc letno. Drugi obrat bo klavnica za perutnino in divjačino s kapaciteto en milijon kokoši na leto. Klavnica bo imela svoje hladilnice za perutnino, divjačino in hladilnico za potrebe prebivalcev Murske Sobote. V hladilnicah ne bodo uporabljali bločnega ledu, temveč bodo kupili stroj za proizvajanje ledu v lističih. Zmrznjeno perutnino bodo shranjevali v hladilnicah pri temperaturi —20 stopinj C. Na ta način bo mogoče perutnino ohraniti 6 do 8 mesecev v nespremenjenem stanju. Prav tako je z divjačino, ki se sme ubijati le v predpisanem letnem času in bo za enakomerno preskrbo trga mogoča le uporaba umetnega hlajenja. V tretjem obratu bo predelovanje sadja, gob, sočivja, predvsem kumare, paradižnika in paprike. Obstoječa surovinska osnova omogoča tudi za to predelavo potrebno surovino. V tem obratu bo velika manipulacijska dvorana s sortirnimi stroji, stroji za čiščenje in rezanje povrtnin in gob ter blanširanje povrtnin in gob. Blanširanje je za ohranitev gob zelo važno, ker se s tem zaustavi fermentacija in poznejša potemnitev. Kapaciteta stroja za blanširanje bo 4 tisoč kilogramov v osmih urah. Po blanširanju bodo gobe v posebnih pulpnih sodih prenesli v hladilnice za gobe. Izgradnja objekta za industrijsko predelavo perutnine, jajc in ostalih kmetijskih pridelkov bo ugodno vplivala na nadaljnji gospodarski razvoj Pomurja. Kmetijskim proizvajalcem pa bo omogočen redni odkup in prodaja tržnih viškov perutnine, jajc, sadja in ostalih kmetijskih pridelkov. Z jajčnim obratom bodo dani vsi pogoji za enakomernejšo in ugodnejšo oskrbovanje tržišča, predvsem v zimskih mesecih. -rj- Pred živinskimi hlevi KG Beltinci V KRATKEM PO POMURJU V LJUTOMERU MOTORNI ŠKROPILNI VOZ Komunalno podjetje v Ljutomeru bo te dni dobilo avtomobil za škropljenje cest, ki bo zamenjal dosedanje vprežno vozilo. Škropilni voz so zaradi naraščajočih potreb dali urediti iz starega tovornjaka. Tako bodo lahko odslej škropili domala vse pomembnejše ceste tudi večkrat na dan. IVANJKOVCI V prejšnjem tednu so v Ivanjkovci h končali z izdajanjem zdravstvenih izkaznic kmečkim zavarovancem. Pred kratkim je prosvetno društvo v Ivanjkovcih uspelo uprizorilo igro »Analfabet«. APAČE V nedeljo je v Apačah gostoval kvin. Avsenik iz Ljubljane. Predstava, ki sc je je udeležilo mnogo ljudi z Apač in okoliških vasi, je vsem ostala v lepem spominu. Pred tem so Avseniki gostovali tudi v Stogovcih, kjer so jih vaščani lepo sprejeli in bili zelo zadovoljni z njihovim programom. DOBROVNIK V soboto so imeli v Dobrovniku zadružni sestanek, na katerem so govorili o ceni pašnine na zadružnem pašniku in še o nekaterih tekočih zadevah. Sklenili so, da lahko pase vsak član zadruge. Doslej so zadružniki prijavili za pašo že preko 160 glav goveje živine. Pasti so začeli že s 15. majem V Dobrovniku pa so v teh dneh končali s popisom kmetijstva, v nedeljo pa je poravnalni svet uspešno opravil štiri poravnave. CANKOVA Na seji šolskega odbora na Cankovi, ki je bila te dni, so razpravljali o dograjevanju šole. izdelovanju opeke za to gradnjo in o »jurjevanju,katerega so včeraj priredili za šolsko mladino in cicibane iz vrtca. Pri pripravi te prireditve so sodelovali tudi učitelji in člani DPM. BOGOJINA V nedeljo so pionirji iz šole v Bogojini uprizorili v prosvetni dvorani igrico »Pogumni Tonček«. Kot poročajo, si je zanimivo predstavo, ki je dokaj dobro uspela, ogledalo precej ljudi. V Bogojini pa so pred ne- davnim začeli z zemeljskimi deli pri gradnji nove šole. medtem ko nameravajo začeti s samo gradnjo še v tem tednu. V TOREK ZABELEŽENO V Ljutomeru se zadnje čase vse pogosteje dogaja, da v vodovodnem omrežju zmanjka vode. Tega pa ne pripisujejo premajhnim zmogljivostim bazenov, ampak prekomernem n izkoriščanju vode. Na sestankih so o tem že večkrat govorili, na zadnjem sestanku Socialistične zveze pa so se odločili za namestitev vodnih števcev, s čemer se bo pomanjkanje vode bržkone od- pravilo. Istočasno bodo namestili tudi novo pomožno vodovodno črpalko ter s tem kapacitete mestnega vodovoda nekoliko okrepili. Sedaj imajo vodovod priključen v okrog 170 mestih, vendar pa se za priključitev zanimajo tudi ostali, tako da bodo morali sčasoma kapacitete še razširiti ter seveda začeti s smotrnim trošenjem vode. LJUTOMER Konjeniški klub v Ljutomeru bo 5. junija v okviru praznovanja občinskega praznika in 15. obletnice osvoboditve priredil tradicionalne spomladanske konjske dirke. Poleg konjiških dirk so na sporedu tudi dirke z mopedi in motornimi kolesi. Vse te dirke bodo v popoldanskem času na dirkališču v Ljutomeru. ŠALOVCI Na zadnjem zboru so volivci sklenili, da bodo dogradili prostore za dvojezično šolo na stari osnovni šoli. Pripravljajo pa se tudi na obletnico elektrifikacije v Šalovcih in sosednjih vaseh, ki bo 5. junija. Mladina pripravlja primeren kulturni program, vadijo pa tudi igro. MIKLAVŽ PRI ORMOŽU PGD, lovska družina in učenci osemletke pri Miklavžu so se v nedeljo udeležili svečane proslave 15-letnice osvoboditve v Ormožu, kjer so sodelovali v povorki. Proslave \ Ormožu se je tudi udeležilo veliko število ostalih prebival- cev Miklavža in sosednjih vasi. Gasilsko društvo pri Miklavžu bo v kratkem začelo z dozidavo gasilskega doma. mladina pa bo v ten dneh zopet odšla na avtocesto »Bratstva in enotnosti«. BUČKOVCI Tudi v Bučkovcih imajo svoj poravnalni svet, ki je obravnaval do zdaj že 29 spornih zadev, 27 spornih zadev je bilo poravnanih, dve zadevi pa so predali sodišču. Ljudje imajo v člane poravnalnega sveta veliko zaupanje, saj si zelo prizadevajo, da bi ljudem pri vsaki sporni zadevi čim bolje pomagali. TOMAŽ PRI ORMOŽU DPD »Svoboda« pri Tomažu je predzadnjo nedeljo uspelo uprizorilo Golarjevo igro »Dve nevestic. Igro si je ogledalo nad 120 ljudi od Tomaža in iz sosednjih vasi. Pravijo, da bodo z igro gostovali že to nedeljo pri Vidmu ob Ščavnici, kasneje pa še v Žerovincih in drugod. RAZKRIŽJE Zadnji petek je vaška organizacija SZDL imela sestanek, na katerem so pregledali delo organizacije v prvih mesecih letos. Ugotovili so. da se je število članov SZDL precej povečalo (samo v enem tednu se je včlanilo 22 ljudi). Tudi PGD na Razkrižju je pred nedavnim pregledalo svoje polletno delo. Društvo je že začelo s pripravami na občinski pravnik v Ljutomeru. S seje mestnega odbora SZDL Ljutomer Pospešiti komunalno dejavnost V ponedeljek je Mestni odbor Socialistične zveze v Ljutomeru med drugim razpravljal tudi o investicijah za komunalne objekte, za katere je v letošnjem občinskem proračunu zagotovljenih preko 5 milijonov dinarjev, poleg tega pa je v ta namen na razpola- PIONIRJI POGOZDILI 15 HEKTAROV POVRŠIN Pomurski pionirji so v aprilu v okviru pionirskega tekmovanja pogozdili okrog 15 hektarov gozdnih površin. Zasadili so približno 45 tisoč sadik, največ črne jelše, bora ter akacije ter s tem opravili delo v vrednosti 250 tisoč dinarjev. Lotos so pomurski pionirji prvič pogozdili tako obsežne površine. Med najboljšimi so bili pionirji iz Bakovec, Razkrižja. Vidma in Bistrice. Tudi ostale šole so pokazale precejšnjo prizadevnost. Pogozdovanja je vodila Gozdarska poslovna zveza iz Murske Sobote, ki bo najboljše nagradila. -ko go še okrog 5 milijonov dinarjev, ki jih je ObLO lani dodelil kot dotacijo za komunalno izgradnjo. K tem sredstvom pa bodo pridružili še okrog dva milijona iz občinskega cestnega sklada ter 4 milijone dotacije, ki jo je dodelila republiška cestna uprava. To naj bi v glavnem zadoščalo za dokončno tlakovanje Ormoške ceste, ureditev nekaterih pločnikov ter zimskega kopališča, za katerega so temelji že zgrajeni. Potrebno pa bo izdelati tudi regulacijski načrt za mesto in bližnjo okolico. Kmalu pa bo urejena razsvetljava nekaterih cest kol je Soboška in DOBROVNIK Prejšnji mesec so na šoli ustanovili šolsko zadrugo, ki šteje 150 članov. Na ustanovnem občnem zboru je dobrovniška zadruga dodelila pionirjem tudi primerno parcelo ter obljubila strojne usluge, strokovno pomoč in gnojila. Pionirji bodo delali na parceli vsak dan po tri ure. Kolodvorska ter še nekatere. Odbor pa se je zavzel zlasti za pospešitev in pocenitev gradnje Ormoške ceste in kopališča ter za sočasno urejanje kanalizacije in vodovoda. Ob koncu pa je odbor še razpravljal o pripravah na proslavo občinskega praznika na katerem bi prikazali vse važnejše dosežke v zadnjih letih. Ta proslava bo namreč toliko pomembnejša, saj bodo istočasno proslavili 15. obletnico osvoboditve in 10-letnico delavskega samoupravljanja. Po telefonu... Industrija kovinske galanterije »Panonija« v Murski Soboti bo v kratkem začela z izvozom nekaterih svojih izdelkov. V ta namen bodo v teh dneh sklenili pogodbo z »Ma-šina-impex« v Zagrebu. * Lendavska »Mehanika« se v teh dneh pripravlja na kooperacijo z industrijo plastičnih mas in umetnih smol »Iplas« v Kopru. S kooperacijo bodo začeli 1. junija. * Tovarna mlečnega prahu v Murski Soboti je na minulem Novosadskem sejmu razstavljala dva svoja izdelka, mlečni prah in čajno maslo. Za mlečni prali so pri ocenjevanju dobili oceno »extra kvaliteta in denarno nagrado 40 tisoč dinarjev, za čajno maslo pa oceno »prima kvaliteta« in denarno nagrado 20 tisoč dinarjev. Pred dnevi so v podjetju sprejeli pravilnik o nagrajevanju po enoti proizvoda. V ta namen so ustanovili štiri obračunske enote. * Skoraj vsi tovorni avtomobili radgonskega Avtoremonta (imajo jih sedem) razvažajo radensko slatino v različne kraje Slovenije in Hrvatske. Najdaljšo progo imajo Raden-cii—Subotica. Pravijo, da bodo v kratkem morali nabaviti še en tovorni avtomobil, ker ga nujno potrebuiejo. V podjetju opravljajo solidno popravila avtomobilov za območja okrajev Murska Sobota. Čakovec in delno Maribor. V teh dneh ima ljutomersko elektrotehnično podjetje »Elektron največ elektroinstalaterskih del na Goričkem, v Murski Soboti. Rakičanu in Štrigovi na Hrvatskem. Ker podjetje nima lastnih prostorov, so začeli misliti tudi na te. Dan vajencev v G. Radgoni V soboto so v Gornji Radgoni učenci vajeniške šole in ostali vajenci lepo proslavili svoj praznik. Na proslavi v Domu ljudske kulture, ki so se je udeležili tudi nekateri predstavniki ljudske oblasti, podjetij in mojstri, je o pomenu obrtništva in Dneva- vajencev govoril tov. Milan Kocuvan. Za proslavo so vajenci pripravili igro »Analfabet« v režiji Cilke Žerdin, nastopila pa je tudi godba na pihala, ki jo imajo na šoli. Popoldne so v dvorani »Partizana« imeli zabavni program, za katerega so prispevala podjetja radgonske občine in mojstri. Popoldanskega dela proslave se je udeležil tudi predsednik ObLO Gornja Radgona tov. Branko Zadravec, ki je imel krajši govor o razvoju obrtništva v občini in vlogi vajencev v naši socialistični družbi. Na proslavo so bili povabljeni tudi tisti vajenci, ki ne obiskujejo vajeniške šole, zato so se proslave udeležili vsi vajenci v občini. Ker razstave svojih del ob Dnevu vajencev niso imeli, so se odločili, da jo bodo pripravili prihodnji mesec. odprli pa naj bi jo že 19. junija. R. J. Reporterjev obisk na Kamenščaku Novi vaški dom Spodnji Kamenščak pri Ljutomeru je že vrsto let značilen po precej razgibanem delu množičnih organizacij. Čeprav je kraj precej hribovit in hiše raztresene, se vaščani redno zbirajo na sestankih. Po članstvu najštevilnejša organizacija SZDL. ki šteje že 210 članov, od teh so jih 12 sprejeli pred kongresom. Pravijo pa. da bodo članstvo še povečali. Tudi organizacija Rdečega križa ima že preko 130 članov, od tega kar 42 krvodajalcev. Ta organizacija sodi med najboljše v ljutomerski občini in nenehno dela tudi na drugih področjih, kot so male asanacije in podobne dejavnosti. Te dni je opravila tudi preglede vodnjakov in gnojišč, pripravljajo pa se tudi na lepšo ureditev vasi. Gasilci nimajo ravno velikega števila članov, vendar pa svoje vrste nenehno izpopolnjujejo z mladimi člani, saj imajo tudi pionirsko sekcijo, ki poleg gasilstva dela še v lutkarski sekciji. Nič manj živahno pa ni delo mladinske organizacije. V vasi pa prav vsi močno čutijo potrebo po primernih prostorih za sestanke in prireditve. saj so za te namene do- slej uporabljali privatne prostore. Izgleda, da se bodo temu lahko kmalu izognili. Pred dobrim mesecem so začeli s skupnimi močmi graditi novi dom vaških organizacij. Poleg gasilskih prostorov, bodo uredili tudi dve sejni dvorani, poz- neje pa nameravajo prizidati še obsežnejšo dvorano za prireditve. Dela so močno zaživela. Navozili so gramoz in pripravili temelje, vaščani pa so prispevali potreben les. seveda prostovoljno. Kakih dvajset vaščanov se je zagrizeno lotilo dela. vendar jih te dni nekoliko ovira pomanjkanje cementa. Pravijo pa. da z delom ne bodo prenehali, saj želijo dom še to jesen odpreti. Očitno so bili nekoliko užaljeni, ko smo jih vprašali, če ho ta dela mogoče končati v tako kratkem času. Sicer pa ni v kaj dvomiti. Prizadevni in vztrajni ljudje napravijo marsikaj. Vztrajnosti in prizadevnosti pa Kamenščancem očitno ne manjka. J. Stotnik POMURSKI VESTNIK, 26. MAJ 1960 5 TEKMOVALNI VRVEŽ M FESTIVALNIH PRIREDITVAH Tehnični rezultati atletskega mitinga na novem šolskem stadionu v nedeljo dopoldne so bili naslednji: 400 m MOŠKI: 1. Ingolič — OIym-pia, 51,6; 2. Bosner — Mladost Z. 51,8; 3. Vukelič — Mladost Z. 52,9. DALJINA — ZENSKE: 1. Škrjanc -Olympia, 4,82 m; 2. Rous M. Sobota, 4,36 in; Magdič — Maribor, 4,35 m. VIŠINA - ZENSKE: 1. Jug — Mladost Z., 150 cm; 2. Rozman — Kladivar, 140 cm; 3. Skrjanc — 01ympia, 135 cm; DISK — ZENSKE: 1. Celcsnik — O1ympia, 47,05 m; Hudobnik OIympia, 40,95 m; 3. Usenik — Olympia, 37,81 m. PIONIRJI — 100 m: 1. Golner — Kladivar, 11,6; 2. Kuzma — Branik, 11,7; 3. Kovač — M. Sobota, 11.9 sek. KROGLA — ZENSKE: ». Usenik — OIympia, 14,19; 2. Celesnik — 01ympia, 12,65; 3. Hu-dobnik — O1ympia, 12,43 m. MOŠKI — 3000 m: 1. Kravarič — Branik, 9:12,2; 2. Primužič — Kladivar, 9:20,3; 3. Kovač — Murska Sobota, 9.36.4. DALJINA — MOŠKI: 1. Miller — Mladost Z., 6,73 m; 2. Kolnik — Kladivar, 6,50 m; 3. Brodnik — Kladivar, 6,21 m. KROGLA — ČLANI: 1. Lajevič — Mladost Z., 16,03 — novi hrv. rekord; 2. Cegar — Mladost Z., 13,10 m. KROGLA — PIONIRJI: 1. Polovič — Kladivar, 15,32 m; 2. Koč — Kladivar, 14,65 m; 3. Ztincc M. Sobota, 13,86 m. ZENSKE — 400 m: 1. Belaj — Kladivar, 65,4; 2. Urbajs — Kladivar, 65,6; 3. Kamenik — Kladivar. 69,2. ZENSKE — 100 m: 1. Stamejčič — Olympia, 12,3; 2- Silan - Kladivar, 12,8; 3. Lešnik — Maribor, 13,1. MLADINKE — 100 m; 1. Cede — Kladivar, 13,1; 2. Sme — Kladivar, 13,5; 3. Stožir — Kladivar, 13,1. MOŠKI — 100 m: 1. Lorger — Kladivar, 10,7; 2. Gluk — Branik, 10,8; 3. Kolnik — Kladivar, 11,0; PIONIRKE — 60 m: 1. Cede — Kladivar, 8,2; 2. Hadner — Bran k, 8.3; 3. Rous — M. Sobota, 8,4. PIONIRJI — 800 m: 1. Foršnarič — Branik, 2.00,6; 2. Artukovič — OIympia, 2:03,3; 3. Homeršck — Branik, 2:14,3. ŠTAFETA 4 x 100 m — ZENSKE: 1. Kladivar (Sikovec, Sme, Cede, Silan) 53,3; 2. Branik (Zemljič, Budin, Vehovar, Hadner) čas 55,0. Tekmovanje vajenske mladine V ponedeljek je vajenska mladina proslavila Dan vajencev s športnimi prireditvami, ki so se odvijale v okviru Prvega festivala telesne kulture Pomurja. Nad 200 tekmovalcev je nastopilo v streljanju, šahu, atletiki, rokometu, odbojki in nogomet. Tekmovanje je spremljalo ves dan preko 500 gledalcev, med njimi največ mladine. Rezultati finalnega tekmovanja med vajenskimi šolami: STRELJANJE: 1. Sola učencev v trgovini 647 krogov, 2. Sola učencev raznih strok Murska Sobota 628 krogov. Posamezniki: moški — 1. Geza Cigüt (Sola učencev raznih strok M. Sobota) 164 krogov; Ženskem 1. Lojzka Kurbus (Sola učencev v trgovini M. Sobota) 135 krogov. ŠAH: 1. Vajeniška šola raznih strok Lendava, 2. Sola učenoev v trgovini M. Sobota. ROKOMET: V finalni tekmi je Vajeniška šola raznih strok M. Sobota premagala Vajeniško šolo raznih strok Lendava 24:14 (11:6). ODBOJKA: Moški — v finalni tekmi je Šola učencev v trgovini M. Sobota premagala Vajeniško šolo Lendava 2:1; Ženske: Sola učencev v trgovini M. Sobota : Vajeniška šola Lendava 2:0. NOGOMET: V finalni tekmi je Vajeniška šola raznih strok Lendava premagala Solo učencev v trgovini iz M. Sobote 1:0 (0:0), ATLETIKA KROGLA: 1. Feliks Marič (Šola učencev v trgovini M. Sobota) 11,5 m; 2. Alfi Potočnik 10,96 m; 3. Milan Cvetkovič (oba Vajeniška šola raznih strok Radgona). Mladinke: 1. Štefka Prelog (Vajeniška šola raznih strok Ljutomer) 9,45; 2. Angela Čer-nela (Sola učencev v trgovini Murska Sobota) 9,29; 3. Irena Heric (Sola učencev v trgovini M. Sobota) 9,26. 100 m — MOŠKI: 1. Feliks Mavrič (M. Sobota) 12,5, 499 točk; 2. Maks Rajnar (M. Sobota) 12,7, 164 točk; 3. Franc Laslo (Lendava) 13,1, 413 točk. EKIPE PO FINSKIH TABLICAH: 1. Sola za učence v trgovini M. Sobota 963 točke; 2. Vajeniška šola raznih strok Lendava 754 točke; 3. Vajeniška šola raznih strok Murska Sobota 658 točk. 60 m — ZENSKE: 1. Erna Još (M. Sobota) 9,2, 416 točk; 2. Gizela Ritnik (M. Sobota) 9,5, 356 točk; 3. Jožefa Rožmarič (Ljutomer) 9.6, 336 točk. EKIPE PO FINSKIH TABLICAH: 1. Vajeniška šola raznih strok Murska Sobota 680 točk; 2. Vajeniška šola raznih strok Ljutomer 564 točk; 3. Sola za učence v trgovini Murska Sobota 356 točk. 1000 m — MOŠKI: 1. Mirko Šeruga (M. Sobota) 3,00,0, 484 točk; 2. Janez Sobočan (Lendava) 3:03,0, 453 točke; 3. Emil Kuhar (M. Sobota) 3:04,0, 433 točk. IZVEN KONKURENCE: 1. Jože Lebar (M. Sobota) 3:01,2, 927 točk; 2. Jože Gajšek (M. Sobota) 3,02,2, 461 točk. EKIPE PO FINSKIH TABLICAH: 1. Sola za učence v trgovini M. Sobota 927 točk; 2. Vajeniška šola raznih strok Lendava 867 točk; 3. Vajeniška šola raznih strok Radgona 638 točk. 800 m — ZENSKE: 1. E. Kutoš (M. Sobota) 3,03 — 366 točk; 2. Elizabeta Oletič (M. Sobota) 3,05 — 365 točk; 3. Helena Jaklin (M. Sobota) 3,21,3 — 241 točk. EKIPE PO FINSKIH TABLICAH: 1. Sola za učence v trgovini Murska Sobota, 731 točk; 2. Vajeniška šola raznih strok M. Sobota 241 točk; 3. Vajeniška šola raznih strok Ljutomer 55 točk. SKOK V DALJINO - mladinke: 1. Roza Klemenčič (M. Sobota) 37,4 cm, 340 točk; 2. Irena Heric (M. Sobota) 366 cm, 319 točk; 3. Anica Ozvatič (M. Sobota) 356 cm, 292 točk. EKIPE PO FINSKIH TABLICAH: 1. Vajeniška šola raznih strok M. Sobota 611 točk; 2. Sola za učence v trgovini M. Sobota 546 točk; 3. Vajenska šola raznih strok Ljutomer 441 točk. SKOK V DALJINO - m'a-dinci: 1. Feliks Mavrič SUT Murska Sobota 564 cm — 939 točk; 2. Ratko Krznarič (Radgona) 520 cm — 785 točk; 2. Milan Cvetkovič (Radgona) 506 cm — 737 točk. EKIPE PO FINSKIH TABLICAH: 1. SUT Murska Sobota 1614 točk; 2. Radgona 1522 točk; 3. SURS M. Sobota 1083 točk. ŠTAFETA 4 x 100 m — mladinke: 1. SUT Murska Sobota (Erika Kutnš, Lojzka Kurbus, Gizela Ratnik, Elizabeta Oletič) 1:04,2 — 654 točk: 2. SURS M. Sobota (Antonija Kolomanko, Irena Heric, Marija Horvat, Helena Jaklin) 1:05.0 — 614 točk; 3. Ljutomer (Tončka Flis, Jožefa Žnidarič, Darinka Hozjan, Jožefa Rožmarič) 1:06,3 — 554 točk. SKOK V VIŠINO — mladenke: 1. Irena Heric SURS Murska Sobota 122 cm — 464 točk, 2. Vera Matjašec SUT M. Sobota 115 cm — 383 točk; 3. Angela černela SUT M. Sobota 115 cm — 383 točk. EKIPE PO FINSKIH TABLICAH: 1, SURS Murska Sobota 847 točk; 2. SUT Murska Sobota 766 točk; 3. Ljutomer 383 točk. DVOJE PRVIH MEST ZA MLADE ŠAHISTE IZ POMURJA V nedeljo so se okrajni pionirski in mladinski prvaki v šahu udeležili republiškega tekmovanja v Ljubljani. Pomurje so zastopali pionirji in mladinci iz Gornjih Slaveč, Križevec iz Prekmurja, Lendave, Radgone in Murske Sobote. Na X. republiškem jubilejnem šahovskem tekmovanju, katerega je organizirala Šahovska zveza Slovenije skupno z Zvezo prijateljev mladine, so naši osvojili kar 2 prvi mesti in s tem postali republiški prvaki. Tako so pionirji mlajše skupine iz Križevec v Prekmurju osvojili najvišji naslov v Sloveniji in postali ekipni prvaki z 22 točkami. Mladinke iz Murske Sobote so leto; prvič tekmovale in osvojile prav tako najvišji naslov. Postale so republiški prvak in dosegle 11,5 točk. Drugo mesto so osvojili mladinci iz Lendave. Le za pol točke je manjkalo, da niso osvojili prvega mesta. Tretje mesto so osvojili starejši pionirji iz Gornje Radgone s 15 točkami. Tudi mlajše pionirke iz Gornjih Slaveč so častno zastopale Pomurje ter zasedle III. mesto in le za pol točke je manjkalo, pa bi si delile II. mesto s pionirkami iz Maribora. IV. mesto so zasedle starejše pionirke iz Lendave. Prvaki so dobili pokale in nagrade. Okrajno strelsko tekmovanje V nedeljo je bilo v Murski Soboti okrajno strelsko tekmovanje z zračno puško, na katerem je sodelovalo preko 60 strelcev Pomurja. Tekmovanje je bilo v okviru 1. festivala telesne kulture Pomurja. Tekmovanje je bilo ekipno in posamezno. V ekipnem tekmovanju je prva pri moških II. ekipa občinskega SO Murska Sobota, pri ženskah občinski SO M. Sobota; mladinci: občinski SO Gornja Radgona; pionirji: občinski SO Murska Sobota. Posamezniki: člani — 1. Ivan Manko (SD Radenci); članice — 1. Emilija Horvat (SD Tekstilec Murska Sobota); mladinci — Franc Fekonja (SD »Mora« Gornja Radgona); pionirji — 1. Marko Bezjak (SD »Efenko« Gornja Radgona). Doma - visoka in zaslužena zmaga Sobota : Izola 7:2 (3:2) V nedeljo popoldne se je na igrišču Sobote zbralo okrog 1000 ljubiteljev nogometa, ki so bili priče visoki in zasluženi zmagi domačega moštva nad enajstorico Izole v tekmi za prvenstvo v okviru SCL. Vreme je bilo kot nalašč lepo, sončno. Tekmo je vodil dokaj uspešno Razpotnik iz Ljubljane. Strelci golov: Mavčec v 14., 39., 48. in 89. minuti, Potočnik v 64., Novak (avtogol) v 28. in Norčič v 90. minuti (enajstmetrovka) za Soboto, a Kostič v 36. in 40. minuti za gostujoče mošt vo. Gostujoče moštvo se ni moglo uspešno upirati razigranim domačinom. Igra je bila lepa in hitra. Domačini so igrali povezano in bi lahko zapisali v svojo kroniko še več golov, če bi se napadalci bolj znašli pred vrati Izole. Omeniti je treba tudi gostujočega vratarja, ki je bil tokrat zelo priseben in v formi, saj je mnogo pripomogel, da njegovi niso zapustili tokrat zanje vročega igrišča še huje poraženi. Gostov na igrišču skoraj ni bilo videti in so imeli ves čas igre podrejeno vlogo. Že takoj v začetku je domače moštvo začelo ostro napadati. Toda pred vrati gostov ni bilo uspeha. Končno se je posrečilo Mavčecu doseči prvi gol za domače barve. Pobudo je naprej še vedno imelo domače moštvo in je tudi po Mavčecu doseglo drugi gol. Nato so se zbrali gostje in kmalu je moral domači vratar zaradi lastne napake pobrati žogo iz svoje mreže. Po prejetem golu so domači zopet prevzeli pobudo in z nevarnimi napadi prisilili gostujočo obrambo, da je naposled klonila in prispevala k njihovemu rezultatu avtogol. Moštvi s.a zapustili igrišče po prvem polčasu z rezultatom 3:2 za domačine. V drugem polčasu pa so domači popolnoma nadigrali goste in dali še štiri gole. Pri domačinih se ni nihče posebno izkazal, čeprav je zmaga zasluga celotnega moštva. V predtekmi je moštvo Pušče premagalo Soboto II 3:0 (0:0), mladinci Sobote pa svoje partnerje iz Guštanja z rezultatom 1:0 (0:0). NZS je ugodno rešila pritožbo NK Sobota glede tekme s Triglavom v Kranju. Tako je tekma verificirana s 3:0 za Soboto, kar je tej prineslo zavidljivo in casino tretje mesto na prvenstveni lestvici. LESTVICA SCL Branik 20 16 1 3 81:18 33 Kladivar 20 14 2 4 58:35 30 SOBOTA 20 11 2 7 51:43 24 Maribor 20 10 4 6 33 29 24 Rudar 20 10 2 8 55 28 22 Triglav 20 10 2 8 46:42 22 Ljubljana 20 10 1 9 42 37 21 Ilirija 20 7 2 11 29:40 16 Krim 20 5 6 9 26 43 16 Grafičar 20 4 5 11 19:51 13 N. Gorica 20 4 3 13 34 62 11 Izola 20 0 8 12 16:60 8 Mar postajajo remiji-tradicija? GRAFIČAR : SEVER (Sladki vrh) 1:1 (0:0) Sobotna nogometna tekma za prvenstvo v MPL med domačim Grafičarjem in gostujočim moštvom NK Sever s Sladkega vrha se je na igrišču NK Sobota pred okrog 300 gledalci spet končala z remijem. To je že četrti neodločen rezultat Grafičairja v borbi za točke v spomladanski zaključna sezoni in kot kaže, postajajo remiji že tradicija, čeprav niso najboljša naložba v končno bilanco moštva. Tokrat so nas grafičarji precej razočarali, saj so prikazali ono najbolših tekem v tej sezoni, čeprav je tudi res, da so imeli nekaj več priložnosti za gol kot gostje, ki pa so bili požrtvovalnejši v startih na žogo. Domači napad je, kot se je znovas pokazalo, še vedno premalo uigran, pa tudi smelosti in rut ne pri streljanju na vrata mu manjka. Od tekme do tekme opažamo, da je obramba boljši del moštva, čeprav je delno kriva za prejeti gol, ki so ga gostje zabili kakih sedem minut pred koncem tekme. Poraz domačih je tedaj že visel v zraku, toda tri minute pred zadnjim piskom je sodnik Gerenčer iz Lendave, ki je tokrat uspešno vodil tekmo, pokazal na be- lo točko zaradi prekrška gostujočega obrambnega igralca ob sami gol črti. Dosojeno enajstmetrovko je M. Radulovič, ki je tokrat debutiral za Grafičarja, spremenil v gol. Pomemben in zaslužen uspeh Minulo nedeljo je bilo na Bledu v čast Dneva mladosti III. republiško orientacijsko tekmovanje obveznikov predvojaške vzgoje. Na tem patrolnem krosu je sodelovala tudi mladina predvojaške vzgoje okraja Murska Sobota z dvema ekipama: ekipo delavsko-kmečke mladine in ekipo srednješolske mladine. Srednješolsko mladino so predstavljali učenci trgovske šole iz M. Sobote, medtem ko so delavsko-kmečko ekipo sestavljali mladinci odreda predvojaške vzgoje iz Gornje Radgone. Na republiškem patrolnem tekmovanju je zavzela ekipa odreda predvojaške vzgoje delavsko-kmečke mladine Pomurja 3. mesto pred m'a-dino Ljubljane, Maribora in Kranja, torej največjih okrajev v Sloveniji. Spričo tega je osvojitev 3. mesta po- seben uspeh obveznikov predvojaške vzgoje našega okraja. Ekipa pomurske srednješolske mladine pa je zavzela 5. mesto, vendar spet pred ekipo Maribora in Kranja. Proga, na kateri je bilo tekmovanje, je bila dolga 6,5 km za šolsko mladino, za delavsko-kmečko pa 7 km. KOLESARSKO ETAPNO PRVENSTVO POMURJA 22 kolesarjev se je v torek spustilo na dirko po Pomurju. Pionirji so tekmovali na 12 km dolgi progi, članska proga pa je merila 36 km. Najhitrejši pionirji so bili Gaber 22:15, Gomboši in Cipot (vsi Mladost) 22:40, vrstni red pri članih pa je tak: 1. Sarotar (NK Sobota) 1:01,07, 2. Krenos (KK Prekmurje) Beltinci 1:02,53, 3.—4. Kavaš in Berden (oba KK Prekmurje) 1:02,55. Čas Sarotarja je nov rekord proge. ZMAGALE SO PIONIRKE IZ G. SLAVEC V prejšnji številki našega lista smo pomotoma objavili v poročilu o okrajnem šahovskem tekmovanju, da so zmagale v nižji skupini pionirke iz Murske Sobote in je med njimi prvak Justina Sinko. V resnici so zmagale v nižji skupini pionirke iz Gornjih Slaveč in je med njimi prvakinja Justina Sinko. Ekipa je bila za zmago nagrajena in se je udeležila minulo nedeljo tudi republiškega tekmovanja v šahu v Ljubljani. BAKOVCI : IŽAKOVCI 5:4 (4:2) Minulo nedeljo je bila v Ižakovcih prijateljska nogometna tekma med mladima moštvoma Bakovec in Ižakovec. Pred 200 gledalci so zasluženo zmagali gostje, ki so že pred tem premagali tudi Tišino s 6 1 in 3:2 ter Gančane prav tako s 3:2. V nedeljo bodo Bakovčani odigrali povratno tekmo z moštvom Gančan. REPUBLIŠKO PRVENSTVO V BADMINTONU Tekmovalo je 60 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije. Najprej so zaključili moštveni del sporeda, preostala pa so še srečanja v konkurencah posameznikov in parov. Pri moških je prvo mesto osvojila ljubljanska Olympia pred papirničarjem iz Vevč, pri ženskah pa je bila prav tako najboljša Olympia pred Partizanom Murska Sobota in Partizanom Rakičan. RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA RADIJSKI PROGRAM od 29. maja do 4. junija Nedelja 8.00 Mladinska radijska igra — J. Debreczeui: Tomijeve dogodivščine; 8.50 Iz albuma otroških narodnih pesmi; 9.05 Z glasbo v novi teden; 9.45 Nekaj skladb za violončelo; 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Linka Ksela — Francka Kranjec: legendi o Pohorskem bataljonu žive; 10.30 Zbori in samospevi iz beležnice Danila Bučarja; 11.00 Zabavna matineja; 11.30 Franc Karel: Odločil sem se za industrijo (reportaža); 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I. 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II: 15.50 V svetu operete; 16.00 Humoreska tega tedna — S. Forester: Pisma v preiskovalnem postopku; 16.20 Po nevesto . . . Pesmi in poskočnice bratov Avsenik; 16.33 Glasbeni piknik; 17.00 Šestdeset minut športa in glasbe; 18.00 Radijska igra — Friedrich Dür- renmatt: Pravda za oslovo senco; 20.05 Izberite melodijo tedna! Zabavnoglasbena oddaja z nagradami; 21.00 Skice iz življenja R. Wagnerja — Mojstri pevci nürberški; 22.15 Zaplešite z nami! 23.10 S popevkami čez kontinente; 23.40 Melodijo za lahko noč. Ponedeljek 8 05 Popularne melodije iz orkestralne glasbe; 8.40 Poje ženski zbor »France Prešeren« iz Kranju; 9.00 Naš podlistek — V zlatem peklu - I; 9.20 Za vsakogar nekaj iz arhiva zabavne glasbe; 10.10 A. Borodin: Knez Igor; 10.35 Od valčka do cha-cha-cha 11.00 Igra violinist Ali Dermlj: 11.30 Odd. za otr.: a) Črt Šinkovec: Pesmi; b) Prvič pred mikrofonom — Izvajajo gojenci Nižje glasbene šole Šentvid pri Ljubljani; 12.00 Petnajst minut v Vaškim kvintetom: 12.15 Kmetijski nasveti — Cvelko Kopitar: Kulturno-prosvetno delo na vasi; 12.25 Španija v plesu in pesmi 12 40 M. Vodopivec: Jesenski ognji; 13.30 Kmečke godbe; 13.50 F. Mendelssohn Bantholdy: Pesmi brez besed; 14.05 Godala za zabavo; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.33 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Naši popotniki na tujem — Milenko Šober: Kulturne ustanove v East Londonu; 16.00 V svetu opernih melodij; 17.00 Napoved časa in poročila; 17.10 Srečno vožnjo! (Šoferjem na pol); 18.00 Radijska univerza — Mesta V.; 18.15 J. Gotovac: Pesem in ples z Balkana; 18.30 Športni tednik; 20.00 Portreti z Brodwaya; 20.43 Kulturna tribuna; 21.00—23.00 Koncert komornega orkestra RTV Zagreb; 23.10 Plesni zvoki iz studia 14 — Plesni orkester RTV Ljubljaua; 23.35 Ameriške popevke. Torek 8.05 Jutranji spored solistične glasbe; 8.30 Radi bi vas zabavali; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Viktor Konjar: Mehanizacija kmetijstva; 9.25 L. M. Škerjanc: Peta simfonija; 10.10 Izberite melodijo tedna! (Ponovitev večerne oddaje z dne 29. 5. 1960); 11.00 Koncert pihalnega orkestra JLA: 11.20 Arije iz italijanskih oper; 12.00 -Pozdrav z goru; 12.15 Kmetijski nasveti — Francka Kafol: Zadružne predelovalnice sadja; 12.25 F. Juvanec: Mala suita za violo; H. Svetel: Rondo za volončelo: 12.50 Trio Avgusta Sirnika; 13.50 Popularne slovenske skladbe; 13.50 Poje Slovenski oktet: 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Karel Kos: Pota v življenje; 14.35 Drugo dejanje Massenelove opere Manoin: 15.40 Listi iz domače knji- ževnosti — Anton Ingolič: Nebo nad domačijo; 16.00 Izbrali smo za vas; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 C. Sa:nt-Saens: Koncert za klavir in orkester; 17.55 Nekaj lahke glasbe; 18.00 Iz zbornika spominov; 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 19.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih: 20.00 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana; 20.30 Radijska igra — Jonathan Swift — Raoul Martinee- Vsigamogočno pero (Prva izvedba); 21 .30 Arthur Honegger: Mouvement Symphonique; 21.41 Kvintet Jožeta Kampiča : 22.15 Zabavni koktajl; 23.10 Nočni komorni koncert dei Bele Bartoka. Sreda 8.05 Mladi talenti Srednje glasbene šole v Ljubljani pred mikrofonom: 8.30 Iz del Stevana Hrističa; 9 00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9 l> Ali vam ugaja? 10.10 Dela P. I Čajkovskega in B. Smetane; 10 40 Vesela godala; 11.00 Nekaj priljubljenih opernih dvospevov; 11.30 Oddaja za cicibane: a) Dve kitajski pravljici — Rumena štorklja; Huang Siao, b) Glasbena slikanca za cicibane; 12.00 Narodne za glas in klavir v priredili Cirila Preglja: 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar Vrt v juniju 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja; 12.45 Klavir v rimtu; 15.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.50 Zbor RTV Beograd: 13.50 M. Lipovšek: Voznica; 14.03 Radijska šola za srednjo stopnjo — Viktor Konjar: Mehanizacija kmetijstva (ponovitev); 14.55 Od popevke do popevke; 15 40 Novost na knjžni polici — Heydec-ker — Leeb: Nürnberški proces; 16.00 Koncert po željah: 17.10 Sestanek ob petih; 17.50 Zabavni potpuri; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Iz slovenske solistične glasbe od Novih akordov do danes; 18.45 Domače aktualnosti: 20.00 Novi posnetki orkestra Raphaela 20 20 G. Verdi: Rigo-letto; 22.15 Zabaval vas bo Ljubljanski jazz ansambel; 22. 40 Italijanske popevke; 23.10 Iz sodobnega glasbenega svetu. Četrtek 8 03 Iz filmov in glasbenih revij; 8.55 Majhen koncert z zbori Gallu-sovih sodobnikov; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Karel Kos Peta v življenje (ponovitev) 9.25 Glasbene slikanice: 10.10 Karl Stamic: Kon-certna simfonija 10. 40 Pet minut za novo pesmico; n) J Kuhar: Kupil sem si avion, b) Pozdravi mla- dim risarjem; 11.00 Zvoki za zabavo; 11.35 Samospevi L. Lebiča. B. Bjelinskega in M. Vodopivca ; 12.15 Kmetijski nasveti — Emil Gabrovšek: Novi predpisi gozdnega reda; 12.25 Ansambelski in zborovski pr zori iz popularnih oper: 13 30 Narodne in ponarodele v priredbi Vlada Goloba; 13.50 Pet pevcev — pet popevk: 14 05 Ivan Zajc: Romantična uvertura; 14.20 Šport in športnik ; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja jo; 15.40 S knjižnega trga 16 00 Pol ure s skladateljem Gabrielom Faurejem; 16 30 Plesni zvoki vel k h mest: 17.10 Usmerjanje v visokošolske poklice; 17.15 Pesmi Radovana Gobca in Matije Tomca: 17 30 Zabavni orkestri — znane melodije: 18.00 Turistična oddaja: 18.15 Spoznavajmo naše umetnike; 18.45 Radijska univerza — Ivo Pendar: Kako naredimo umetni dež; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; Sodelujejo Zado-voljni Kranjci? — Ljubljanski oktet — Vaški kvintet, pojeta Božo in Miško — Trio Avsenik 20 45 Zabavni orkester RTV Ljubljana- 21.00 Enajsto leto službe Janeza Trdine (literarna oddaja 21.40 Komorni inter-mpzzo; 22.15; Po s vetu jazza 23.10 Orkester Slovenske filharmonije. Petek 8.0 Jutranje glasbeno popotovanje- 9.00 Naš podlistek — V zlatem peklu — II. 9.20 Mali zabavni ansambli: 9 40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.10 Arje iz francoskih in italijanskih oper 10 55 S popevkam: po Evropi 11.00 R. Schumann: Otroški prizori za klavir; Tri fantazije za violončelo 11.30 Družina in dom 11.45 Pri Ženskem kvartetu Kluba koroških študentov; 19 00 Poje Ivo Robič 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Mirko Pelernel; Novosadski sejem in napredek živinoreje: 12.25 Ansambel Srečka Dra-žila: 12 40 Zabavni orkester Slanley Black: 13.30 Tri operne uverture; 13.45 Skrinjica z melodijami: 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Zgodba o svetilniku; 14.35 Slovenske skladbe igra violinist Karlo Rupel;. 15.40 Iz svetovne književnosti — Jo-hannes Beeher: Strah; 16.00 Petkov koncert ob štirih; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Lepe melodije; 17.40 Naši vodilni amatenski zbori; 18.00 Človek in zdravje; 18.15 Vedri zvoki; 18.30 Iz naših kolektivov; 20 00 Armando Trovajoli: Nočni preludij; 29.15 Tedenski zunanjepolitični pregled: 20.30 Skladateljske silhuete iz včerajšnjega sveta — George Gersh-vvin; 21.15 Oddaja o morju in po-morščakih; 22.15 Nočni operni koncert; 23.10 V plesnem ritmu z ansamblom Mojmirja Sepeta; 23.35 Vokalna ansambla The Hi Los in The four Freshmen. Sobota 8.05 Zabavna ruleta; 8.55 Radijska šola za n žjo stopnjo — Zgodba o svetilniku (ponovitev); 9.25 Klavirske skladbe po narodnih napevih; 10.10 Ritmi Latinske Amerike; 10.40 Zbori Vilka Ukmarja; 11.00 Bruno Bjelin- ski: Komorni koncert za klavir in orkester; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Tončka Maroltova: ženka mi v gosti gre in Ples s pogačo; 12 00 Zabavni orkester RTV Beograd; 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Janez Banič: Šepavost konj; 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 12.45 Po strunah in tipkah; 13.30 Naši mladi operni pevki Mileva Pertot in Zlata Gašperšič pred mikrofonom; 14.05 Ansambel in pevci Milana Stantela; 14.20 Zanimivosti iz znanostd in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Na platnu smo videli; 16.00 Komorni zbor RTV Ljubljana poje ameriške pesmi Ste-phena Fosterja; 16.15 Venček domačih; 16.30 Zvočni kalejdoskop; 17.10 Usmerjanje v visokošolske poklice; 17.15 Glasbena kr zanka št. XXV.; 18.00 Jez kovni pogovori; 18.15 Zabavni orkester Werner Miiller; 18.45 Okno v svet; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino! — Prenos iz velikega studia RTV Ljubljana; 21.15 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljenec; 23.10 V plesu do polnoči. Radio Murska Sobota SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila, objave in reklame; 17.25 »Želeli ste, poslušajte«. NEDELJA 12 00 Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; 12.15 Oddaja v madžarskem jeziku: 12 40 »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo«. TOREK 17.00 Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.25 »Želeli ste, poslušajte«. ČETRTEK 17.00 Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.23 »Želeli ste, poslušajte«. Radio M. Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5. do 9. in od 15. do 23.10. ure. Ob nedeljah in praznikih pa od 6. do 23.10. ure. POMURSKI VESTNIK, 26. MAJ 1960 6 GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA iz Ljubljane SOBOTA, 4. junija: Murska Sobota — kino-dvorana »Park« ob 20. uri — Slavnostna otvoritvena predstava drame Reginalda Roseja in Horsta Budjubua: DVANAJST POROTNIKOV NEDELJA, 5. junija: Beltinci — Zadružni dom ob 15. uri PONEDELJEK, 6. junija: Kino »Park« Murska Sobota ob 11.45 — dijaška predstava PONEDELJEK, 6. junija: Grad — Zadružni dom ob 20. uri TOREK, 7. junija: Lendava — dvorana »Nafte« ob 20. uri SREDA, 8. junija: Radgona — Dom kulture (kino-dvorana) ob 20. uri ČETRTEK, 9. junija: Križevci pri Ljutomeru — Zadružni dom ob 20. uri PETEK, 10. junija: Ljutomer — Dom kulture ob 20. uri Gostovanje je organizirala Okrajna Ljudska univerza v Murski Soboti, kjer lahko dobite tudi rezervacije vstopnic za kolektive. Cene vstopnic so 100 in 120 din ter stojišča 50 din. Rezervacije na telefon 86 in 151. ŽENSKO KOLO »Victoria« ugodno in poceni prodam. Naslov v upravi lista. M-572 MOTORNO KOLO, NSU-PRETIS, 175 ccm, novo, prodam. Ostanek, M. Sobota, Kidričeva 3. M-573 STANOVANJSKO HIŠO z manjšim vinogradom, na lepi legi zraven avtomobilske ceste pri G. Radgoni in 1 ha lepega gozda v Petanjcih prodam. Podrobnejše informacije t G. Radgoni, Kolodvorska restavracija pri Micki. M-571 HIŠO z gospodarskim poslopjem, takoj vseljivo, in gradbeno parcelo z vsem pripravljenim gradbenim materialom v Murski Soboti, prodam. Vprašati v Černelavcih št. 4. M-576 MOTORNO KOLO »NSU« 125 ccm, registrirano za leto 1960, v dobrem stanju, prodam. Bakovci St. 80. M-578 MOTORNO KOLO, NSU 500 ccm, tipa 1952, preloženo 24.000 km, prodam. Cena 300.000 din. Ogled vsak dan. Lendava. Partizanska ul. 76. M-570 SPREJMEM V UK dva vajenca, ki se želita izučiti dimnikarske obrti. Naslov v upravi lista. M-574 ENODRUŽINSKO HIŠO z lepim vrtom in sadovnjakom v okolici Ljutomera prodam. Informacije pri Janku Ivanjšiču, brivcu, Ljutomer. M-563 HIŠO z gospodarskim poslopjem (električna napeljava), z vsem inventarjem, ter zemljo v izmeri 3 ha vseh kultur, na lepi sončni legi v okolici Maribora, prodam. Ogled možen pri Antonu Baši, Čagona št. 28, p. Cerkvenjak. Ostale pismene ali ustne informacije pri Stanku Ermauu, Maribor, Heroja Šercerja 30. M-567 HIŠO z gospodarskim poslopjem, takoj vseljivo, 10 ha obdelovalne zemlje in 10 ha gozda v Slov. goricah po zelo ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista. M-568 HIŠO z gospodarskim poslopjem, 4.20 ha zemlje, na epi sončni legi, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Ciril Hanjžič, Radvenci št. 15, p. Sp. Ivanjci. M-569 RADIOAPARAT, RR-630, UKW s 3 zvočniki, skoraj nov, tipa 59, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-557 V ČETRTEK 19. maja zvečer sem zgubila žensko ročno uro znamke »Dugena« od kina do Rakičana. Vrniti proti nagradi na Čopovo ul. 18, Murska Sobota. M-558 HIŠO z gospodarskim poslopjem in 10 ha zemlje vseh kultur v Sp. Ivanjcih zaradi bolezni prodam Naslov v upravi lista. M-559 MOTOR »Sendling« in drobilec prodam. Karel Huber, Gor. Slaveči št. 89, p. Kuzma. M-561 MOTORNO KOLO »Victoria« 250 ccm zelo dobro ohranjeno, brezhibno, prodam po zelo ugodni ceni. Vprašati: Murska Sobota, Ljube Šercerja št. 5. M-562 Petek, 27. maja — Volkašin Sobota, 28. maja — Avguštin Nedelja, 29. maja — Majda Ponedeljek, 30. maja — Ivanka Torek, 31. maja — Angela Sreda, 1. junija — Radovan Četrtek, 2. junija — Velemir MURSKA SOBOTA — od 27. do 29. maja francosko-madžarski barvni kinemaskopski film: »Lepotica in cigan«; od 30. do 31. maja italijanski film: »Luči varietea«. LENDAVA — od 27. do 29. maja ameriški fiLm: »Bagdadska sire- na«; od 31. maja do 1. junija mehiški film: »Serenada v Meksiki«. GORNJA RADGONA — od 28. do 29. maja francosko-nemški film: »Pot v raj«. BELTINCI — 28. do 29. maja sovjetski film: »Nesmrtni garni- zon«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — od 28. do 29. maja francoski film: »Ogledalo z dveh strani«; 1. junija češki film: »Kje in kam«. LJUTOMER — od 28. do 29. maja francoski barvni film: »Tabaren«; od 1. do 2. junija francoski film: »Vprašanje ljubezni«. SLATINA RADENCI — od 28. do 29. maja jugoslovanski film: »Dobri stari pianino«; 2. junija jugoslovanski film: »Vrata ostanejo odprta«. VIDEM OB ŠČAVNICI — od 28. do 29. maja ameriški barvni film: »Richard Levjesrčni«. ČEPINCI — 29. maja kitajski film: »Belolaso dekle«. Avito-moto društvo Križevci pri Ljut. proda OSEBNI AVTO »STERY 220« v nevoznem stanju za 40.000 din. Ogled v Križevcih pri Lovrenčiču. KVALITETA — ČEVLJI KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN razpisuje javno licitacijo za prodajo nerabnih strojev in kmetijskega orodja. Licitacija bo v nedeljo, 29. maja 1960 ob 9. uri na delovišču Kramarovci. Komisija za ustanavljanje in odpoved delovnih razmerij pri ZS Kmetijske zadruge Križevci pri Ljutomeru razpisuje delovno mesto TAJNIKA Pogoji : srednja ekonomska šola ali nepopolna srednja šola s 5-letno prakso v administraciji. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis traja do izpolnitve delovnega mesta. Pri pranju perila uporabite vedno DETERGENT „OSKAR” i z d e 1 e k Tovarne „ZLATOROG“ Maribor OPOZORILO! Opozarjam Marijo Kronos iz Puconec št. 8, da ne širi raznih govoric o Marti Grabar. V nasprotnem primeru predam zadevo sodišču v postopek. Marta Grabar, Puconci MARTJANCI V Martjancih in Andrejcih so letos močno povečali število članov SZDL. Tako imajo v Martjancih že okrog 60 odst. volivcev, ki so člani SZDL, v Andrejcih pa 40 odst. V Andrejcih so letos ustanovili tudi mladinski aktiv, katerega člani so se istočasno včlanili tudi v SZDL. Krajevni odbor v Martjancih je pred nedavnim sklenil, da bodo letos uredili vaško dvorano. S sredstvi krajevnega odbora so letos uredili oder, v kratkem pa bodo še sedeže ter ostalo opremo. SOCIALNO ZAVAROVANJE Rezultati pri zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev V mesecu aprilu so bile izdane zdravstvene izkaznice kmetijskim proizvajalcem, ki so se javljali pri posebnih skupinah za izdajanje teh zdravstvenih izkaznic na terenu. 5 tem se je dokončno uvedlo zdravstveno zavarovanje kmetijskih -proizvajalcev. Izdajanje teh izkaznic je bilo obsežno delo in je potekalo skorajda nemoteno, predvsem tam, kjer so se kmečki proizvajalci na zborih volivcev in drugih sestankih pogovorili in seznanili o tovrstnem zdravstvenem zavarovanju. V teh krajih poteka zdravstveno zavarovanje odnosno izvajanje brez kakih splošnih težav, razen še nekaterih nejasnih vprašanj, ki jih bomo pojasnjevali v prihodnjih številkah Pomurskega vestnika. Če ne bi bilo v našem okraju tudi nekaj takih, ki hočejo zavirati naša skupna prizadevanja, bi bilo to delo lahko opravljeno v popolnosti. Na žalost je teh primerov kar precej in nam ti povzročajo dvojno delo, tako socialnemu zavarovanju, kakor tudi že itak močno obremenjeni zdravstveni službi. Dosedaj je bilo v našem okraju izdanih 61.388 zdravstvenih izkaznic za 18.820 kmetijskih gospodarstev, po Zakonu 6 zdravstvenem zavarovanju delavcev, uslužbencev, upokojencev in njihovih svojcev je zavarovanih 40.312 prebivalcev, pri obrtniškem skladu je zavarovanih 642 prebivalcev, skupaj zavarovanih 102.142 prebivalcev. Vseh prebivalcev v okraju je 151.789, razlika med temi prebivalci in zavarovanimi je 29,647. Med temi so zajeti sezonski delavci ter njihovi svojci, ki bi sicer morali biti zavarovani odnosno bi morali plačati glavarino za prve tri mesece, dalje svojci zavarovancev zaposlenih izven okraja, zavarovanci in njihovi svojci, ki so zavarovani kot brezposelni, občinski reveži, ki niso nikjer zavarovani in so le podpiranci, občin in nezaposleni cigani. Vsekakor je v tem številu dobršen delež kmetijskih proizva- jalcev, ki se niso prijavili odnosno sprejeli zdravstvenih izkaznic. Taki zaostankarji se danes že javljajo in so tudi že imeli prve sitnosti pri uveljavljanju zdravstvenega varstva. Marsikdo si je tolmačil, da če ne vzame zdravstvennih izkaznic, se s tem izogne plačilu dveh odstotkov katastrskega dohodka in glavarine. Taki računi pa niso točni. Zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev je obvezno, dva odstotka od katastrskega dohodka se predpiše vsakemu lastniku zemljišča po upravi za dohodke, glede glavarine pa se bo opravila enostavna kontrola ob nastavitvi kartoteke in se bo na podlagi te evidence obremenilo vse izostankarje od 1. januarja 1960 dalje. Zdravstvenega varstva pa ti ne bodo mogli uveljaviti na račun sklada, dokler ne bodo osebno prišli po zdravstvene izkaznice na okrajni zavod odnosno podružnice socialnega zavarovanja. Okrajni zavod za socialno zavarovanje M. Sobota Upravni odbor Tovarne perila in pletenin „MURA“ v Murski Soboti razpisuje 4 ŠTIPENDIJE — na Tekstilni tehniški srednji šoli — konfekcijski oddelek, v Zagrebu 1 ŠTIPENDIJO — na višji šoli za socialne delavce Pogoji : pod točko 1. opravljeni pomočniški izpit iz krojaške stroke. Prednost imajo tisti, ki so odslužili vojaški rok. Kandidat ne sme biti starejši od 25 let; Pod točko 2. mora imeti kandidat končano srednjo šolo Pismene prošnje dostavite upravi podjetja do 15. VI. 1960. Upravni odbor Gozdarske poslovne zveze v Murski Soboti razpisuje delovno mesto ŠEFA ODDELKA ZA UREJANJE GOZDOV Pogoji: gozdarski inženir z najmanj petletno prakso pri urejanju gozdov. Nastop službe najpozneje do 1. julija 1960. Plača po tarifnem pravilniku GPZ. Pismene ponudbe pošljite najpozneje do 1. junija 1960 na upravo GPZ Murska Sobota. Velika izbira manufakturnega blaga, modnega blaga, galanterije in špecerije v poslovalnicah PREKMURSKI MAGAZIN Murska Sobota Ugodno boste presenečeni, če si ogledate Izbiro blaga iz stekla in porcelana v poslovalnicah na Kolodvorski In Zvezni ulici Moško perilo znamke TOPER je vedno poceni kvalitetno in elegantno Moška srajca znamke TOPER — elegantna! Tovarna perila in pletenin »TOPER« Celje 7 POMURSKI VESTNIK, 26. MAJ 1960 ČLOVEK NA POTI V VESOLJE Sovjetska vsemirska ladja je naznanila začetek nove etape v osvajanja vsemirja — človeških vsemir-skib potovanj. Zato je tem bolj zanimivo vprašanje, kakšni bodo morali biti prvi vsemirski potniki. Znanstveniki poudarjajo, da bo za prve vsemirske potnike potrebna skrbna izbira ljudi, fizično in duhovno popolnoma zdravih, zrelih, uravnovešenih in izkušenih, z visokošolsko izobrazbo in pilotsko diplom primerno izurjenih v izoliranih kabinah, centrifugah z velikimi pospeški in letalih, v katerih se simulira breztežno stanje. Drugo vprašanje je hermetična kabina, ki bo morala biti opremljena z vsemi napravami za zagotovitev človekovega obstanka: — nemotenega vdihavanja zraka, dovolj bogatega na kisiku, pod pritiskom in temperaturo, na kakršno je človeški organizem navajen; — z udobnim pilotovim sedežem na katerega se naslanja človeško telo z največjo mogočo površino, da bi se vse proobtežitve ob pospeških in zmanjšanih brzinah med poletom enakomerno razdelile po vsem telesu; — z instrumenti za kontroliranje pogojev poleta in orientacijo v prostoru, a tudi s periskopom za vizuelne izvide; — s pomožno napravo z motorjem za odmet v primeru potrebe, v kolikor nastane kakšna nepravilnost v poletu, ki proti z eksplozijo letečega telesa; — s ščitom, ki bi nudil največji mogoči odpor ob prihodu v atmosfero in bolje zavrl, izdelanim iz ognjevarnega materiala z zaščitno izolacijo pilota pred pretiranimi za-grevanji; — s posebnim raketnim motorjem za zmanjšanje brzine okrog zemlje, s hrano in vodo, padali za omejitev brzine padca na Zemljo ali vodno površino, signalnimi napravami za zvezo v vsemirju, s hermetično pilotsko vsemirsko obleko itd. Tretja faza priprav za vsemirske polete bi se sestojala v preverjanju te opreme na Zemlji, na vodi in med poletom v poskusih lansiranja s pomočjo močnih buster-raket za odmet na relativno velike višine in njihov varen povratek na Zemljo. Četrta faza zajema lansiranje živali in njihov varen povratek na zemljo. Peta, izstrelitev celotne kabine v satelitsko pot, vendar brez človeka zaradi pregleda celotne instrumentacije naprav brez poizkusa vračanja na Zemljo (sovjetska vsemirski ladja), pozneje pa s celotnim manevrom reševanja, oziroma pristanka. Šesta, lansirainje človeka v višino s pomočjo težkih balistično vodenih projektilov do višine 100 do 200 km, z večminutnim poletom v breztežnem stanju, v svobodnem padcu v povratku, s pogojem, da pospešek pri lan- siranju ne prekorači šestkratni pospešek zemljine teže na ravni morja. Naposled, kot krona vsega, sedma faza — lansiranje človeka za kroženje okrog Zemlje. Kakor vse kaže, bo tudi to leto, razen človekovega poleta v vsemirje, zelo bogato s še nekaterimi dosežki. Znanstveniki omenjajo predvsem v zvezi z Luno spuščanje instrumentalnih sond na njeno površino ali postavljanje v kroženju okrog Lune prvih umetnih satelitov, kozmičnih postaj z instrumenti, aparati za snemanje in radiooddajniki na sončno energijo, ki bodo neprestano pošiljali na Zemljo vse, kar so zabeležili. Naposled bo morda v začetku oktobra letos lansirana tudi prva bližnja instrumentalna Marsova sonda, kor je to ena izmed redkih ugodnih priložnosti, ki jih za takšen polet nudi medsebojni položaj Zemlje in Marsa v tem času. DELAVEC MILIJONAR Zrenjaninski delavec prejel od podjetja milijon tri sto tisoč dinarjev za izdelani stroj Visokokvalificirani delavec Vojin Petrič iz Zrenjanina je prejel te dni 1,300.000 dinarjev od obrtnega podjetja »Metalac« za konstruirani avtomatski stroj. Stroj je pomagal kolektivu rešiti težek finančni položaj. Po besedah direktorja podjetja je stroj s svojim delom v nekaj zadnjih mesecih ovrednotil proizvodnjo v vrednosti blizu 18 milijonov dinarjev. Začelo se je lani. Novi proces proizvodnje v tovarni kotlov in radiatorjev v Zrenjaninu je zahteval veliko število drobnih kovinastih delov, ki so potrebni pri litju radiatorjev. Toda v naši državi ni bilo stroja, ki bi lahko izdelal zadostno število omenjenih delov, katerih preciznost se giblje do desetinke milimetra. Poskus, da bi stroj kupili v inozemstvu, ni uspel, ker se je zasebnim lastnikom bolj izplačalo po lastni oceni prodajati le omenjene drobne dele kot pa stroj. Zaradi tega se je podjetje »Metalac« v Zrenjaninu odločilo izdelati tak stroj. Obveznost je sprejel nase visokokvalificirani strojni ključavničar Vojin Petrovič. Po svoji zamisli je izdelal skico stroja, nakar je začel izdelovati dele. Po šestih mesecih dela je bil stroj končan. Po odstranitvi nekaterih napak je stroj začel delati. Sedaj izdeluje na minuto okrog 150 že omenjenih drobnih delov. Izdelava tega preciznega stroja je stala milijon in pol dinarjev, medtem ko bi stal podoben stroj v inozemstvu več milijonov devizni' dinarjev. Izdelki stroja so odlične kakovosti in se ne razlikujejo od onih, ki jih izdelujejo v inozemstvu. POSTNA BRZINA Neka poštna dopisnica, predana pred 27 leti v Portici pri Neaplju, je prispela te dni v Trst. Naslovnik ni doživel, da bi prebral pozdrav, ki mu ga je poslala mati, ker je pred dvemi leti umrl. VŽIGALNIKI, KI IGRAJO IN FOTOGRAFIRAJO Mitar Ljubenovič, vratar opatijskega hotela »Dubrovnik«, je neobičajni zbiralec. Med 12.000 raznimi predmeti, ki jih je zbral v 30 letih, je preko 900 omotov brivskih rezil, polna omara lepakov, deli precizne mehanike in radiotehnike, nalivna peresa, igralne karte, razni rekviziti in vrečica 4 kg gumbov vseh vrst in velikosti. Razen filatolije so najzanimivejši njegovi vžigalniki. So taki na elektriko in z butan plinom, z grbi, reklamami in okrasi. Eni pokazujejo točen čas, medtem ko nekateri celo fotografirajo in igrajo. Mitar pravi, da ima tudi »senzacijo«, ki jo hrani kot tajnost, dokler ne bo končana turistična sezona. KLUB MOČNIH ŽENA Klub »močnih žena« z najmanj 100 kg teže ima v Franciji 3.500 članov. Te dni je prispela v Pariz skupina prav tako težkih žena, da bi se s svojimi kolegicami pogovorile o težavah hujšanja. Za žene preko 100 kg teže pravijo, da so vesele soproge in da imajo zelo dober značaj. ŽELEZNICA NEW Y0RK-LONDON -MOSKVA Neki sovjetski inženir je objavil načrte za izgradnjo naj-večje železniške proge na svetu, ki bi povezala New York z Londonom preko Moskve. Za graditev te proge bi bilo treba zgraditi dva velika objekta, predor pod Rokavskim prelivom, katerega graditev naj bi se začela prihodnja leta s skupno akcijo Francije in Vel. Britanije; drugi objekt je podmorski predor pod Beringovo ožino, ki bi povezal Sovjetsko zvezo z Aljasko. Že obstoječa železniška mreža bi se modernizirala in vključila v novo linijo, na kateri bi obratovali električni in atomski vlaki z brzino 180 km na uro. Sovjetski inženir predlaga, naj bi Amerika in Sovjetska zveza skupno zgradili nasip o Beringovi ožini, ki bi poleg službe železniški liniji onemogočal prodor hladnih arktičnih tokov na pacifične obale Amerike in Japonske. Celokupni projekt bi zahteval naložbo 8 milijard rubljev. Torej še ena posledica neusmiljenega preganjanja črncev v Južnoafriški uniji. Seveda tudi otroci niso ušli usodi svojih staršev — tudi njih je policija zaprla in jih nato šele zaradi splošnega ogorčenja izpustila. Naša slika kaže skupino črnskih otrok, katerim so oblasti zaprle starše in hranitelje, pred magistratom v Johannesburgu v Južnoafriški uniji. Kakor vidimo, je skupina demonstrirala z napisi kot: »Vrnite nam naše starše!«, »Prosim, izpustite mojega očeta!«, »Očka naj se vrne!«, »Ali moramo naprej stradati?«, »Dajte nam naše starše!«. PRASTARE GROBNICE PRI BELI PALANKI Sedem kilometrov od Bele Palanke proti Svrljigu, pri vasi Dolnja Glama, kjer sedaj gradijo cesto, so delavci naleteli na 15 grobov iz predzgodovinske dobe. Grobove so skrbno odkopali. V vsakem so našli po eno puščico in kopje, izdelano iz bronec. POGREB OB NARODNI PESMI IN PLESU Te dni se je pomikala po ulicah Lapova neobičajna pogrebna povorka. Za žalujočo rodbino so stopali vaški godci in prepevali narodne pesmi in plese. | Tako spremstvo je bila poslednja voLja preminulega kmetu Danila Rosimoviča, ki je sporočil v svojem testamentu svojemu očetu Čedomiru, naj ga do groba spremljajo godci. Oče je izpolnil poslednjo željo svojega sina. VEČ KOLESARJEV KOT PEŠCEV Poročajo, da ni lahko ugotoviti, ali je ob običajnih dneh na ulicah Koprivnice več kolesarjev ali pešcev. Ob tržnih dneh je prvih mnogo več. Čeprav je pred vsako prodajalno ali ustanovo stojalo za parkiranje teh vozil, jih kolesarji postavljajo povsod tako, da so zelo vabljiva tarča za tatove. Sedaj so pred občinsko zgradbo uredili prostor za shrambo koles in namestili posebnega čuvarja. Tako bo tatovom koles odklenkalo. UČENCI OSNOVNE ŠOLE »ZGRADILI« STARO MESTO V okviru svobodnih dejavnosti je likovna skupino učencev osnovne šole v Kninu zgrudila neobičajen objekt. To je srednjeveško mesto, ki zavzema površino dveh kvadratnih metrov in je ponekod visoko cel meter. Mesto je iz mavca. Zlasti skrbno so izdelani stolpi, stražnice, loki, vhodi, vrata in mostovi, tako da predstavlja izredno uspeli model, ki ga bodo lahko koristno uporabljali pri pouku zgodovine. STOLETNI MLINI NA MLAVI Ob vsem toku Mlave so številni mlini, od katerih so nekateri stari več kot sto let. Nekateri so kupljeni še od Turkov in njihovi današnji lastniki ljubosumno hranijo kupne pogodbe, napisane z arabskimi pismenkami. Pogost je primer, da mlini pripadajo desetim rodbinam. Včasih dajejo del mlina dekletu za doto. SMETIŠČE Čuvaj hamburškega mestnega parka je odkril, da je nekdo ponoči iztresel poln voz smeti na travnik. Brskal je po smeteh vse dotlej, dokler ni našel zalepke z naslovom nekega mestnega očeta. To je odkrilo poreklo smeti: mestni oče je moral plačati kazen. MIJALKOVO STOPALO MIlajko Labudovič iz Duškovec ima tako velika stopala, da ne more nikjer najti čevljev zase. Čevljarji in tovarne nimajo tolikšnih kopit, niti ne izdelujejo obuval, v katera bi lahko stopila njegova noga. Zato so le redki čevljarji pripravljeni izdelovati čevlje zanj. Pred nedavnim pa se mu je le nasmehnila sreča. MiJija Lazarevič, izdelovalec opank iz Po-žege, mu jo napravil opanke po meri. Opanke so dolge 58 cm. AVTOMATIZACIJA V mestni dvorani v Cincinatiju v ameriški državi Ohio je avtomat, ki ne prodaju samo prstanov za poroko, temveč jih tudi gravira z imeni zakonskega para in datumom poroke. OMLETA Z velikim tekom je sedla Švedinja Inge Svenson za mizo, da bi pojedla omleto z ribo, ki si jo je sama pripravila. Pri tem je zagrizla z zobmi v neki trdi predmet. Ko ga je izpljunila na dlan, ni verjela svojim očem: bil je lep, velik biser. MARLENE DIETRICH Marlene Dietrich bo na svoji turneji po Evropi nastopila v nekem velikem močnem berlinskem lokalu. Lastnik lokala je izjaviti novinarjem: »Sele ko so Berlinčani zvedeli, da se Marlene vrača v Berlin, so verjeli, da je vojna končana. STANDARD Pod naslovom: »ZDA najbogatejša država na svetu«, je objavil neki newyorški list vest, da so v lopi neke tovorne železniške postaje našli berača, pokritegu z odejo, ki se ogreva z električnim tokom. Iz te eksotike prihaja list do hrabrega zaključka o visokem standardu tudi med berači. . . MAČKE PADALCI Na severnem Borneju je toliko podgan, da so plantuže resno ogrožene. Vsi poskusi deratizacije s kemičnimi sredstvi so ostali brezuspešni. Sodaj bodo poskušali z mačkami. Okrog tristo mačk bodo »pustili s posebnimi padali iz letal na ogroženo območje okrog Saravaka. O PRAVEM ČASU Na cesti med Lienzem in Salzburgom se je zaletel Maks Rot, vozač avtomobila v jarek, kjer je bila prav v tem trenutku komisija, ki je raziskovala neko prejšnjo prometno nesrečo. Rot je ostal tam, da je ista komisija raziskala tudi njegov primer. NEOBIČAJEN GLOBUS Profesor geografije Janko Erdelj iz Srba v Liki je iznašel poseben globus, ki ga je imenoval »Erdeljev« globus. Z njegovo pomočjo lahko opazujejo razne pojave v vsemirju, nastanek letnih časov, dneva in noči. To sredstvo nazornega pouka so že uvedli v nekaterih šolah na Hrvaškem. Kmalu bodo take globuse proizvajali v lastni režiji iznajditelja. NOVA ODKRITJA V VESOLJU Podatki, ki so jih ob koncu minulega meseca sprejeli z ameriškega umetnega satelita »Pionir V«, so, kaže, pretresli dosedanje teorije o nastanku magnetnih viharjev — kakor poroča »New York Times«. Po teh teorijah, ki so doslej veljale, so doslej izzivali magnetne viharje električni tokovi v zemljini atmosferi ali blizu nje. Toda »Pionir V« je poslal podatke o magnetnih variacijah z razdalje okrog 5 milijonov km od Zemlje, kar predstavlja povsem nov element, s katerim prej niso računali. Po teh najnovejših rezultatih bi naj bil medplanetarni prostor ogromno magnetno polje, čigar os se ne ujema z osjo Sonca nasploh. »Pionir V« je prav tako odkril tokove elektrike okrog Zemlje, na okrog 56.000 km od ekvatora. Podatki, zbrani s »Pionirja V« in »Eksplorerja VII« ter poslednji rezultati opazovanja z Zemlje, kaže, so pretresli tudi teorijo, po kateri Sonce direktno emitira celico visoke energije, ki so ugotovljeme izven Alanovega pasu radiacije. JUPITER EMITIRA MOČNE ENERGETSKE ŽARKE Ugotovljeno je, da emitira planet Jupiter močne energetske žarke, onake po jakosti eksplozijam desetih vodikovih bomb. To so sporočili na letni konferenci Ameriške geofizične unije, katero so znanstveniki iz Nacionalnega urada za standarde ZDA obvestili, da so registrirali močne Jupitrove radio-signale (predvsem na 20 do 1000 megaciklov) približno v vsaki sekundi po enega. Jakost vsake izmed teh erupcij energije bi odgovarjala eksplozijam 2000 ton trimitrotoluola — po tem, kar je bilo registrirano, v resnici pa bi bila originalna moč mnogo večja, ker je bil verjetno komaj milijonti del energije spremenjen v radio-signale. Izvor signalov, torej, mora imeti energijo, ki odgovarja 100,000.000 tonam trinitrotoluola ali 10 megatonskim hidrogenskim bombam. Znanstveniki za zdaj niso mogli sporočiti kaj natančnejšega o vzrokih velikih motenj na planetu, vendar je ena izmed predpostavk, da gre morda za to, da ima planet morda izredno močno magnetno polje, okrog 2000-«krat močnejše od Zemljinega. Po moči tega magnetnega polja predpostavljajo, da je tekoče jedro planeta bilo premaknjeno sprifr delovanja toplote radioaktivnih materialov. GRAMOFONSKE PLOŠČE Zdravniku Nils Larsenu iz Stockholma je nekdo ukradel zbirko gramofonskih plošč, ki so bile v avtomobilu. Naslednjega dne je tat lastniku vrnil plošče, ker jih ni mogel uporabiti. Na ploščah so bil posneti udarci srca zdravnikovih pacientov. . . CERKVICA, PRED KATERO JE IGRAL FILIP VIŠNJIC V Orašcu pri Obrenovcu je lesena cerkvica, zgrajena še pred Prvo srbsko vstajo. Okrog cerkvice je bil nekoč ogromen gozd, pred njo pa poljana, kjer se jo ob prazničnih dneh zbiralo ljudstvo. Po ohranjenem izročilu je na tej poljani pred cerkvico upornikom in ljudstvu pel Filip Višnjič, ljudski guslar in pevec. To je bilo leta 1809, ko je obiskoval taborišča upornikov in jih hrabril, naj vztrajajo v začeti borbi. Zaradi tega so Turki leta 1813 porušili cerkvico, vendar so jo kmetje 3 leta pozneje po Drugi srbski vstaji takoj obnovili. Nečloveška mačeha Zvedelo se je, zakaj in kako je zdrav otrok prebil šest let v duševni bolnišnici Pred časom smo poročali o tragični usodi mladega Saliha Šanjte, ki je spričo sovraštva svoje mačehe 6 let prebil popolnoma zdrav v duševni bolnišnici Demir Hisar pri Bitolju. Samo po zaslugi slučaja in zavzetosti bitoljskega sodnika Pavla Karamandija se je ta vojna sirota po dveh neuspelih pobegih iz bolnišnice zopet vrnila v svet, ki mu pripada, in postala koristen član skupnosti. Kako se je zvedelo, da ga je poslala v duševno bolnišnico mačeha Atidža Mičijevič? Pred dnevi je potrkal na vrata preiskovalnega sodnika Karamandija Aganj Sanjta in tako je Šalih zvedel, da ima živo mater. Istega dne sta Aganj in Salih odpotovali v Bosansko Dubico. Prvo- majske praznike je preživel Šalih pri materi in očimu, obkrožen z največjo skrbjo in ljubeznijo. Te dni se je vrnil v Bitolj. Kmalu nato je sodnik Pavle Karamandi prejel od Salihove matere pismo, v katerem mu ta izraža večno hvaležnost, ker ji je rešil otroka. V pismu je tudi opisala, kako je Šalih prispel v bolnišnico za duševne bolezni. Sama je izgubila sled za Salihotn lotu 1942, ko jc z možem, hčerko in dveletnim Salihom pribežala v Zemun. Oče je med potjo bil ranjen in je ranam podlegel. Tudi Salihova sestra Haira je na poti umrla. V Zemunu je oddala mati Saliha v dom, ker je bila brez sredstev in se je morala zaposliti. Pozneje so Saliha premestili v Sarajevo, kjer ga je posvojila mačeha Atidža Mičijevič. Ta je bila tudi tista, ki ga je s pismom Odseka ljudskega zdravja in socialnegu varstva ljudskega odbora v Skopju št. 6509 oddala v žl omenjeno duševno bolnišnico. Akt klinike, na podlagi katerega je ljudski odbor izdal pismo kot napotnico vbolnišnico, je podpisal dr. Vladimir Jakovljevič. Kakor znano, je nečloveška mačeha oddala Saliha v duševno bolnišnico zato, da bi se ga znebila in se poročila v Turčijo: Sedaj stanuje Salih pri rodbini sodnika Karamandija, ki sodi med uglednejše v Bitolju. Zaposlen je kot strugar v tovarni hladilnikov in slovi kot dober delavec. Kaže, da mu bo sodnik Karamandi kmalu našel tudi stanovanjc. LJUBEZEN KOT V FILMU POROKA PO TELEFONSKEM RAZGOVORU O poroki, do katere je prišlo po telefonskem razgovoru, še danes mnogo govorijo poštni uslužbenci v Zrenjaninu. Gre za poroko med poštnima uslužbencema Eržebet Taši iz Zrenjanina in Vilmošem Herdžanom iz Ečke, ki sc prej sploh nista poznala, vendar sta se takoj po prvem telefonskem pogovoru poročila. Pred nekaj dnevi je bila Eržebet dežurna na okrajni pošti v Zrenjaninu. In kakor se to vsak dan dogaja, je vzpostavila zvezo s pošto v Ečki, kjer je delal Vilmoš. Po končanem službenem razgovoru sta izkoristila nekaj minul za to, da bi se »spoznala«. To je običaj, če se uslužbenci no poznajo ali če prvič vzpostavijo zvezo drug z drugim. Dogovorila sta sc, da se bosta našla v Zrenjaninu. In čez nekaj dni je prišlo do prvega srečanja. Ko je zagledal »znanca« z druge strani žice, je rekla Eržebet svojim tovarišicam: »Sploh mi ne ugaja.« Toda njen prvi vtis se je brž spremenil. Pristala je na kratek sprehod po mestu. To pa ji- ma je bilo dovolj za sklep, da se bosta poročila. In da je bil čudež še večji, sta se čez nekaj dni zares poročila. Mnogi uslužbenci okrajne pošte v Zrenjaninu se ne morejo dovolj načuditi tej zares nevsakdanji poroki. Trdijo, da več uslužbencev sploh ni vedelo, da Šla se Eržebet in Vilmoš vzela. Med njimi je bila tudi sekretarka okrajne pošte! Vilmoš bi moral na letni oddih in je od sekretarke prosil za zameno. Sekretarka je odredila neko uslužbenko z okrajne pošte, vendar mlad soprog ni bil zadovoljen z rešitvijo. Prosil je sekretarko, naj mu pošlje v Ečko njegovo soprogo Eržebet, ki dela v Zrenjaninu. Sekretarka ni mogla doumeti, kakšno soprogo Eržebet zahteva Vilmoš. Vedela je namreč, da je samski. Sele, ko so ji uslužbenci pojasnili, da se je Vilmoš zares poročil z Er-žebet, je bilo nesporazuma konec, soproga pa je dobila dovoljenje, da zamenja moža. Sedaj sta oba skupaj. Nepovabljeni gost ubil gostitelja V okolici Pančeva ne pomnijo zločina, podobnega temu, ki se je dogodil blizu hiše Milana Braloviča, meta iz Vekerla. Bralovič, oče treh otrok, je imel tega večera v hiši neobičajno vesele goste, ki so prišli na rodbinsko svečanost. Razpoloženje je bilo izredno, primerno dobri postrežbi. Okrog 21.00 ure je prišel v hišo nepovabljen Radomir Božovič, delavec kmetijskega gospodarstva iz Banatskega Karlovca, stanujoč v Ve-korlu. Obzirni Bralovič ga jc pozval, naj sede in naj se posluži. Novi gost je jedel, pil in pel z ostalimi Ko pa mu je vino udarilo v glavo, je začel polivati pijačo, lomiti čaše in uničevati že tako skromen inventar tega gospodinjstva. Vrh tega je začel žaliti prisotne s psovkami. Bralovič ga je prosil, naj tega ne dela. Toda ko je ta opsoval mater celo njegovemu nečaku, ga je Bralovič zaprosil, naj zapusti njegovo Hišo. Božovič je odšel, vendar ne daleč. Od Dragana Paunoviča, stanujočega nekje v bližini, je dobil velik pastirski nož, se vrnil in opogumljen od Paunoviča ponovno začel žaliti in izzivati. Bralovič mu je šel naproti, to pa se je tragično končalo. Božovič ga je zabodel z nožem naravnost v srce, zaradi česar je Bralovič po 45 minutah izdihnil. Božoviča in Paunoviča so takoj zaprli. Vrabci in gasi'ci Dvanajstkrat so bili alarmirani gasilci občine Frankonhein v Zahodni Nemčiji, čeprav sploh ni bilo požara. Naposled se je izkazalo, da so napravo za alarm vključevali vrabci, ki so imeli svoje gnezdo pod sireno na šolski zgradbi. POMURSKI VESTNIK. 26. MAJ 1960 8