LETO II. ŠT. 21 (69) / TRST, GORICA ČETRTEK, 22. MAJA 1997 SETTIMANALE SPEDIZ. IN ABB. POST. - LEGGE 549 / 95, ART. 2 COMMA 26 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596 CENA 1500 LIR NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 EVROPA PO ŠTIRIH DESETLETJIH Države članice Evropske unije praznujejo letos prav v tem času pomembno obletnico, in sicer 40-letnico Rimske pogodbe, s katero so se odprla vrata sedanji politični Evropi. Od prvih korakov šestih držav (Francija, Italija, Zahodna Nemčija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg) s Skupnim evropskim trgom do današnjih oblik politične in ekonomske povezave petnajsterih je pot gotovo zelo dolga in naporna. Naj zato v kratkem razmišljanju ne toliko obudimo prehojeno pot, ampak predvsem nakažemo politične perspektive za naprej. Danes imamo Evropsko unijo, ki je nastala iz Skupnega evropskega trga in med seboj povezuje petnajst držav. Od Skandinavije (Danska, Norveška, Finska) mimo Velike Britanije in Irske pa spet preko že imenovanih držav ustanoviteljic vse tja do Portugalske in Grčije na dveh nasprotnih straneh Sredozemlja oz. Atlantika. Sedaj težijo k vstopu nove države srednje in vzhodne Evrope (med njimi Slovenija), ki so po zlomu komunizma svobodno zadihale in si želijo čim tesnejše povezave s politično Evropo. Kaj potem? V teku časa je v procesu evropskega združevanja prišlo do določenih razvojnih stopenj in novih korakov naprej. Gospodarsko povezovanje se je po prvem zametku (pomislimo na Evropsko premogovno-jeklarsko skupnost iz petdesetih let) kasneje vedno bolj sprevrglo v politično. Francija je sicer zaustavila proces obrambnega sodelovanja, ki bi osnovalo večje vojaške obveznosti držav članic. To sedaj nadomešča Zahodno-evrop-ska zveza s sedežem v Bruslju. Dandanes pa vedno bolj stopajo na dan gospodarska vprašanja, še zlasti finančne in monetarne zadeve na vidiku skorajšnje enotne evropske valute (Euro), ki jo predvidevajo dogovori v Maastrichtu. Sedanje države-članice v tem času hitijo z ekonomskimi in drugimi reformami za dosego ciljev, ki jih predvideva Maastricht. Italija sama je stalno v nekaki tekmi z drugimi večjimi partnerji (zlasti Francijo in Nemčijo), da bi prišla v pravem času v monetarno unijo. Podobne težave pa imajo tudi v Bonnu, Parizu in Londonu. Kdo bo res pravočasno prišel v ta evropski pristan? Predsednik republike Scalfaro je s tem v zvezi večkrat jasno podčrtal, da Evrope ne smemo gledati samo skozi račune in številke. Evropa je predvsem politični in duhovni pojem in cilj, ki ga želimo doseči. Kaj nam pravzaprav nudi evropsko politično združevanje? Odgovori na to vprašanje so lahko raznoliki. Vsekakor je osnovna težnja, ki je že botrovala povojnemu nastanku tega načrta, tista, ki je hotela oziroma hoče mimo političnega zedinjenja držav in narodov stare celine ustvariti močno naddržavno enoto, ki pa naj vsekakor spoštuje in ovrednoti posamezne narode. / STRAN 3 - ANDREJ BRATUŽ Velika dvorana evropskega parlamenta v Strasbourgu PRED HJUDO PREIZKUŠNJO DRAGO LEGISA Predsednik slovenske vlade Drnovšek je v skladu z dogovorom med predsedniki parlamentarnih strank zaprosil ustavno sodišče, naj "poda svoje mnenje o ustavni utemeljenosti zakona o ratifikaciji evropskega pridružitve-nega sporazuma". "Pred nami sta, je dejal Drnovšek, dva možna izida: ustavno sodišče sprejme stališče vlade in potrdi možnost dvostopenjskega spreminjanja ustave v naslednjih letih in postopnega približevanja pravnemu sistemu Evropske zveze; če bi pa ustavno sodišče ugotovilo, da z vidika ustavnosti to ni možno, bi morala Slovenija, če želi nadaljevati pot v Evropsko zvezo, ustavo spremeniti takoj." Predsednik slovenske vlade je povedal, da je naprosil ustavno sodišče, naj svoje mnenje izoblikuje v tednu dni. Ko bo naš časnik prišel v roke bralcev, bi javnost morala že poznati mnenje ustavnega sodišča, saj je predsednikovo prošnjo prejelo sredi prejšnjega tedna (14. ali 15. maja). O tem pomembnem in gotovo kočljivem vprašanju se je v Državnem zboru na začetku prejšnjega tedna razvila zelo razburljiva, polemična razprava. Opozicija je očitala vladi in njeni večini, da želi za Slovenijo naravnost življenjsko vprašanje rešiti v največji naglici; to pa da je nedopustno in neodgovorno. Ustrezne listine je vlada dolgo hranila v predalih in jih predložila Državnemu zboru šele potem, ko je bila od pristojnih ljudi in uradov EZ posvarjena, da utegne Slovenija "zamuditi vlak za Evropo", če sporazum ne bo potrjen še ta mesec. Medtem postajajo, kot je sicer razumljivo in tudi v skladu z načeli resnične demokracije, v Sloveniji vedno bolj glasni in aktivni ljudje in krogi (v modernem žargonu jim pravijo "civilna družba"), ki do Evropske zveze niso le skeptični, temveč celo odločno nasprotujejo, da bi Slovenija postala njena članica. Med slednje gotovo sodi predvsem "Gibanje 23. december", ki mu predseduje dr. Borut Korun. Ta med drugim piše: "Evropa za Slovence ni samo zemljepisni pojem, marveč mit o stalnem napredku, varnosti, urejenosti, pravni državi, demokratičnosti, človekovih pravicah, kulturi, skratka, državotvorni mit, ki nam tako manjka. Ta mit nam vsak dan prebrisano vključujejo v sistem naših vrednot, zato poslušamo o "evropski kakovosti", o "avtomobilu Evrope", o "evropskih standardih", vsiljujejo nam "evropskost" kot pojem za civiliziranost, kakovost, uglajenost itd. Nihče pa nam ne pokaže evropske resničnosti, resničnosti hladne, brezobzirne, samo k dobičku in uspehu usmerjene tehnokratske družbe, ki je brez vsakega kulturnega naboja". Ena zadnjih najbolj znanih in politično markantnih akcij tega gibanja je zahteva, naj se razpiše predhodni zakonodajni raferendum o zakonu o ratifikaciji evropskega pridru-žitvenega sporazuma. Do tega trenutka sicer še ne poznamo natančnega besedila vprašanja, ki naj bo predmet referenduma, vendar je jasno, da utegne ta pobuda imeti za posledico, da se ratifikacija pridružitvene- ga sporazuma zavleče v nedogled, v skrajni konsekvenci pa lahko prepreči vstop Slovenije v EZ. Zanimivo je, da je dr. Korun eden vidnejših predstavnikov Slovenske ljudske stranke, ki skupno z Liberalno demokracijo Slovenije sestavlja vladno koalicijo! Odraz "civilne družbe" so gotovo tudi podpisniki (skupno kakih 30) izjave, ki je prišla v javnost, ko je slovenska vlada predložila parlamentu v potrditev sporazum o pridružitvi Slovenije EZ, kar naj bi Državni zbor opravil še ta mesec. Med podpisniki so predsednik prvega slovenskega parlamenta dr. Bučar, teolog Anton Stres, bivši ljubljanski nadškof Šuštar in prof. Alojz Rebula. "V načelu podpiramo pridružitev, pravi izjava, Državni zbor lahko ratificira sporazum o pridružitvi", a brez tako imenovanega "španskega kompromisa", ki "terja od Slovenije prevzem dodatnih obveznosti glede prometa z nepremičninami!" Pridružitvenemu sporazumu je kot pogoj za njegovo potrditev ali ratifikacijo od strani članic EZ, predvsem Italije, dodana priloga (aneks), znana kot španski kompromis. Podpisniki poudarjajo, da "sprejem takega vsiljenega kompromisa pomeni za Slovenijo ne glede na njegovo vsebino zanikanje samega smisla pridružitve. Ne utrjuje njene šele nedavno pridobljene državne samostojnosti, ampak jo postavlja v položaj drugorazredne države, o katere bistvenih življenjskih vprašanjih odločajo drugi z vidika svojih koristi. Iz samostojne države spreminja Slovenijo v protektorat ter s tem zanika smisel in opravičilo njene državne osamosvojitve." '■■■ STRAN 2 ČETRTEK 22. MAJA 1997 Miro Oppelt SPET DVA KONGA "NISMO DUHOVN1K.I.ALI____ REDOVNICE, TODA IMAMO ETIČNE VREDNOTE; TE NAM DAJEJO PREDVSEM SPOŠTOVANJE DO NAS SAMIH IN DO NAŠEGA POKLICA. NAŠA NALOGA JE, DA STORIMO VSE, DA VLADAJOČI NE ZLORABLJAJO OBLASTI." (Abe Rosenthal, slavni urednik časnika New York Times) Jurij Paljk / intervju FRANKO ŽERJAL Jurij Paljk PAPEŽEV 77. ROJSTNI DAN Komisija Pravičnost in mir pri SŠK PRIDRUŽITEV SLOVENIJE EVR. ZVEZI Iva Koršič ROMAN IGORJA ŠKAMPERLA m Milan Gregorič BOGATA BERA PUBLIKACIJ ANNALES Ivan Žerjal 'POLITIČNI CIKLON NAD ISTRO"_____________ Erik Dolhar JUBILEJNI 35. PRAZNIK ČEŠENJ_____________ Erika Jazbar EPOPEJA DVOJEZIČNIH TABEL________________ Danijel Devetak VOLČIČEV VZHOD___________________________ ŠE IZ ŽIVLJENJA CERKVE... IN KULTURE 42. KONGRES FUENS NA KOROŠKEM S 1. STRANI SPET DVA KONGA MIRO OPPELT Na sliki propadli Mobutu. Ali je v Zairu prišlo le do zamenjave diktatorja z diktatorjem? ČETRTEK 22. MAJA 1997 Kot gnilo jabolko se je zrušil režim umirajočega zairskega diktatorja Mobutuja, prispodobe tragične afriške dekolonizacije v šestdesetih letih, kije po krivdi kolonizatorjev prepustil Afriko v rokah brezvestnih despotov. Dejstvo, da niso pripravili po stoletnem izžemanju primernih kadrov, je zagotavljalo nadaljnje izkoriščanje celine, ki je med najbogatejšimi na svetu, ljudstvo pa med najbednejšimi. Ustvarjeni so bili pogoji za utrditev tiranov, ki so škodovali Afriki bolj kot kolonizacija. Mobutu si je nagrabil ogromno bogastvo, katerega je naložil v tujini. Vprašanje pa je, kako bo z novim voditeljem Kabilo. Slednji je Zair preimenoval v demokratično republiko Kongo in zagotavlja, da bo uvedel v državi, nekdanji belgijski koloniji, demokratično ureditev. Volitve pa bo sklical, ko bo ljudstvo prevzgojeno po 32-letni diktaturi. Kabila je preostanek kitajsko kubanskih revolucionarjev. Baje se je tudi sam demokratično prevzgojil. Sam Che o njem ni imel visokega mnenja. Prišla je njegova ura, kot pri vseh dosedanjih voditeljih, z zunanjo pomočjo. Izkoristil je upor plemena Banjamulenge, maloštevilnega, a s podporo Ugande in Ruande, z ameriško in britansko tehnologijo. Podpira ga tudi Južna Afrika v iskanju novega vodstva afriške celine. V bistvu pa gre za zamenjavo vplivnega območja med Francijo in Ameriko ali njenim kapitalom. Po osvojitvi nekdanje Katange je Kabila že sklenil nove pogodbe z ameriško družbo iz Arkansasa. Obstaja bojazen, da gre le za zamenjavo diktatorja. Mobutu je bil primeren, ko se je bilo treba soočati s sovjetskim vpadom. Postalje star in neučinkovit ter prelakomen. Nasloniti se je bilo treba na nove žandarje, kot sta Museveni v Ugandi in Kagame v Ruandi z njuno učinkovito avtoritarnostjo. Prav Kaga-meju je Kabila že naredil uslugo, da je dejansko opravil v Zairu rodomor hutujskih beguncev. Od milijona se jih bo vrnilo v Ruando le nekaj desetin tisočev preživelih. Kabila začenja torej že z najmanj 400 tisoč mrtvimi na vesti. Nič niso pomagali pozivi humanitarnih organizacij, treba je bilo učinkovito rešiti vprašanje izkoriščanja največjega rudnega zaklada na svetu. Več mesecev je bila tragedija hutujskih beguncev v bistvu prikrita. Glas papeža in misijonarjev je bil glas vpijočih v puščavifinančnih interesov. V Kabilo zahodne države pa le niso imele velikega zaupanja, saj so za vsak primer mesece zadrževale svoje čele v sosednjem Kongu, nekdanjem francoskem, za morebitno reševanje svojih državljanov v Kinšasi na drugem bregu reke Zaire. SLOVENSKA POLITIKA PRED HUDO PREIZKUŠNJO MANJŠINAM ZAJAMČITI ZASTOPSTVO V IZVOLJENIH ORGANIH! Za podpisnike in gotovo za mnoge Slovence je torej zelo vprašljiv "španski kompromis", ki ga tako imenujejo po nekdanjem španskem zunanjem ministru Solanu. Ta je s svojim predlogom dejansko naredil konec italijanskemu izsiljevanju v zvezi z nepremičninami optantov iz Istre, tako da je Italija umaknila svoj veto glede pridružitve-nega članstva Slovenije. Cena so bile ugodnosti pri sklepanju nepremičninskih kupoprodaj za tuje državljane s triletnim bivališčem na ozemlju Slovenije. V bistvu gre za italijanske državljane, ki so optirali za Italijo, oziroma za njihove potomce. Na dlani je, da je to v popolnem skladu s tisto politiko vrhov organizacij istrskih prebežnikov, ki jo lepo ponazarjata besedi "Ricompriamoci l'lstria" (odkupimo si Istro). Proces postopne evropske integracije najbrž za Slovenijo nima poti nazaj, vendar o-pravljajo tako evroskeptiki kot organizacije "civilne družbe" pomembno nalogo, saj Škofje iz F-Jk za solidarnostni federalizem Vprašanje državne ureditve je zelo aktualno v Italiji. V teku je zasedanje Italijanske škofovske konference, ki podrobno presoja problematiko, štirje škofje iz naše dežele pa so že zavzeli stališče in ga izrazili v pismu, ki so ga naslovili na predsednika dvodomne komisije D Alemo. V njem so poudarili, da bi morala nova ureditev države Italije temeljiti na solidarnostnem federalizmu. V njem naj bi se uresničili vrednoti avtonomije in odgovorne socialne solidarnosti, ki imata svojo utemeljitev v cerkvenem nauku o družbi. V tem pogledu so se škofje zavzeli za o-vrednotenje pristojnosti deželne uprave, ki naj upoštevajo zgodovinske in kulturne posebnosti dežele. NOVI GLAS 54 170 GORICA 34133 TRST, UREDNIŠTVO IN UPRAVA. RIVA PIAZZUTTA 1 8 TEL 048I / 533177 FAX 0481 / 536978 ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 F A X 040 / 7754 1 9 GLAVNI UREDNIK: ANDRE) BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDA|ATEL|: ZADRUGA GORIŠKA MOHORIEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 LOGOTIP, KONCEPT: KREA DESIGN AGENCV S.R.L. / GORICA TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS IE ČLAN ZDRUŽENIA PERIODIČNEGA TISKA V ITAL111 - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI FISC LETNA NAROČNINA: IT A L11A in SLOVENIJA 65.000, INOZEMSTVO 90.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 120.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU opozarjajo izvršno in zakonodajno oblast (vlado in parlament) na nevarnosti in pasti, ki se jim je treba za vsako ceno izogniti. Bistveno morejo dalje prispevati k oblikovanju zaščitne zakonodaje, ki mora zavarovati nacionalne interese. Vprašanje je aktualno, ker bo Slovenija v vsakem primeru morala svojo zakonodajo prilagoditi evropski, pri čemer prihaja v poštev tudi sprememba 68. člena sedanje ustave, po katerem tujci ne morejo sklepati nepremičninskih kupoprodaj. Moderna država pa ima na vsedržavni in na krajevni ravni vrsto instrumentov, ki morejo zavarovati temeljne narodne vrednote in narodne predstave v slovenski zavesti, kar ne more in ne sme iti na škodo stvarnih koristi posameznikov in narodne skupnosti. Ko je te dni znan italijanski politolog obravnaval odcepitvene težnje na italijanskem Severu, je poudaril, da ostajata "narod in narodna identiteta" abstraktna pojma, če ne upoštevata razsežnosti "interesa" oziroma "zaznave interesa", ki je lasten vsakemu posamezniku. Le takšno pojmovanje je po njegovem v skladu z resničnim patriotizmom ali domoljubjem. Slovenska politika je torej pred veliko preizkušnjo. Upamo in želimo, da bi to preizkušnjo tudi srečno in uspešno prestala. Nanti Olip z najvišjimi predstavniki dežele Koroške na kongresu V Porečah ob Vrbskem jezeru na Koroškem je od 7. do 11. maja letos potekal 42. kongres Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti (FUENS). Pod predsedstvom Romedija Arquinta iz Švice je zborovalo več sto delegatov, ki so predstavljali o-krog 50 milijonov pripadnikov manjšinskih skupnosti v Evropi. Na kongresu je imel temeljno predavanje zastopnik komisije OZN za človekove pravice v Ženevi g. Ab-sbjorn Eide. Predaval je na temo: Manjšina in večina -partnerja za Evropo. Med mnogimi posegi naj omenimo uvodni referat g. Nantija Olipa, predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev, ter dr. Silva Devetaka, ISCOMET, Maribor, ki je imel uvodni poseg v zaključno resolucijo celotnega kongresa. Kongres je pozdravil tudi g. Bojan Brezigar, podpredsednik evropskega urada za narodnostne skupnosti v Bruslju. V okviru delovne skupine, ki je obravnavala predvsem problem narodnih skupnosti v izvoljenih zakonodajnih telesih in njih zajamčeno zastopstvo, je širše spregovoril tudi dr. Drago Štoka za Slovensko skupnost, ki je poudaril politično in pravno nujo po zajamčeni prisotnosti slovenske narodne skupnosti predvsem v deželni zbornici Furlanije-Julijske krajine. V diskusijo so z enakimi predlogi posegli tudi delegati koroških organizacij, in sicer Franc Rutar, Marjan Pipp, Andrej Wa-kounig, Marjan Šturm in drugi. Kongres, katerega je pozdravil tudi koroški deželni glavar dr. Cristoph Zernatto, se je zaključil s soglasnim sprejetjem sklepne resolucije, ki se med drugim zavzema tudi za zajamčeno zastopstvo manjšin v vseh izvoljenih organih države, v kateri te živijo, ne glede na njih številčno prisotnost. ---------DŠ P O VE]MO N AG LA S JANEZ POVŠE j CELOVITOST MANJŠINE NAM BO V NOVEM ČASU LAHKO TUDI VSILJENA Prav v prijetnem zatišju nedavnega volilnega uspeha je mogoče opaziti, kako se v nekem smislu kar sama od sebe vzpostavlja celovitost naše manjšine. Pod celovitostjo razumemo tisto in takšno stanje, ki ukinja notranjo povojno ločnico ter izenačuje vse izkustvene in politične različnosti. Še posebej je mogoče pri tem procesu opaziti razpad tako imenovanih centrov moči, ki so obvladovali manjšino v prejšnjem obdobju, ji resda omogočili razvoj na številnih ravneh, vendar se logično niso mogli ohraniti v novem obdobju. Za centre moči je namreč značilno, da so nastali iz povojne ureditve, razpolagali ali še razpolagajo z izdatnim finančnim deležem, predvsem pa so v rokah izjemno ozkega kroga ljudi, kar je seveda v nasprotju z demokratizacijo in pluralizacijo, ki ju je ustoličil padec berlinskega zida. Vse to je bilo značilno za dogodke okrog Tržaške banke, pred kratkim pa je nakazana možnost prodaje manjšinskih nepremičnin manjšini sami dokazala, da je nekaj centrov moči še vedno na delu. Kot manjšina se doslej nismo uspeli lotiti udejanjanja lastne celovitosti na lastno pobudo: to bi pomenilo izročiti vse dobrine vsej manjšini v upravljanje. Na ta način bi prišlo do celovitosti, verjetno brez velikih izgub, in osnovna zahteva časa bi bila izpolnjena. Kot rečeno, se nismo uspeli lotiti te naloge aktivno in samoiniciativno, zaradi česar prihaja celovitost nekako od zunaj, po sklepu in namenu novega časa in njegovih zakonitosti. Posledi- čno centri moči v veliko škodo vseh pripadnikov manjšine razpadajo in propadajo, vzporedno, kot da se mehča dobesedno manjšinska politična osredotočenost, v zadregi je civilna družba še posebej z eno od obeh krovnih organizacij. Ob tem je odveč pripomniti, da bi resnejša kriza ene krovne organizacije lahko obremenila tudi drugo, saj se zdi načelo vsiljene celovitosti delujoče na prav vseh ravneh. Vsiljena celovitost je v vsakem primeru takšno izravnavanje, ki v bistvu le jemlje in tako rekoč ničesar ne daje, razen izravnanega prostora, ki je njen cilj. Zaradi vsega povedanega ni čudno, da smo tako pristno in iskreno zaživeli ob nedavnih volitvah, ko smo se ob izbiri u-prav večinskega naroda končno znašli skoraj vsi skupaj. Medsebojna povezanost je tisto, kar nam očitno manjka; do nje pride, kadar nam jo pač ponudijo drugi, sami se zanjo še nismo odločili oziroma ne iščemo dovolj zavzeto priložnosti, da bi jo uresničevali. Za marsikoga se zdi neverjetno, toda naša srečna pot je le v povezanosti vseh naših različnosti, vse ostalo je stranpot brez prodornega izhoda. Vendar nekateri za lastno stisko še vedno valijo krivdo na drugače misleči del manjšine, ne da bi prepoznali resnice, da je novi čas tisti, ki ruši, kar je zastarelo in preživelo. Novi čas bo slej ko prej dosledno uresničil manjšinsko celovitost, razen seveda, če ne bo manjšina sama vzela svojo usodo v roke in ohranila svoje tako težko pridobljene dobrine. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ JE ŽIV DEJAVNIK KULTURE NA GORIŠKEM JURIJ PALJK Franko Žerjal je našim bralcem dobro znana javna osebnost, saj ga poznamo tako kot likovnega pedagoga kot uveljavljenega slikarja in zadnje čase vedno bolj tudi kot vodjo Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Pred kratkim je organiziral odmevno razstavo ob stoletnici rojstva primorskega velikega slikarja Vena Pilona. Na pogovor z nami je rad pristal, saj je bil soudeležen tudi pri porodu našega lista. S 1. STRAN! EVROPA PO ŠTIRIH DESETLETJIH Zato naj se pozornost obrne predvsem na človeško, duhovno plat celotnega združitvenega procesa, ki naj preseže ozko gospodarsko plat. Pri tem mislimo na Evropo narodov in dežel, ki si vedno bolj utira pot v široki javnosti, ne toliko pri vladah oz. ustanovah. Tu je sicer treba tudi opozoriti na nekatere pozitivne že sprejete dokumente in obveze, ki sta jih tako Evropski svet kot evropski parlament sprejela za zaščito deželnih oziroma manjšinskih jezikov in kultur. Zgodovina je v zadnjem stoletju še zlasti po drugi svetovni vojni ostro ločila evropske narode in države med demokratičnim zahodnim ter totalitarnim vzhodnim svetom. Stare od fašizma in nacizma prizadete rane je v novi obliki spet povzročal prav tako zločinski komunizem. Nova Evropa pa je nastala prav zato, da bi pomagala zatreti vse diktatorske težnje in v svobodni povezavi zaobjela svoje narode vvišjo organizirano zvezo. Evropska ideja je danes vedno bolj na pohodu in te besede naj ne izzvenijo retorično. Ekonomija in finance gotovo ne sodijo v poezijo, ampak v prozo. Vseeno pa naj kratko razmišljanje ob štiridesetletnici politične Evrope zaključimo z mislijo našega poeta. Srečko Kosovel je že pisal o bodočnosti naše celine in med drugim zapisal: "Lepa, o lepa bo smrt Evrope." Mračna pesniška (tudi preroška?) vizija kraškega pesnika pa nas ne sme pognati v pesimizem. Drugje pesnik še razmišlja o njej in omenja neko silo "Nove Evrope, Nove Evrope - z Novim človekom." To skoraj kozmično pojmovanje (poet vidi namreč vse to v okviru še nerazodetih novih svetov) in povezovanja z nekim novim - ta perspektiva naj tudi nam danes vlije up v res novo Evropo tretjega tisočletja, odprto in prežeto s humanostjo in optimizmom. V ŽEPČAH V BIH OTROŠKI VRTEC ZA MIRNO SOŽITJE V ponedeljek, 12. maja, so v od etničnega čiščenja težko ranjenem mestecu Žepče v Srednji Bosni predali namenu in blagoslovili nov otroški vrtec, ki so ga zgradili s prispevki ustanove Karitas iz Treh Benečij. Vrtec bodo vodile sestre redovnice in je v njem prostora za kakih sto otrok. Stroški so znašali 750 milijonov lir. Pri odprtju so bili prisotni kardinal Ce iz Benetk, nadškof Bommarco, nadškof Battisti iz Vidma ter škofa iz Pordenona in Vittorio Veneta. Deželo sta zastopala deželni svetnik Izidor Gottardo ter županov namestnik iz Benetk Gianfranco Bettin. Vrtec so zgradili s skupnimi močmi, da bi v njem rasli otroci vseh treh etničnih in verskih skupnosti v BiH. Potrebo po sožitju in medsebojnem razumevanju so poudarili tudi vsi govorniki od kardinala Puljiča do civilnih predstavnikov. Goriško Karitas je zastopal g. Rug-gero Dipiazza, ki je tudi poskrbel, da je bil vrtec uresničen. "Sedaj imamo sen: da bodo v ta vrtec prihajali vsi otroci iz Žepč in da se bodo v njem učili resničnega življenja, to je miru, sprejemanja in prijateljstva. Sanjamo dan, ko bodo vse Žepče, popolnoma vse, na novo zgrajene", je končno dejal. Razstava Pilonovih del je vse presenetila, saj ste razstavili več umetnikovih del, kot pa jih je še tako optimističen obiskovalec razstav pričakoval. Je bila priprava razstave zelo naporna? Ko smo sredi poletja lanskega leta načrtovali Pilonovo razstavo, smo tudi sami marsikdaj podvomili, da nam bo uspelo zbrati zadostno število del za razstavni prostor v Kulturnem centru Lojze Bratuž, posebno še ker je bil naš namen prikazati Pilonova dela, ki se nahajajo pri nas v zamejstvu in ki si jih ni mogoče drugače ogledati. Razstava naj bi tako osvetlila del umetnikovega opusa, ki je malo poznan ali težko dostopen. Da bi lahko uresničili ta namen, smo najprej skušali izslediti dela, ki so posejana v zamejstvu, in navezati stike z njihovimi lastniki, obenem pa smo se obrnili na razne ustanove in institucije, kot so Pilonova galerija v Ajdovščini, Goriški muzej iz Nove Gorice, Pokrajinski muzeji v Gorici in Muzej Revoltella v Trstu, ki so nam poleg strokovne pomoči pri organizaciji razstave nudili tudi številna manj znana Pilonova dela, npr. skice iz pariškega obdobja ali pa nekatera še nikdar razstavljena mladostna dela. Uspelo nam je tako organizirati obširno razstavo, ki preko prvih secesijskih začetkov do pariškega obdobja na svoj način osvetljuje ustvarjalno pot tega velikega primorskega umetnika. Kot torej vidite, zahteva priprava take razstave veliko časa, organiziranega dela in večje ali manjše skrbi. Vendar, ko je končno razstava postavljena in si z njeno postavitvijo zadovoljen, pozabiš na vse organizacijske težave. Kako Vam je uspelo prepričati zbiratelje Pilonovih slik, da so posodili slike za razstavo? Poleg strahu, ki ga ima vsak lastnik, kar je samo po sebi umevno, ko taka dragocena slika gre iz hiše, so vsi rade volje posodili dela, za kar se jim v imenu Kulturnega centra Lojze Bratuž prav lepo zahvalim. Vsi so pa tudi bili istega mnenja, da je potrebno, da ob 100-letnici rojstva počastimo tega velikega umetnika, saj je Pilon slikar, ki bi bil vreden mnogo večje pozornosti, kot pa jo je bil doslej deležen. Pomislimo samo na to, da še ni izšla monografija, ki nam bi prikazala njegov celotni opus, česar prav gotovo ne moremo reči o marsikaterem manj pomembnem slikarju. AKTUALNO INTERVJU / FRANKO ŽERJAL Sezona kulturnih prireditev in tudi razstav v Kulturnem centru Lojze Bratuž se počasi zaključuje. Bi nam lahko na kratko orisali, kaj vse ste letos v centru pripravili? Od otvoritve obnovljenega Kulturnega centra Lojze Bratuž je poteklo sedem, lahko rečemo zelo plodnih mesecev. Skoraj nemogoče bi bilo na tem mestu prikazati celoten pregled dejavnosti in prireditev, ki so se zvrstile v tem času. Zagotavljam Vam, da jih je bilo mnogo. Kongresi, razstave, gledališke predstave, koncertna dejavnost, vse to je potekalo v tem času v Kulturnem centru Lojze Bratuž in pokazalo, da je center res živ dejavnik kulturne stvarnosti na Goriškem. Glede razstavne dejavnosti, o kateri se danes bolj podrobneje pogovarjava, naj omenim, da seje v tem času zvrstilo kar pet odmevnejših prireditev. Prva je seveda bila otvoritvena razstava slovenskih zamejskih likovnih umetnikov, ki je bila, kot je v predstavitvenih besedah dejal likovni kritik Joško Vetrih, ena najbolj zanimivih skupinskih razstav slovenskih umetnikov naše dežele v Gorici. Razstavljalo je 46 u-metnikov, ki so nam prikazali celostno sliko zamejskega likovnega ustvarjanja. Ob dnevu slovenske kulture in v počastitev umetnikove 90-letnice smo v prostorih Kulturnega centra Lojze Bratuž odprli razstavo nestorja slovenskih zamejskih slikarjev Lojzeta Spacala. Razstava, ki je imela velik odmev tako med slovenskimi kot italijanskimi ljubitelji umetnosti, se je uvrščala med pobude, ki so jih Zveza slovenske katoliške prosvete, Slovenska prosveta in Zveza slovenskih kulturnih društev pripravile za proslavo Prešernovega praznika. Značilnost Spacalovih del je Kras in značilnost krasa je kamen. Tak je bil tudi naslov naslednje razstave morda najzahtevnejše, kar smo jih gostili v naših prostorih. Razstavljalo je dvajset o-blikovalcev, obrtnikov in kamnosekov iz tržaške in goriške pokrajine, ki so nam predstavili svoje najlepše kamnite izdelke in malo plastiko. Razstavo nam je omogočilo društvo Igo Gruden iz Nabrežine, ki ima že dolgoletno tradicijo s takimi razstavami. V aprilu smo v sodelovanju z društvom Graphiti in odborništvom za kulturo občine Grave in Chianti pri Firencah odprli razstavo Go-art on line, ki smo si jo lahko ogledali tudi po Internetu in na zgoščenki (cd, op. ur.). Zadnja po vrstnem redu, a po pomembnosti med prvimi, pa je razstava ob 100-letnici rojstva ajdovskega slikarja Vena Pilona. Katera razstava Vas je najbolj zaposlila? Vsaka razstava zahteva veliko organizacijskega dela. Ko pa postavljamo razstavo zelo znanega ali že davno umrlega umetnika, se to delo še poveča. Poleg zbiranja gradiva, slik, tiskanja plakatov, vabil, kataloga je še mnogo drugih obveznosti. Pri Pilonovi razstavi smo tudi začasno uvozili iz Slovenije precejšnje število risb. Tako smo se srečevali tudi z birokratskimi težavami. Zato mislim, da nas je prav zadnja razstava najbel! zaposlila. Gotovo imate tudi pripravljalni odbor, ki Vam pri delu in načrtih pomaga... Kot ste že sami verjetno opazili, se pri organizaciji razstav pojavljajo imena Vida Bitežnik, Joško Vetrih, David Faganel... To je skupina navdušencev, med katere spadam tudi sam, ki ljubijo likovno umetnost in stalno sodelujejo pri postavitvi razstav v Kulturnem centru Lojze Bratuž pa tudi v galeriji Ars na Travniku. Kakšne načrte imate za prihodnjo sezono, ki se bo začela že letos jeseni? Program razstavne dejavnosti je že začrtan. Če se omejim le na letošnje leto, imamo v programu postavitev štirih pomembnejših razstav. Poleg dveh znanih goriških slikarjev - Davida Faganela in Andreja Kosiča - bo na ogled še skupinska razstava ter poklon kiparju Goršetu, spet večji projekt ob 100-letnici rojstva tega velikega mojstra. Kot slikar imate posluh za svoje kolege in njihove težave pri razstavljanju v našem kulturnem prostoru. Nameravate v bližnji prihodnosti pripraviti kakšno večjo monografsko slikarsko razstavo kakega našega umetnika, podobno Spacalovi? Prav gotovo. Kulturni center Lojze Bratuž je lepo zaživel, navadili smo se nanj in veseli nas tudi dejstvo, da se delovanje Kulturnega doma in Kulturnega centra Lojze Bratuž lepo dopolnjuje, saj je že minula sezona dokazala, da na Goriškem obstaja potreba po obeh. Boste v prihodnje s Kulturnim domom še naprej sodelovali in kako? Že od vsega začetka je Kulturni center Lojze Bratuž pričel svoje delovanje v duhu odprtosti in medsebojnega sodelovanja z namenom, da bi naša kulturna dejavnost prispevala k bogatitvi goriškega prostora. Mislim, da mu je to uspelo. Številne prireditve, razstave, koncerti so pripomogli, da je center le-po zaživel, saj je potreba po kulturni dejavnosti na Goriškem res velika, četrtek* Stiki, ki smo jih navezali z raznimi 21- MA>A ustanovami v Italiji in Sloveniji in seveda tudi s Kulturnim domom v Gorici, so že v prvi sezoni našega delovanja obrodili uspešne sadove. Naš namen je te stike v bodoče še bolj okrepiti z željo, da bi z medsebojnim sodelovanjem zmogli oblikovati še kvalitetnejšo kulturno ponudbo. Organizacija večjih razstav zahteva velika denarna sredstva. Kako do sredstev pridete in tudi to nam povejte, če boste v prihodnje še vabili k sodelovanju mecene-sponzorje, podobno kot ste povabili podjetje Cremcaffe ob Pilonovi razstavi. Za razstave kot za ostalo delovanje črpamo iz finančnih sredstev, ki jih Kulturni center Lojze Bratuž namenja za te dejavnosti. Ker pa teh ni mnogo, si pomagamo s sponzorji, ki imajo posluh za kulturo, kot je bilo v tem slučaju podjetje Cremcaffe. Upajmo, da bo v prihodnje še kdo pripravljen podpreti naše kulturne pobude. Kako Vam uspe združevati svoje umetniško ustvarjanje z organizacijskimi obveznostmi, saj ste aktivni tudi pri društvu ^4rs, ki pripravlja razstave v Katoliški knjigarni na Travniku? Mislim, da je potreba po lepoti in umetniškem ustvarjanju v človeku prirojena. Ko si ogledujem razstave, se seznanjam s pojmom lepote in umetnosti slikarja razstav-Ijalca. To me navadno spodbuja, da tudi sam slikam in predstavim svoj pogled na lepoto in umetnost. Torej me te obveznosti oplajajo in spodbujajo k novemu in poglobljenemu umetniškemu ustvarjanju. Naš Novi glas spremljate že od santih začetkov, saj ste bili zraven tudi ob njegovem rojstvu. Kako ocenjujete njegovo delo in kaj bi našim bralcem rekli? Novi glas je velikega pomena za našo narodno skupnost v Italiji. Njegovo poročanje o aktualnih, verskih, kulturnih in političnih problemih pa o delovanju naših društev in ustanov je neobhodno potrebno. Novi glas naj formira in informira bralce, čeprav smo že večkrat slišali to frazo, se mi zdi še vedno aktualna. 4 ČETRTEK 22. MAJA 1997 IZ ŽIVLJENJA CERKVE OB PAPEŽEVEM 77. ROJSTNEM DNEVU "SKUSAL SE BOM POBOLJŠATI! i" JURIJ PALJK roiHP m Pred niti dvema tednoma so Janezu Pavlu II. ponudili veliko belo-rumeno torto v rezidenci libanonskega predsednika Eliasa Hawrija v Baabdi: želeli so z njim praznovati 77. rojstni dan. ROMARJI IZ MAVHINJ IN ZGONIKA PO LEPI DOLENJSKI "Skušal se bom poboljšati!", je dejal na svoj 77. rojstni dan sveti oče v nedeljo, 18. t.m., ko ga je neki rimski fantič vprašal, kakšen sklep je napravil ob svojem rojstnem dnevu. Duhovit odgovor velikega moža, ki je s svojim vodenjem Cerkve zagotovo globoko posegel v zgodovino 20. stoletja. Janez Pavel II. je namreč na svoj 77. rojstni dan obiskal rimsko župnijo sv. Atanazija, kjer se je srečal z verniki in predvsem z otroki, na katere je še posebej navezan. V rimski mestni četrti Tiburtina, kjer se nahaja cerkev sv. Atanazija, se je papež dolgo pogovarjal z otroki. Med njimi je bil neki fantek, ki gaje takole vprašal: "Ko imam jaz rojstni dan, mi mama reče, naj sklenem neki dober namen, katerega potem skušam uresničiti. In ti, kakšnega si na svoj rojstni dan sklenil?" Sveti oče seje namuznil in odgovoril, da se bo skušal poboljšati. Sicer pa je preživel papež Wojtyla lep rojstni dan, saj mu je prišel voščit tudi kardinal Camillo Ruini v imenu Italijanske škofovske konference, prav tako mu je voščil tudi rimski župan Rutelli z ženo Barbaro. Papež je ob tej priložnosti povedal, da se je pred 77 leti rodil med 17. in 18. u-ro. "Skoraj ob istem času sem 58 let kasneje bil imenovan za papeža," je še dodal. Ko je nagovarjal otroke, jim je dejal, da so dogodki v življenju, ki vsakega človeka posebno zaznamujejo; med temi je dal na prvo mesto prvo sveto obhajilo in birmo. Papež Janez Pavel II. je tudi povabil otroke, naj v svojem življenju naredijo prostor za Jezusa Kristusa, ki nas popelje v večno življenje. Takoj nato je hudomušno dejal: "Jaz sem temu cilju veliko bližji kot pa vi!" Med mašo v cerkvi sv. Atanazija se je spomnil na krščanski praznik Binkošti, ko se kristjani spominjamo na delovanje Svetega Duha, ki je razsvetlil apostole. Med nagovorom se je obrnil na mlade in jim dejal: "Ne bojte se Kristusa in bodite apostoli med svojimi vrstniki v tej mestni četrti, med vrstniki, ki imajo v tej četrti kot tudi v drugih velike težave!" Kasneje je na Trgu sv. Petra v Vatikanu svetega očeta počastila dvajsettisočglava množica vernikov, ki mu je za rojstni dan voščila tako, da mu je v en glas zapela poljsko pesem "Sto lat", ki pravi takole: “Sto let, sto let za nas!" Papež se je nasmehnil in dejal: "Pesem je poljska, vaša izgovarja-va pa italijanska." Še hitro je malo poračunal in dejal: "To pomeni, da mi ostaja še 22 let življenja, ne, pravzaprav še 23 let." Seveda so papežu poslali voščila vsi vidnejši italijanski politiki, med njimi tudi pred-sednikOscar Luigi Scalfaro in ministrski predsednik Romano Prodi. Ko se je sveti oče vsem zahvaljeval za voščila in dobre želje, je dejal: "Moj pogled je uprt v Marijo, ko se vsem zahvaljujem za čestitke ob rojstnem dnevu. Devico Marijo prosim, naj meni in vsej Cerkvi izprosi dar zvestobe. Danes ponavljam svoje papeško geslo Totus tuus - Ves tvoj, ko obenem prosim Mater božjo za pomoč in varstvo ter si želim, da bi vesela vest o odrešenju dosegla najbolj skrite kotičke na svetu." ENO LETO PO OBISKU V SLOVENIJI Voščila je papežu poslal tudi ljubljanski nadškof in slovenski metropolit, ki seje svetemu očetu obenem zahvalil za lanskoletni obisk v Slove- ridobitev samostojnosti, neodvisnosti in demokratične ureditve je največji dosežek slovenskega naroda. Državna o-blast si mora zato v prvi vrsti prizadevati, da to državnost ohranja v njenem geopolitičnem okolju in zagotavlja gmotno in duhovno blaginjo, kulturno rast in varnost vseh državljanov in prebivalcev Republike Slovenije ter miroljubno sožitje slovenskega naroda z vsemi evropskimi narodi na temeljih enakopravnosti, vzajemnosti in subsidiranosti. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se zavzema za vključitev Slovenije v združeno Evropo kot skupni dom enakopravnih evropskih narodov, saj je Slovenija že sestavni del evropskega kulturnega prostora, ki se sedaj ekonomsko in politično povezuje. Zavzema se za takšno združeno Evropo, ki bo ohranjala identiteto vseh njenih narodov kot najpomembnejši vir njene ustvarjalnosti in lastne identičnosti. Le takšna Evropa bo poleg gospodarske uspešnosti u-resničila tudi svoje moralne cilje, namreč svobodo, spoštovanje človekovih in narodnih pravic ter sožitje in sodelovanje evropskih narodov v miru in pravičnosti. Samo v takšni skupnosti vidimo poroštvo za ohranitev slovenskega naroda kot enakopravnega člana te skupnosti ter niji. Lani je namreč sveti oče praznoval rojstni dan med mladimi na postojnskem letališču in vsi, ki smo tako ali drugače spremljali njegov o-bisk v matični domovini, se z veseljem spominjamo njegovih besed, ko je vsem mladim rekel: "Papež 'ma vas rad!" Predsednik Državnega zbora Slovenije dr. Janez Podobnik je v soboto, 17. t.m., obiskal svetega očeta in se mu v spremstvu slovenskega veleposlanika dr. Štefana Faleža, šefa predsednikovega kabineta Matije Koželja in prvega sekretarja slovenske ambasade v Vatikanu Petra Rebca zahvalil za lanskoletni obisk v Sloveniji in mu zaželel še na mnoga leta v imenu vseh Slovencev. Med pogovorom je možnost za njegov vsestranski razvoj. Med najpomembnejšimi dosežki evropskih narodov je pravna država kot porok človekovih pravic, enakopravnosti, varnosti in svobode za vse državljane. Spoštovanje načel pravne države je tudi prvo merilo, ki ga uporablja Evropska zveza za presojo pripravljenosti države, da postane njena polnopravna članica. Zato komisija Pravičnost in mir še posebej poudarja: 1. Dosledno je treba spoštovati ustavno ureditev Republike Slovenije. V tej luči komisija pozdravlja privolitev vlade, da predloži sporazum o pridružitvi v presojo Ustavnemu sodišču. Od državnih oblasti pričakuje spoštovanje načel pravne države, naše ustavne ureditve in pospeševanje vsestranske pravne varnosti državljanov. Z vidika uresničevanja načel pravne države je pomembna tudi ureditev j odnosov med državo in Cerkvami in verskimi skupnostmi. 2. Ker se zastavlja vprašanje dr. Podobnik papežu tudi zatrdil, da je lanskoletni obisk deloval na Slovence zelo združevalno, in mu obenem zagotovil, da bodo odnose med Cerkvijo in državo v Sloveniji spodobno in pravno urejevali. Seveda se dobrim željam in molitvam za svetega očeta, ki se že pripravlja na novo pastirsko potovanje, pridružujemo tudi mi. Kako neverjetno aktiven je sveti oče, priča dejstvo, da bo najprej obiskal rodno Poljsko, kjer se bo mudil 12 dni, nato se bo srečal z mladimi z vsega sveta v francoski prestolnici Parizu in končno bo šel morda na najbolj zanimivo apostolsko potovanje, na Kubo, kjer bo kot prvi papež na tej zadnji trdnjavi komunizma skušal vsaditi mladiko evangeljske Resnice. Vsa prizadevanja Janeza Pavla II. in zato tudi številna, zares številna potovanja (do danes že 77 inozemskih!) spadajo v veliki načrt svetega očeta, da bi ob koncu stoletja kristjani združeni pričakali tretje tisočletje, ko naj bi se na Šinaju srečali najvišji predstavniki treh monoteističnih veroizpovedi: muslimani, judje in kristjani. S pripravo na veliki jubilej, kot radi imenujemo leto 2000, želi sv. oče ostati zvest besedam svojega učitelja kard. Višinskega, ki mu je ob imenovanju za papeža šepnil v uho: "Cerkev moraš popeljati v tretje tisočletje!" skladnosti slovenske Ustave s pridobitvami pravne ureditve članic Evropske zveze, komisija Pravičnost in mir opozarja, da je pred spremembami Ustave potrebno preveriti politično soglasje za uvedbo potrebnih sprememb. Tako soglasje je mogoče le ob popolni, nepristranski in celoviti obveščenosti vseh političnih subjektov in državljanov Republike Slovenije, saj pridruževanje Slovenije Evropski zvezi zadeva najpomembnejše nacionalne interese. 3. Komisija Pravičnost in mir poziva vlado k transparentnemu ravnanju. Zapleti v zvezi z ratifikacijo pridružitvenega sporazuma so posledica nezadostne obveščenosti o obveznostih Republike Slovenije, ki jih je vlada sprejela s podpisom sporazuma. Zlasti slabo in pristransko pa je s strani odgovornih strank in vlade o tem informirana slovenska javnost. S tem se ustvarja možnost za vsakršne manipulacije javnega mnenja. 4. Ob tem velja spomniti na obljube prejšnje vlade, da bo v slo- Mavhinjska in zgoniška župnija, ki imata skupnega župnika, sta 7. maja letos bili na skupnem romanju in izletu na Dolenjskem. Pot nas je najprej vodila na Muljavo, kjer smo obiskali Jurčičevo rojstno hišo. Prijazni krajevni vodič nam je lepo razkazal kmečko Jurčičevo domačijo, kjer še živijo pisateljivi sorodniki, Krjavljevo kočo, letno prizorišče Jurčičevih del: videli smo tudi zbirko vseh Jurčičevih del in številnih prevodov, ki jih je v raznih jezikih poskrbel že pokojni Ferdinand Kolednik. Po valoviti Suhi krajini in ob lepem sončnem vremenu smo se peljali mimo slikovitih vasi do Žužemberka. Povzpeli smo se na vrh hriba, kjer stoji obnovljena župnijska cerkev sv. Mohorja in For-tunata. Tu smo imeli romarsko sv. mašo, ki jo je daroval naš domači župnik. Oltarna slika predstavlja Marijo Vne-bovzeto, zato so bile naše pesmi posvečene majniški Kraljici. Krajevni župnik nam je povedal marsikaj zanimivega iz zgodovine kraja in župnije. Med drugo svetovno vojno so bili na tem območju zelo hudi boji, v katerih je bilo ubitih okrog 1500 partizanov in o-krog 800 domobrancev. Bratomorna nesrečna vojna je prinesla veliko razdejanje v mestecu in okolici, zlasti še v ljudeh samih. Mnogi so se izselili, na njihova mesta so prišli drugi. Pri obnovi cerkve in župnišča so pred dvema letoma pomagali predvsem izse- venski javnosti odprla resno razpravo o pristopanju Slovenije k Evropski zvezi. To ni bilo uresničeno, zato pozivamo k spoštovanju državljanov kot odgovornih nosilcev oblasti in svoje u-sode. 5. Vstopanje Slovenije v evropske povezave je prvovrstno strateško vprašanje nacionalnega interesa, saj je vstop v Evropsko zvezo povezan z delnim prenosom suverenosti na medvladne in nadnacionalne institucije Evropske zveze. Komisija Pravičnost in mir upravičeno pričakuje od državnih oblasti, zlasti pa od vlade, da bo Slovenija pravočasno in primerno pripravljena na ekonomskem, socialnem in u-stavno-pravnem področju in bo zato tudi sprejela vso potrebno zaščitno zakonodajo. Državne oblasti, zlasti vlada, na tem področju niso opravile vseh svojih dolžnosti. Vlado in druge organe oblasti pozivamo, da skrbijo za ohranjanje ugleda Slovenije kot pravno urejene in demokratične države. Ob koncu komisija še enkrat poudarja, da nikoli ne misli postavljati pod vprašaj pridruževanja Slovenije Evropski zvezi, poudarja pa potrebo, da to pridruževanje poteka v skladu z načeli pravne države in najvišjimi interesi slovenskega naroda. - DR; ANTON STRES PREDSEDNIK KOMISIJE Ijenci iz tujine. V zadnjem času so postavili tudi spominsko obeležje padlim domobrancem, padli partizani pa imajo svoj spomenik na bližnjem hribu. V vseh obiskovalcih tega lepega obnovljenega starodavnega svetišča vznikne želja in prošnja k Bogu in ljudem dobre volje, da se ne bi podobni časi nikdar več ponovili. Od cerkve je lep pogled na dolino reke Krke, na Žužemberk, na porušeni grad, tja vse do Gorjancev. Po dolini se je že v starih časih vila pot s hrvaške strani do Blok in Trsta. Ob Krki, v domačem gostišču "agroturizma", nas je čakalo obilno in zelo okusno kosilo. Po tem smo nadaljevali pot v Belo krajino, ob straneh smo videli, koliko škode je povzročila zima, na sončni strani Krke so nas pozdravljale bele zidanice, ki so se začele prebujati. Popoldne smo dospeli v Metliko, ki leži med Kolpo in južnim obrobjem Gorjancev. Naž župnik nam je povedal nekaj o zgodovini kraja, ki je povezan z Uskoki in turškimi vpadi; v zadnjih desetletjih so na proštijskem vrtu ob Kolpi odkrili arheološke izkopanine, ki segajo v železno dobo, dobo žarnih grobišč, pri župnišču pa v rimsko dobo. V mestu so bili v preteklosti križniški redovniki, v srednjem veku sta bila velik hospicij in sodnija - po vojni vse zaplenjeno. Videli smo tudi rojstno hišo kiparja Alojza Gangla in njegovega brata književnika Engelberta. Obiskali smo znamenito Martinovo cerkev in nekdanje skladišče - cerkev sv. Jurija, ki je še vedno podržavljena in v žalostnem stanju. Poslovili smo se od Metlike; v njeni okolici domujejo ciganska naselja. Pot nas je vodila v Črnomelj. To je mestno središče Bele krajine, na križišču cest, ki vodijo v Karlo-vac, Ljubljano, v Vinico. Tudi v teh predelih so odkrili slovanske grobove in izkopanine iz halštatske kulture. Mesto se prvič omenja leta 1228 v neki listini oglejskega patriarha. Srednjeveški del na griču predstavlja še danes grad, kjer je umeščen najbolj znan krajevni etnografski muzej, stranske ulice, ki vodijo do župnijske cerkve sv. Petra. Tu je bila komenda, ki so jo oskrbovali pripadniki viteškega in pozneje križniškega reda kot tudi danes. Še danes ima župnija 14 podružnic v številnih okoliških naseljih. Ta so raztresena po bližnjih gričih in ob pritoku Lahinje in ob reki Kolpi. Zapuščali smo lepo slikovito pokrajino in se vračali proti domu. V avtobusu smo imeli tudi šmarnično pobožnost, nasploh pa so številne pevke poskrbele za res prijetno vzdušje in razpoloženje. Naše prijateljsko romanje in srečanje smo sklenili ob prijetni zakuski pod Nanosom. Pozno zvečer smo se vrnili domov, vsi polni lepih vtisov in doživetij z željo še po skorajšnjem skupnem potovanju. -----------JM IZJAVA KOMISIJE PRAVIČNOST IN MIR PRI SŠK PRIDRUŽITEV SLOVENIJE EVROPSKI ZVEZI Pridruževanje mora potekati v skladu z načeli pravne države in najvišjimi interesi slovenskega naroda. VABILO K BRANJU BESEDA ŽIVLJENJA SVETA TROJICA SILVESTER CUK Presvete tri božje osebe, vodite me! V Obnovitvi kratke obljube, lepi molitvi, ki so jo v predkoncilskih časih marsikje molili vsako nedeljo po pridigi, na kratko izpovedujemo vero v skrivnost Sv. Trojice: "Verujem v tebe, Bog Oče, ki si me ustvaril. Verujem v tebe, Bog Sin, ki si me odrešil. Verujem v tebe, Bog Sveti Duh, ki si me posvetil." Bog Oče je v svoji brezmejni dobroti od vekomaj mislil na nas. Sklenil je, da nas enkrat v času pokliče v življenje po sodelovanju dveh, ki ju je pozval z darom stvariteljske ljubezni. Večkrat slišimo iz ust ljudi: "Ko bi živel sto let prej, bi živel lepše, bolj krščansko!" Papež Janez Dobri je takim jadikovalcem dejal: "Prijatelji, vsak čas je dovolj lep, da se v njem rodimo, in vsak čas je primeren, da se od življenja poslovimo." Prav v tem času, v katerega nas je postavil najmodrejši Bog Oče, moramo izpolniti tisto njegovo zamisel, ki jo ima o nas. Nihče drug tega ne bo storil namesto nas. V velikonočni hvalnici na veliko soboto Cerkev poje: "Nič nam ne bi koristilo, da smo se rodili, ko bi ne imeli sreče, da smo odrešeni." Odrešenje je na poseben način delo druge božje osebe, ki je postala človek. Jezus je naš brat in prijatelj. Pokazal nam je smisel življenja, ki ga je povzel v eni sami besedi: Lju- vele jo bodo tudi za nas, ki smo | včasih daleč od te božje ljubezni. Samo ta avantura daje končni smisel našemu življenju. In potem je spomnil na besede svete Terezije Avilske, ki je prenavljala karmeličanski samostan, in ko je umirala, se ni nehala zahvaljevati Bogu rekoč: "Jaz sem hči katoliške Cerkve in umiram od nje." Nadškof je blagoslovil temeljno ploščo z napisom v latinščini Salve Mater Misericordiae (Pozdravljena mati Usmiljenja), ki so jo zatem skupaj s temeljno listino, s kamnom iz Svete dežele in z relikvijami nekaterih svetnikov vzidali v steno na hodniku samostana. Slovesni maši so zadnjikrat zunaj samostanskih vrat prisostvovale sestre karmeličanke; od te slovesnosti dalje so se za njimi zaprla vrata med zunanjim svetom in klavzuro. Poslej bodo prisostvovale vsakdanjemu bogoslužju v svoji samostanski kapeli znotraj klavzure. bite! Z medsebojno ljube-[znijo tukaj na svetu postanemo pričevalci tiste odre-Išilne ljubezni, ki jo je do 'nas pokazal božji Sin. Samo žrtev, samo darovanje samega sebe odrešuje. S item nas je odrešil in nam pokazal pot. Po velikem petku in velikonočnem ju-i tru ni več nobenega trpljenja, nobene zapuščenosti, nobene žalosti, ki bi nebi- ^ la del odrešenja. Namen Jezusovega pri- ^T.R.T.E1K. , , , .. ',| j | . 22. MAJA hoda na svet je bil, da bi 1997 imeli življenje v izobilju." Obilje življenja, božje milosti v nas je delo Svetega Duha, tolažnika in posvečevalca naših duš, ki ga je Jezus obljubil žalostnim a-postolom ob odhodu s tega sveta in ga je poslal na binkoštni dan v podobi o-\ gnjenih jezikov. Sveti Duh je božji ogenj. Ogenj uni-I čuje vse, kar je lahkega: sla-i mo, papir, les..., kar je plemenitega, pa se v ognju prečisti. Ogenj Svetega Duha hoče v naših srcih ipoužiti vse, kar je slabega, Boga nevrednega. Tiste-|mu, kar je v nas plemenitega in dobrega, pa hoče dati še večjo vrednost. Resnica o Sveti Trojici, ki se s krstom naseli v duši vsakega kristjana, novega ! božjega otroka, je temeljna resnica naše vere. Nikoli je ne bomo doumeli, kaj-| ti naš razum je kakor drobna lešnikova lupina, res-; nica o Sveti Trojici pa večja j kot vse vesolje. Cerkev vse dela v imenu Svete Trojice. Sveti krst, začetek božjega življenja v nas, se podeli z be-Isedami: "Jaz te krstim v i-jmenu Očeta in Sina in Svetega Duha." Tudi vse druge zakramente delimo Iv imenu Svete Trojice, da bi prišla v nas dobrota O-četa, ljubezen Sina in moč Svetega Duha. Prvo, kar znajo narediti i otroci krščanskih staršev, je znamenje križa: "V ime-| nu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen." Francoski zgodovinar in duhovni pisatelj Henri Daniel Rops v svoji knjigi o mašni daritvi premišljuje o znamenju križa, s katerim sveto daritev začenjamo, in prosi: "Presvete tri božje osebe, vladajte mojo Voljo, moje srce in vsak gib moje duše. Milost Boga Sina naj me krepi, da pridem nekoč k tebi, Oče, ki prebivaš z njim v jasni svetlobi Svetega Duha. iSUSANHMARDŠ 'mmm Otlur Stcin Bjertviir OČENAŠ rm»A \Rad te imam. Knjiga bo gotovo naletela med bralci na ugoden odmev, saj je to že četrta j Bosmansova knjiga, ki je prelita v žlahtno slovenščino. Vse ! knjige flamskega redovnika so izšle pri celjski Mohorjevi družbi in dejstvo, da izdajajo že i peto knjigo istega avtorja, nam kaže, kako si je ta duhoviti in duhovno bogati pisec pridobil svoje bralce tudi med Slovenci. V Novem glasu smo Bosmansa že predstavili kot redovnika, ki piše o svojih srečanjih z ljudmi in piše predvsem knjige uspešnice, saj je njegov slog preprost in tudi poln humorja; obenem pa se avtorju pozna, da ima veliko posluha za sodobne stiske sočloveka in vsakega bližnjega. Na zavihku knjige Rad te i-mam so zapisali, da so Bos-mansove "knjige, prevedene v mnoge jezike, pomagale ljudem, da so znova našli veselje :in življenjski pogum." Knjigo je zgledno prevedla Milena Turnšek. To je tipična knjiga za nočno omarico, kajti spada med knjižice, ki jih beremo "po požirkih" in bi jo lahko dali na polico knjig, za katere imamo priročno geslo: "Zajemi vsak dan." Oskar Stein Bjorlykke je napisal drobno knjižico z naslovom Očenaš, ilustrirala pa jo je Helge Boe. V slovenščino ! je za prevod iz angleške izdaje knjige poskrbel Matija Remše, čigar prevod je pri redila znana slovenska pisateljica Berta Golob. To je knjižica o najbolj znani krščanski molitvi Očenaš, za katero avtor pravi, da se lahko samo po Gospodovi molitvi naučimo moliti s svojimi besedami". Helge Boe je prispevala imenitne barvne ilustracije, ki pritegnejo mladega bralca, kateremu je knjiga v prvi vrsti namenjena in ne razočarajo niti zahtevnejšega človeka, saj so preproste in na dovolj visoki ravni. Skratka: ne padajo v osladno likovno govorico, ki žal velikokrat kvari sicer dobre knjige molitev. Knjižica je lepa zbirka preprostih molitev, ki lahko vsakomur služijo kot iztočnica za globlje razmišljanje. Gotovo so te knjige zahtevno branje; brez bralčeve zbranosti in miru se ne dajo brati. Vse pa govorijo o notranjem svetu in človeka nagovarjajo, da si vzame nekaj več časa za svojo dušo in svojo ! krščansko vero. Leta 1967 so prišle v Mengeš, potem pa so se pred enajstimi i leti naselile v novem samostanu v Sori pri Medvodah. V novozgrajeni samostan v Mimi peči se je vselilo šest sester. Karmeličanke šivajo vse za svojo porabo, obdelujejo vrt za svoje potrebe, perejo cerkveno perilo, krasijo sveče in pečejo hostije. V glavnem pa je njih dolžnost molitev, ki izhaja iz redovnih pravil. Želja predstojnice tega samostana je, da bi samostan uspeval in širil duhovno razsežnost. Po blagoslovitvi samostana je nadškof dr. Rode v svojem govoru izhajal iz besed iz bogoslužja: "Danes je dan, ki ga je naredil Gospod, v katerem je postavil novo svetišče sredi dolenjskih gričev, iz katerega se bo dvigala molitev za sveto Cerkev, najprej za slovensko Cerkev, ki ji bo dala novo dimenzijo kontemplacije -to je razsežnosti, potrebne vsaki Cerkvi. Molitev, je dejala sveta Terezija Avilska, je prijateljski odnos z Bogom in to bodo v tem prvem kontemplativ-nem samostanu na dolenjski zemlji delale te sestre, ki bodo prosile za vse potrebe Cerkve, za slovensko Cerkev, za te kraje. V svoji skromnosti in spo-kornosti bodo zadostovale za grehe in pomanjkljivosti človeštva.' In dalje pravi nadškof dr. Rode: "Ne mislite, da so se sestre zaprle v prazno življenje. Nasprotno: predale so se avanturi božje ljubezni in ži- Z BOGATE POLICE DUHOVNEGA ČTIVA «> JURIJ PALJK KONTEMPLATIVNI SAMOSTAN NA DOLENJSKEM KARMELIČANKE SO SE VSELILE V MIRNO PEČ MARIJA PRIMC Odprtje in blagoslovitev prvega novozgrajenega kontem-plativnega samostana na dolenjskih tleh, samostana karmeličank v Mirni peči pri Novem mestu, je privabilo 1. maja - na praznik svetega Jožefa delavca - veliko množico vernikov od blizu in daleč. Slovesno somaševanje na ploščadi pred samostanom je vodil ob številnih somaševalcih ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode. Ko se je predstojnica tega novega Karmela zahvaljevala za velikodušno dobroto mnogim, ki so darovali svoj dar, čas in delo, ter izvajalcem, je še posebej hvale- Celjska Mohorjeva družba izdaja tudi knjige z duhovno tematiko, ki so nekoliko lažje vsebine in jih lahko jemljemo v roke vsak dan; namenjene so širšemu občinstvu in je tako tudi prav, saj govorijo o življenjsko izredno važnih stvareh na izredno jasen in vsem doumljiv način. Kadar moški verjamejo v ljubezen je naslov lično oblikovane knjige, ki jo je napisala Susan Edvvards, v slovenščino pa prevedla Mi-riam Drev. Psihologinja dr. Susan Edvvards je zbrala izpovedi štiridesetih moških, "ki se zavedajo, kako življenjsko pomembno je, da vzdržujejo z ljudmi okrog sebe iskren in živ odnos, da torej resnično verjamejo v ljubezen", kakor je lepo zapisal v uvodnih besedah urednik celjske Mohorjeve Janez Jeromen. Edward-sova je v knjigi zbrala primere moških iz različnih kulturnih in socialnih okolij, vsem moškim pa je skupno to, da so z ženskami zvezani z ljubeznijo, ki temelji na trdnih temeljih in zavestni odločitvi, da delijo s partnerjem vse dobro in hudo. Avtorica je knjigi dala tudi podnaslov, da je to knjiga o moških, ki ljubijo. Seveda ne gre za neke romantične izlive ljubezni, ampak za zavestne odločitve, ki jih bogatijo življenjske izkušnje in pa seveda ljubezen, to človeško najgloblje čustvo, ki dela človeka človeka in ga ločuje od drugih živih bitij. Psihologinja pove v uvodu, kako je prišlo do knjige, ki je sad njenih dvajsetletnih izkušenj zdravnice in psihologinje. Gre torej za knjigo resničnih zgodb moških, v katerih prevladuje upanje v ljubezen. Lastna imena mojega doma je naslov knjige poezij Iva Stropnika. Knjiga ima tudi podnaslov, ki se glasi Samogovori navznoter. Lepo oblikovano knjigo je izdala celjska Lastna imena IVO STROPNIK mojega doma Mohorjeva družba. Andrej Blatnik je zapisal, da je knjiga \ Lastna imena mojega doma "tehtna poezija, razmišljujoča 0 svetu in sebi, ubesedena v zgledno izpiljenem izrazju." Denis Poniž pa pravi takole: Odtisi pesniške duše so tudi odtisi pesniške govorice, pretanjene in prečiščene, hkrati tudi izjemno kultivirane, ujete v notranjo logiko preiskovanja sleherne podrobnosti in celote v enem samem pesem- 1 skem organizmu v vsej zbirki.11 Avtor pesmi je 31 -letni Celjan, ki je doslej objavil že pet leposlovnih knjig, sicer pa se u-kvarja tudi s publicistiko inza-ložništvom. Mohorjeva družba iz Celja je izdala tudi prijetno knjigo Phila Bosmansa z naslovom Novi karmelski samostan in sestre karmeličanke v Mirni Peči (Foto M. Primc) žnost namenila nadškofu dr. Alojziju Šuštarju, ki jih je sprejel, jih ščitil in jim pomagal, pa mirnopeškemu župniku Andreju Sinku, ki jim je bil najboljši oče in jih je ves čas podpiral pri nastajanju samostana. Predstojnica je še spregovorila o nastanku in širjenju karmel-skega reda pa o delu, ki ga sestre karmeličanke opravljajo. Red karmeličank je nastal v Palestini. V Slovenijo so prišle karmeličanke na Selo pri Ljubljani, od koder so bile po drugi svetovni vojni pregnane. NOVI GLAS / ŠT. 21 1997 KULTUR/V ČETRTEK 21. MAJA 1997 Prežgoče majsko sonce je tudi v petek, 16. maja, nezadržno oznanjalo, da se letošnja kulturna sezona naglo bliža koncu in z njo se bodo seveda iztekla tudi zanimiva srečanja j v razstavnih prostorih Katoli- g ške knjigarne na goriškem š Travniku. Prav tu je bila prej- g šnji petek predstavitev novega “ prirastka v zamejski literarni gredi: Igorja Škamperleta/ DAMJAN HLEDE Izvršitev zakonodajnega pooblastila je vlada poverila ministrski komisiji, ki sojo sestavljali razni strokovnjaki na področjih davčnega prava in ekonomije, predsedoval pa ji je prof. Stefano Zamagni, po katerem se je komisija tudi poimenovala. Pred dvema tednoma je komisija že zaključila svoje delo: pripravila je o-snutek zakona, o katerem bodo odslej razpravljali v vladi pod odgovornostjo finančnega ministra Vincenza Visca. Kar se tiče okvirnih kategorij, v katere naj bi bile porazdeljene različne neprofitne organizacije, je navsezadnje prevladal predlog, ki ga je vseboval že zakon št. 662/96 (gl. prejšnjo št. NG), za razdelitev med netrgovinskimi ustanovami (enti non commer-ciali) in Onlus (organizzazioni non lucrative di uti lita sociale). Do zadnjega je namreč prevladovala težnja, da bi dodali še eno kategorijo (Oni, kratica za Organizzazioni non lucrative), ki bi se razlikovala od Onlus po tem, da bi usluge, ki bi jih te organizacije proizvajale, bile namenjene predvsem njihovim članom, medtem ko bi bile usluge, ki bi jih proizvajale organizacije kategorije Onlus, usmerjene predvsem navzven. V bistvu je šlo za to, da bi razlikovali med navadnimi združenji in tistimi, ki so izrecno prostovoljske narave. Tudi z ozirom na vrste davčnih olajšav in na naloge nadzornega organa komisija ni uvedla bistvenih novosti; v glavnem se je le omejila na podrobnejšo izvršitev določb, ki jih je vsebovalo pooblastilo. Komisija pa je pustila odprtih troje vprašanj, o katerih se bo moral izreči minister. Prvo odprto vprašanje zadeva organizacije kategorije Onlus, ki se ukvarjajo s kul- turno oz. umetniško dejavnostjo, predvsem z ozirom na področje vzgoje. Soočata se dve poziciji: na eni strani so tisti, ki trdijo, da šolske organizacije ne bi smele biti uvrščene v kategorijo Onlus in biti torej deležne pristojnih davčnih olajšav, na drugi strani pa so tisti, ki se zavzemajo za u-veljavitev neke stvarne konkurenčnosti znotraj vzgojnega sistema in zato uvrščajo šolske organizacije v omenjeno kategorijo. Drugo odprto vprašanje zadeva finančne vire teh olajšanih neprofitnih organizacij. Spor je med tistimi, ki zagovarjajo središčno vlogo javnih prispevkov, in tistimi, ki predlagajo neko širšo liberalizacijo uslug organizacije tretjim osebam kot obliko olajšanega av-tofinanciranja za dosego statutarnih ciljev. Tretje odprto vprašanje pa zadeva pogoje, ki bi povzročali izgubo oznake netrgovin-ske ustanove in torej izgubo olajšav. Že na prvi pogled je razvidno, da nerešena vprašanja zadevajo področja bistvenega pomena in predstavljajo prvi "handicap" načrtovane in dolgo pričakovane reforme t.i. tretjega sektorja. Tehniki so ta vprašanja, ki so nedvomno politične narave, raje pustili politikom in si tako - ne preveč opravičljivo - umili roke. Drugi (toda še hujši) "handicap" pa predstavlja dejstvo, da je reforma tretjega sektorja izvedena zgolj z davčnega vidika (najbrž gre že za italijansko zakonodajno patologijo), medtem ko bi resnična reforma morala nujno poseči tudi na civilno področje. Upati je, da bo v naslednjih mesecih prišlo še do kakšne pozitivne novosti, o kateri bomo pravočasno poročali. --------------KONEC PESTER OBRAČUN ZADNJIH MESECEV Prejšnji teden je zasedalo v Trstu predsedstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Po dejavnem spremljanju razburkanih dogodkov ob zaprtju Tržaške kreditne banke in nastanku NoveTKB, pri čemer je Združenje zasledovalo zlasti zaščito podjetij kot varčevalcev, delničarjev, dobaviteljev in posojilojemalcev, seje pobud-nost SDGZ osredotočila na širšo raven udejstvovanja: v krajevnem okviru - npr. ob priložnosti tržaških občinskih volitev ali s sodelovanjem pri obnovitvenem procesu SKGZ in pri nedavnem občnem zboru organizacije. Navzven je SDGZ vzpostavilo plodnejše stike s sorodno Slovensko gospodarsko zvezo na Koroškem, s Slovenskim gospodarskim združenjem Gorica, da bi prišlo do enotnejšega in učinkovitejšega stanovskega nastopanja. Ravno tako je pospešilo odnose s Slovenijo, npr. skupno z Obrtno zbornico Slovenije je bil predstavljen projekt za financiranje programa Phare, in z drugimi merodajnimi dejavniki, da bi prišlo do ustanovitve sklada, ki ga določa lanska resolucija slovenskega parlamenta za gospodarsko pospešitev slovenskih manjšin. Tudi pri posameznih strokah je bilo mnogo opravljenega in je načrtovanih več pobud do poletja. Gostinci bodo sodelovali pri drugi izvedbi degustacije Konzorcija vin Kras Enokras ‘97, ki bo junija na gradu sv. Justa. Umetniki-obrtniki in kamnoseki bodo imeli več krajevnih razstav (na Kraški ohceti) in mednarodnih (na Mos-u v Celju). Trgovci na drobno bodo organizirali z ostalimi trgovskimi združenji drugo izdajo promocijske akcije Trieste City Club. Vodstvo organizacije bo vložilo posebno skrb v institucionalne odnose z javnimi upravami in drugimi ustanovami, pristojnimi za gospodarstvo in za upravljanje teritorija. Pri SDGZ v Benečiji bodo naprej sledili gostincem, turističnim in drugim pobudam malih obratov, ki so prevetrili krajevno gospodarstvo. D. DEVETAK ZDRAVJE NAŠIH OTROK KOMARČEK (Foeniculum vulgare): - porabni deli: semena; - delovanje: pomaga pri prebavi, sprošča napihnjenost trebuha; - indikacije: je prvovrstno zeliščno zdravilo za dojenčke, ker nežno deluje na prebavo in pomirja koliko; ne more pa ozdraviti oteklih jeter, če ga uporabljamo samega; - odmerjanje: lahko ga dajete v večjih količinah, npr. kot čaj (1 zravnano čajno žličko posušenega zelišča na 250 ml vode), ki ga osladite z 1 zrav- JELENA STEFANČIČ nano čajno žličko medu; - kontraindikacije: jih ni. Poleg omenjenih receptov lahko svojim otrokom pomagamo tudi z masažo. MASAŽA je ena najstarejših in najbolj nagonskih oblik zdravljenja. Kitajci so tehnike masiranja razvili v visoko u-metnost. Masaža je posebno primerna za otroke, ker je lahko zelo nežna in ker telesni stik koristi tako otroku kot staršem. Pred začetkom masaže se morate najprej sami umiriti, kolikor je le mogoče, in umirite otroka. To je pogosto težko pri bolnem, nemirnem ali razdražljivem otroku, vendar se je vredno potruditi. Najprej si izberite tiho in mirno okolje brez bleščečih luči, glasne glasbe ali drugih motečih elementov. Predele, ki jih boste masirali, namažite z oljem. Primerno je skoraj vsako olje, navadno najraje izberemo olivnega. Masirajte nežno, a čvrsto, zavedajte se otrokovih reakcij in se odzivajte nanje. Govorite mirno in tiho. Če se otrok vznemiri, prenehajte z masiranjem in se sprostite, nato nadaljujte. Medtem ko masirate, si predstavljajte, da vaše roke in konice prstov širijo zdravilno moč, ki bo pomagala otroku. Ne imejte togih zapestij, ampak naj bodo prožna, da se skoznje lahko pretaka zdravilna energija. ---------DALJE MANAGER CLUB OF SLOVENIA MANAGERJI SOLIDARNOSTI Jutri, v petek, 23. maja, se bodo sestali v Novi Gorici na tretjem srečanju poslovneži iz Primorske, Slovenije in tujine, ki so včlanjeni v novogoriški Manager club of Slovenia. Pobudnik tretjega klubskega srečanja - kakor tudi vzpostavitve in delovanja kluba - je poslovnež in manager Jožef Semič iz Solkana pri Novi Gorici. Na preteklih dveh srečanjih so managerji sestavili klubski statut in dopolnila k njemu, pripravili in realizirali program ustanovne skupščine in izpeljali prvo dobrodelno akcijo. Osnovna naloga in vodilo kluba, v katerem je že nad petdeset članov, je pomoč otrokom v materialni in moralni stiski, zato so na prvem srečanju, lani decembra, z odkupom in licitacijo slike akademskega slikarja Rudija Pergarja zbrali finančna sredstva in jih poklonili družini Pisk iz Lokovca nad Cepovanom. Na petkovem srečanju bodo managerji izvolili organe kluba in jih notificirali ter se srečali s predavatelji, ki jih bodo seznanili z novostmi pri plasiranju prostih, a vista finančnih sredstev. Managerji, ki ob prijateljskih sreča-vanjih odlično vzpostavljajo tudi delovne stike, bodo tudi jutri - z drugo dobrodelno akcijo - zbrali finančna sredstva in jih poklonili otrokom v stiski. ■MR DELEGACIJA GORIŠKIH PODJETNIKOV BO OBISKALA ČRNO GORO Trgovinska zbornica iz Gorice bo organizirala obisk krajevne trgovske delegacije v Črno goro z namenom, da se preverijo možnosti za ponovno vzpostavitev trajnih e-konomskih stikov in za vlaganje v črnogorsko gospodarstvo. Zanimivo bo izvedeti, kako se danes tam razvija tok uvoza in izvoza, ki so mu posledice balkanske vojne hudo škodile. Obisk bo torej posebno zanimiv za operaterje tega sektorja. Upati je, da se bodo ponudile priložnosti za nadomeščanje zamujenega. Predvidoma bo delegacija obiskala Črno goro od 22. do 24. maja. Kdor si želi informacij o obisku, naj se o-brne na sedež Slovenskega gospodarskega združenja v Gorici (ul. Roma 20, tel. 537386). MINISTRSTVO ZA fINANCE OBRAZEC 740/97 dohodki v letu 1996 Obrazec 740 tudi v slovenščini! Finančno ministrstvo se je odločilo, da letos natisne osnovni obrazec za davčno prijavo 740 v slovenskem jeziku. Za začetek niso bila natisnjena v slovenščini niti navodila niti ovojnica, piše v tiskovnem sporočilu druž-beno-političnega društva E-dinost, ki prinašata novico, zato je treba v pristojnem občinskem uradu dvigniti komplet v italijanskem jeziku in osnovni obrazec v slovenskem jeziku ter izpolniti slovenski obrazec po italijanskih navodilih in ga odposlati v italijanski ovojnici. Slovenski obrazec je mogoče uporabiti v vseh treh pokrajinah z avtohtonim slovenskim prebivalstvom. Zato je na razpolago tudi v občini Trbiž in Naborjet. V prejšnjih dneh je finančna uprava razposlala slovenske obrazce občinam, v katerih smo Slovenci prisotni kot avtohtona manjšina. Na to potezo italijanskih oblasti smo čakali 20 let, potem ko so bili svoj čas prvič izdani obrazci v slovenskem jeziku. Za to, da smo jih zopet dobili, gre velika zasluga prof. Samu Pahorju, ki je dolga leta trdovratno vztrajal v svoji zahtevi, da bi davčne obrazce lahko izpolnjeval v maternem jeziku. Ta pravica je sedaj uresničena in naj tudi z naše strani gre poziv vsem Slovencev v Italiji, naj seje poslužujejo. Obrazce je mogoče dvigniti brezplačno v pristojnih občinskih uradih, v katerih je mogoče dobiti tudi italijanske tiskovine za davčno prijavo. MIRO GRADISAR IN GORTAN RESINOVIČ INFORMATIKA V POSLOVNEM OKOLJU GABRIJEL DEVETAK V drugi polovici lanskega leta je pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani - Enoti za založništvo izšla obsežna strokovna knjiga z naslovom Informatika v poslovnem okolju. Knjigo-učbenik, ki obsega 479 strani, sta napisala dr. Miro Gradišar s Fakultete za organizacijske vede v Kranju in dr. Gortan Resinovič z Ekonomske fakultete v Ljubljani. V tržnem gospodarstvu igra informatika vsak dan pomembnejšo vlogo. S pomočjo informatike v poslovnem okolju so bariere med državami izginile, razdalje se krajšajo in svet se spreminja v eno samo veliko tržišče. Vloga informacijskega sistema v poslovnem sistemu je nepogrešljiva. S sodobnimi informacijskimi sistemi dosežemo hitrejše, cenejše in bolj kakovostno opravljanje osnovne dejavnosti poslovanja in dosegamo ugodnejše poslovne rezultate. Tega sta se avtorja zavedala in oblikovala bogato strokovno delo. V' uvodnih poglavjih so prikazani definicija informatike, sistemski pristop, informacijski sistemi in druge podrobnosti o informacijah ter odločanju. Vsekakor pa moramo obvladati osnove informacijske tehnologije, t.j. tehnološke trende, najnovejše generacije računalnikov, vrste računalniških sistemov in seveda programe ter programiranje. Pri slednjem so pomembni programski jeziki, računalniško podprto programsko inženirstvo in druge podrobnosti v sklopu reinženiringa obstoječih sistemov. Pri informatiki in poslovnem okolju so pomembne baze podatkov kot osnovni vir or- ganizacije ter organiziranje podatkov v bazo podatkov vključno s sistemi za upravljanje podatkovnih baz in druge podrobnosti, ki se nanašajo na trende nadaljnjega razvoja podatkovnih baz. Za vsakdanjo praktično u-porabo so pomembne telekomunikacije, brez katerih podjetniki in managerji ne bi mogli uspešno obvladovati poslovanja. Avtorja sta tudi tej problematiki namenila dovolj prostora in prikazala komuniciranje, telekomunikacije, kreiranje in sprejem podatkov, prenos podatkov, vrste telekomunikacijskih omrežij in druge podrobnosti, ki so neobhodno potrebne za vsakdanjo uporabo. V zaključnem delu knjige pa imamo možnost spoznati uporabo informacijskih sistemov, njihovo načrtovanje in razvijanje kakor tudi varnost in zaščito informacijskih virov. Vse to sta avtorja prikazala sistematično, praktično in razumljivo. Dotaknila pa sta se tudi vplivov informacijskih sistemov na počutje in zdravje ljudi. Zato lahko rečemo, da bo tisti, ki bo knjigo prebral, sposoben razumeti pomembnost informacije kot strateškega vira poslovnega sistema. Bralec bo dojel bistvo informacijskih sistemov, spoznal možnosti, ki jih nudi nova razvijajoča se informacijska in komunikacijska tehnologija. Zlasti podjetniki, managerji kakor tudi študentje, ki se ukvarjajo z informatiko v poslovnem okolju, bodo s pomočjo te knjige znali oceniti vrednost in zanesljivost informacije kakor tudi določati svoje informacijske potrebe in sodelovati pri določanju informacijskih tokov. NOVI GLAS ŠT. 21 1997 15 ČETRTEK 22. MAJA 1 997 FOTO KROMA NAMIZNI TENIS ROLKANJE ODBOJKA LOKOSTRELSTVO CASTELFRANCO VENETO - Z odličnim nastopom v nedeljo, 11. t.m., je predstavnik Zarje Moreno Cranzotto (na sliki) izpolnil normo za nastop na državnem prvenstvu, ki bo prihodnji mesec v Cortini dAmpezzo. ATLETIKA MACCHIUT IN COSLOVICH ZMAGALI TURIN - Slovenski atletinji Margaret Macchiut in Claudia Coslovich (na sliki), ki nastopata za društvo Sisport Fiat, sta v nedeljo, 11. t.m., na prvi preizkušnji klubskega absolutnega prvenstva zmagali vsaka v svoji disciplini. Macchiutova je slavila na 100 m z ovirami, Coslovicheva pa v metu kopja. Macchiutova je v nedeljo, 18. t.m., nastopila tudi na mednarodnem atletskem šesteroboju v Celju in v svoji disciplini zasedla dobro 3. mesto. TENIS GAJA V IT. POKALU PADRIČE - Tako moška kot ženska ekipa Gaje sta v nedeljo,! 8. t.m., nastopili v 3. kolu italijanskega pokala. Med moškimi v medpokrajinski fazi Trst/Gorica nastopa kar 34 e-kip, ki jih je organizator razdelil v 5 skupin. Za uvrstitev v naslednjo fazo morajo Gajevci doseči prvo ali drugo mesto. Po gladkih zmagah v prvih dveh kolih so tokrat naši teni-sači s postavo Škerlavaj, Prelec, Rainis, Vidovich in Baldis-sin nastopili v Gradežu in izenačili s 3-3. Dekleta pa so igrala popoldne v Krminu in s Chantal Ros-smann, Tatjano Čač in Magdo Gojča tudi tretjič gladko izgubila. V tem prvenstvu v treh skupinah nastopa 15 ekip. HOKE) NA ROLERIIH POLET KWINS ZAČELI 2. DEL Poletovci so v nedeljo začeli meddeželno fazo državnega prvenstva. Vključeni so bili v skupino s 6 moštvi: Trissino, Mogliano Falcons, Fiamma Chioggia, Scaltenigo VE in Sorči verdi VR. Na sporedu so tri kola, v vsakem od katerih bo vsako moštvo odigralo po dve srečanji. V Poletovem taboru ne skrivajo ambicij po visoki uvrstitvi. AMATERSKI NOGOMET JUVENTINA V POLFINALU Standreška enajsterica se je po visoki zmagi nad Villanovo uvrstila v polfinale turnirja v Mošu. Treba je pristaviti, da Juventina na tem turnirju nastopa okrepljena z napadalcem kriške Vesne Petrom Sedmakom, ki se je tudi na zadnji tekmi odlično izkazal, saj je dal kar tri gole. Bo Peter prihodnjo sezono igral v Štandrežu? Doberdobsko Mladost čaka še zadnje kolo turnirja za naslov deželnih prvakov 3. amaterske lige. Igrali bodo še proti Ronchisu. KRAS GENERALI V FINALU ZA DRŽAVNI NASLOV ERIK DOLHAR Zgoniške pingpongašice so v polfinalu prvenstva A lige gladko odpravile Coccaglio iz Brescie. Vanja Milič (na sliki), Ana Bersan in Wang Xuelan: to je trojica, ki se bo pod taktirko kitajskega mojstra Ge-Keja tudi letos potegovala za državni naslov. Krasovke so namreč v polfinalnem dvojnem srečanju najprej v zgoniški telovadnici, nato pa še v gosteh z neoporečnima rezultatoma pospravile z nasprotnicami iz Brescie. V Zgoniku so se s Coccagliom pomerile v sredo, 14. t.m., in ga pred navdušeno množico z mladimi navijači v ospredju poslale domov po zmagi s 5-2. Po izborjeni domači prednosti so se Miličeva, Bersanova in Xuela-nova v nedeljo, 18. t.m., odpravile še na gostovanje v Lombardijo in nepričakovano gladko strle odpor domačink s še bolj jasno zmago s 5-1. Potem ko srno videli, kako Ana Bersan v prvem domačem polfinalnem dvoboju trpi zaradi bolečin v hrbtu, smo bili že pripravljeni na tretje odločilno srečanje, spet doma. V gosteh pa je bivša Borovka Bersanova s pomočjo zdravil proti bolečinam stisnila zobe in pokazala vse svoje igralske kvalitete. Ob ne popolnoma zdravi Ani pa je na okope z večjim čutom odgovornosti stopila še najmlajša v ekipi, Vanja Milič, ki je z zrelo igro pregnala nervozo s prvega srečanja in s pravo koncentracijo izločala nasprotnice kot za stavo. Kras Generali sedaj čaka še veliki finale italijanskega prvenstva A lige za državni naslov, v katerem se bodo naše spoprijele z lanskimi državnimi prvakinjami Castellane iz Mantove. Prvo srečanje bo 28. t.m. v Mantovi, povratno pa v soboto, 31. t.m., v zgoniškem športnem centru. Gre za fotokopijo lanskega finala, v katerem so bile Krasovke slabše nasprotnice. Letos je zgoniška ekipa že presenetila z uspehi v novi formuli prvenstva, ki daje prednost "bogatejšim" društvom. Zakaj pa ne bi smeli na tihem u-pati, da bo Kras presenetil še v finalu? 4. KATEGORIJA: SANTINIJEVA NAJBOLJŠA TERNI - Od 9. do 11. t.m, je bilo na sporedu 3. državno prvenstvo za četrto kategorijo. Pravico do nastopa so si s kvalifikacijskimi turnirji pridobili tudi štirje Krasovi igralci: Barbara San-tini, Nadia Blasone, Edi Bole in Bojan Simoneta. Najbolj seje izkazala Santinijeva, ki se je uvrstila med prvo osmerico najboljših četrtokategornic v Italiji. GRAND PRIX: PREMOČ MLADINE Na odlično organiziranem domačem mednarodnem tekmovanju je športno društvo iz Križa pobralo veliko bero zmag, s svojo diamantno špico Davidom Bogatcem v ospredju. Na nedeljskem jutranjem štartu mednarodnega tekmovanja na pokrajinski cesti v Sama-torci seje zbralo 190 rolkarjev, ki so branili barve 19 društev. Pisana kača športnikov na tekaških smučeh s kolesci za asfalt se je vila do križišča za Saleš, kjer je pred vasjo krenila levo proti zgornji Samatorci, odtod pa po ovinkasti cesti spet do glavne ceste, kjer je bil tudi cilj. Naj-mlajši so se "lovili” samo na pokrajinski cesti, medtem ko so tekmovalci v višjih starostnih kategorijah opravili več krogov omenjene proge. Ta bi bila po mnenju kriških organizatorjev primerna tudi za kako še večje tekmovanje, morda evropsko ali celo svetovno prvenstvo, posebno odkar je zgoniška občinska uprava povsem uredila in na novo tlakovala sicer zakotno cesto med Saležem in Samatorco. Skratka, pogoji so bili pod krasnimi, že skoraj poletnimi sončnimi žarki, naravnost idealni za uspeh domačih tekmovalcev, ki imajo prav te ceste za svojo vsakodnevno "telovadnico na prostem". In rezultat ni izostal. Svetovni prvak, mladinec kriške Mladine David Bogateč (na sliki) je namreč z odličnim časom v svoji kategoriji osvojil tudi zmago na absolutni lestvici in tako razveselil prisotne, ki so spremljali ta nenavadni šport, ter predvsem poplačal trud odličnih organizatorjev iz Križa. Štiri zmage (mladinec David Bogateč, v kategoriji Master A Guido Masiero, začetnica Mateja Paulina in začetnik Eros Sullini), eno srebro (naraščajnica Mateja Bogateč) in dve tretji mesti (mlada Ana Košuta ter v kategoriji seniores Gianni Rupil) pa žal niso bile dovolj za prvo mesto na skupni društveni lestvici, ki je z majhno razliko v točkah odpotovala v Ljubljano k tamkajšnji Olimpiji. ----------------ED DOM V BORBI DO ZADNJEGA Morda niti prihodnje, zadnje kolo D lige ne bo dovolj za direktno napredovanje v C2 ligo Goriški Dom Agorest Rob Roy se je moral pošteno namučiti, preden je le za 2 točki doma premagal ronški Acli. Na vrhu lestvice D lige so Semoličevi fantje v družbi Santosa, tako da bi ob morebitni zmagi obeh omenjenih peterk v prihodnjem, zadnjem kolu, bila potrebna dodatna srečanja za določitev ekipe, ki bi napredovala. S temi problemi pa se ne ubadajo naše ostale tri D-ligaške postave. Bor Radenska je v tržaškem derbyju premagal Acli, Cicibona Preff. Marsich je porazila Grado, praznih rok pa je tokrat v Gorici pri Arteju ostal le Kontovel. NOVINKE KOIMPEXA OSTALE V B2 LIGI V zadnjem kolu D lige so si obstanek priborili tudi Espegovci in Slogašice Kar tri naše šesterke so si prav v zadnjem kolu zagotovile obstanek v B2 oz. D ligi. V prvi vrsti gre omeniti podvig po dolgih letih trenj med Slogo in Borom novonastale združene ekipe Koimpexa (na sliki KROMA), ki si je obstanek v B2 ligi prii- I msa Kmečka banka, ki je z domačo zmago proti San Miguelu dokončno zapečatila napredovanje v B1 ligo. V ligi nižje bodo torej v prihodnji sezoni igrali le Slogaši Koimpexa, ki so dosegli obstanek v ligi že pred porazom v zadnjem kolu. V ženski C1 ligi je Kalčeva Olympia Kmečka grala prav v zadnjem kolu, na gostovanju v Moglianu. To je nedvomno spodbuden in razveseljujoč dosežek, še zlasti če pomislimo, da je ekipa začela nastopati v tem kakovostnem in izenačenem prvenstvu, ko odbojkarice obeh tržaških društev sploh niso še bile uigrane med seboj. Obstanek v nižji, D ligi sta si prav v epilogu prvenstva priborili tudi dve naši mladi šesterki: fantje Espega oz. druge ekipe Vala in dekleta Sloge, kljub temu da so bila slednja poražena v Rivignanu, k sreči pa je klonil tudi neposredni tekmec Sloge za izpad iz lige - Fon-tanafredda. V soboto so se zaključila domala vsa prvenstva, v katerih so nastopale zamejske postave. Naša najboljša e-kipa bo tudi v prihodnji sezoni | banka K2 Šport uspešno zaklju-ičila letošnje prvenstvo, saj je v Martignaccu po ogorčenem boju šele v 5. setu strla hud odpor domačink. Goričankeoz. Brike so kot novinke v ligi letos povsem zadovoljile, z 11 zmagami pa je zadovoljen tudi sam trener Marko Kalc. V isti ligi so Valovke La Goriziane Zadružne kreditne banke po štirih setih izgubile v Veroni, kjub temu pa bodo tudi prihodnje leto na nasprotni strani mreže "večnega goriškega dvoboja" proti Olym-pii. V moški konkurenci je Soča Sobema s porazom končno sklenila letošnje prvenstvo, na katero igralci sami verjetno ne bodo imeli najlepših spominov. Začeli so ga s precejšnjimi ambicijami, končali pa po le treh osvojenih zmagah. AMBICIJE MATEJA ČERNIČA GRANZOTTO (ZARJA) NA DRŽ. PRVENSTVO Mladi odbojkar štandre-škega Vala Matej Černič (na sliki) bo konec meseca (29.5.) spet branil barve državne mladinske reprezentance, ki bo na prvi tekmi kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu avgusta v Perzijskem zalivu gostovala v Latviji. Po doseženem napredovanju v BI ligo s svojim klubom ima torej mladi plavolasi dolgin polne roke dela v teh poletnih mesecih, ko se bo skušal prebiti v standardno postavo italijanske mladinske vrste, kar mu je že uspelo na lanskem evropskem prvenstvu v Izraelu. Poleg tega pa Matej že razmišlja o prihodnji sezoni. Izrazil je skrito željo, da bi odšel iz Gorice v kak italijanski prvoligaški klub. Precej pa bo odvisno, kakšne ponudbe bo prejel (doslej MTI Padova, Colmark Brescia, Sisley in Hatu Bologna), ter kako bodo prvenstvo B1 lige začrtali v Štandrežu. Če možnost igranja v prvi ligi ne bi bila stvarna in če bi Val sestavil kompetitivno moštvo, pa bi lahko še eno leto “zdržal" v Gorici, še zlasti zato, ker Mateja čaka še zadnje leto višje šole z maturo, ob tem pa pri Valu zagotavljajo, da bodo v društvu imeli profesionalnega trenerja in tako ekipo, ki bo imela tudi velike ambicije v B1 ligi. Športni direktor Vala Ivan Plesničar pravi, da Černiču prvoligaški klubi lahko samo zagotovijo, da sedi na klopi, morda tudi občasno zaigra, več pa ne. Torej mu ostane predvsem igranje v mladinski ligi. Najbolj konkretni pogovori so doslej potekali z Bologno in pri Valu upajo, da se bodo končali v obojestransko korist. Plesničar trdi, da je trenutno 80 do 90 % možnosti, da Matej odide v Bologno, v Štandrežu pa zagotavljajo, da bodo zaščitili tako društvene kot Matejeve interese. 1 6 ČETRTEK 22. MAJA 1997 ZADNJA STRAN ŠTEVILNA VERSKA SREČANJA NA PRIMORSKEM Mesec maj je mesec, ko so na sporedu številna verska slavja in romanja, zlasti na Marijine božje poti, še posebej na Sv. goro. Sem prihajajo romarji predvsem ob sobotah in nedeljah, in to posamično ali organizirano v okviru župnij. Tako so se v soboto, 10. maja, zbrali pred Marijino milostno podobo v svetogorski baziliki cerkveni pevci iz koprske škofije, ki so se na ta način spomnili prve obletnice papeževega obiska v Sloveniji. Srečanje je organiziral in združene pevske zbore tudi vodil Lojze Kobal, župnik na Ravnici in ravnatelj orgelske šole v Novi Gorici. Somaševanje več duhovnikov je vodil p. Stane Zore s Sv. gore, ki je tudi pridigal in poudaril misel, da je treba moliti in si prizadevati za svetost. Številni primorski cer-kevni pevci, ki jih je bilo več sto, so med bogoslužjem zapeli več stalnih delov iz Tro-štove Četrte maše, pa tudi nekatere pesmi z lanskoletnega srečanja s papežem v Postojni. Po maši je sledil blagoslov s petimi lavretanskimi litanijami Matere božje z odpevi, ki jih na Sv. gori pogosto slišimo. Naslednjega dne, v nedeljo, 11. maja, pa so se v Vrtojbi zbrali pritrkovalci iz Vipavske doline na enem od rednih srečanj, ki vsako leto potekajo v škofiji. Srečanje je s pomočjo domačinov pripravil Pritrko-valski krožek slovenskih bogoslovcev, ki podobno srečanje pripravlja tudi v nedeljo, 25. maja, v Izoli. Na srečanju v Vrtojbi smo imeli priložnost spoznati vrline novih velikih vrtojbenskih zvonov, izdelek livarne De Paoli iz Vittorio Veneta, in to med pritrkovanjem kot med prostim zvonjenjem. Kot običajno so se na tem sre-, Čanju še posebej odlikovali pritrkovalci iz gornje Vipavske doline, kjer je izročilo zvono-slovca Ivana Mercine očitno še živo. Tudi letos je bil dobro obiskan tradicionalni binkoštni I shod v romarski cerkvi Marijinega Vnebovzetja na Vitovljah. Gre za markantno točko na Vitovskem hribu 604 m nad morjem, ki je znan po ostankih srednjeveškega protitur-škega tabora z Marijino cerkvijo v njegovem osrčju. Cerkev izvira še iz časa gotike, saj je prezbiterij bil zgrajen vtem slogu, v 1 7. stoletju pa so ji prizidali tri ladje v renesančnem slogu, spominjajočem na staro svetogorsko baziliko, l Letošnji binkoštni shod je vodil in med mašo tudi pridigal ižupnik iz Oseka Jožko Bric. Najpomembnejši shod v koprski škofiji pa je potekal v soboto, 17. maja, ob starinski cerkvici sv. Danijela v Zalogu pri Postojni. Združen je bil s škofijskim srečanjem mladih ter blagoslovitvijo križa v spomin na papežev obisk v Postojni leta 1996. Cerkvica s križem stoji tik pred Postojno, na levi strani avtoceste, če prihajamo s primorske strani, približno kilometer stran od postojnskega letališča, kjer je Kot smo že poročali, je bil za novega vizitatorja slovenske Misijonske družbe izvoljen Zdravko Pogorelc. Na tem mestu bo s 1. julijem nasledil prof. dr. Antona Stresa, ki zaključuje svoj drugi vizitatorski mandat (po pravilih družbe traja prvi mandat šest let, nakar je isti kandidat lahko izvoljen še za tri leta). Volijo vsi člani določene province, tako duhovniki kot bratje, nakar gredo rezultati volitev v Rim, kjer generalni superior formalno potrdi izvoljenega vizitatorja. Misijonsko družbo je ustanovil 1.1625 sv. Vincencij Pa-velski, v naše kraje pa so lazaristi prišli 1.1852 na prošnjo škofa Slomška v Celje. Družba ima še vedno tri smeri osnovnega delovanja: ljudski misijoni, zunanji misijoni in sodelovanje pri oblikovanju duhovnikov. Glede na trenutne potrebe Cerkve lahko člani družbe poleg teh osnovnih dejavnosti sprejmejo tudi druge službe. Tako tudi v Sloveniji vodijo nekaj župnij (Sv. Jakob ob Savi, Celje - Sv. Jožef in Šmartno pri Slovenj Gradcu). Na Mirenskem Gradu vodijo zelo znan dom duhovnih vaj, ki deluje že tretje desetletje, nedavno so za podoben namen blagoslovili prenovljeno, vrnjeno markan- G. ZDRAVKO POGORELC NOVI VIZITATOR LAZARISTOV tno hišo v Celju. Lazaristom je bila pred leti vrnjena tudi nekdanja osrednja hiša na Taboru v Ljubljani, ki so jo sedaj namenili za študentski dom, v katerem za vse kandidate žal ni dovolj prostora. Sicer pa je slovenska Misijonska družba, naslednica prejšnje jugoslovanske province, tudi teritorialno izredno razgibana. Še vedno deluje tudi v mejah nekdanje Jugoslavije, poleg Slovencev pa so njeni člani tudi hrvaški in makedonski sobratje. V Beogradu je že stara postojanka družbe, ki tu upravlja tudi župnijo (na Čukarici), zagrebška hiša je mlajša, vodi pa kar tri župnije (Vrapče, Vrapče-bolnica in Oranice). Župnijo imajo lazaristi tudi v Bitoli, e-den od duhovnikov pa deluje v Skopju. Močna zastopstva i-majo tudi v Kanadi in Argentini. V Kanadi vodijo več župnij (Toronto - dve, Montreal, Win-nipeg), s pastoralo se ukvarjajo tudi v Argentini, znani tudi po mladem valu bogoslovcev, ki so študirali v Ljubljani. Teritorialno razgibana je tudi zgodo- USPEŠNA IGRA Z EGIPČANSKIMI lani potekalo srečanje s papežem. Mladi iz vse Primorske so v Zalog prihajali že od jutranjih ur dalje, ko je ob cerkvici sv. Danijela potekal ver-sko-kulturni program kot zahvala za lanskoletni obisk sv. očeta in priprava na avgustovsko srečanje mladih letos v Parizu. Ob štirih popoldne se je pričelo slovesno bogoslužje v prisotnosti mladih, pa tudi starejših vernikov, ki so na ta način želeli počastiti prvo obletnico papeževega obiska v Sloveniji. Šomaševanje je ob udeležbi številnih primorskih duhovnikov vodil koprski škof msgr. Metod Pirih. V začetku bogoslužja je blagoslovil nad 18 metrov visok kovinski spominski križ in kamnit obelisk z napisom ob njem; obe znamenji bosta trajno pričali o lanskoletnem zgodovinskem papeževem obisku v Sloveniji. V nagovoru po evangeliju je koprski škof poudaril pomen odgovorne naloge vsakega kristjana, to pa je spoznavanje evangelija in tudi življenje po njem. Sledila je skupna izpoved vere na enak način kot ob lanskoletnem srečanju s svetim očetom v Postojni. Med občutenim bogoslužjem so se tradicionalne slovenske ljudske pesmi prepletale s sodobnejšimi mladinskimi napevi. Ob koncu maše je škof blagoslovil simbolične križe, ki so jih sprejeli mladi predstavniki dekanij, verskih gibanj in organizacij in jih nato prenesli v j svoja okolja. Srečanje v Zalogu pri Postojni seje zaključilo z znano pesmijo Tisoč let je že minilo, ki je nastala prav ob lanskoletnem papeževem obisku in jo po slovenskih cerkvah odtlej pojejo tudi ob drugih priložnostih, letos še posebej ob prvi obletnici obiska. -------------MV vina sedeža province: povojni se je v tedanjih razmerah preselil v Beograd, nato v Zagreb in nato spet v Ljubljano. Več slovenskih lazaristov deluje na Madagaskarju, kjer so člani malgaške province. Predstojnik vsake province Misijonske družbe se imenuje vizitator in lahko premešča člane po hišah svoje province. V Sloveniji bo to poslej g. Zdravko Pogorelc, sedanji superior na Mirenskem Gradu. Doma je iz župnije Struge na Dolenjskem, na Mirenskem Gradu pa deluje od I. 1990. Zanimivo je dodati, da njegova sedanja izvolitev pomeni hkrati tudi vrnitev na odgovorno službo, ki jo je nekdaj že opravljal. Za vizitatorja je bil namreč prvič izvoljen že I. 1979, tedaj kot župnik v Sv. Jakobu ob Savi, ko je na mestu vizitatorja nasledil sedanjega ljubljanskega nadškofa Franca Rodeta. Provinco je tedaj vodil dva mandata, skupaj devet let. Ponovni, že tretji mandat, tako zgovorno priča o ugledu in zaupanju, ki ga g. Zdravko uživa med sobrati. Podobno spoštovanje si je v teh letih pridobil tudi na Goriškem, ko je prihajal v pomoč tudi v zamejstvo, zlasti pa vodil zahtevno službo na Gradu, vincencijansko skromno, a neutrudno. ---------PB V NEDELJO, 25. MAJA MEDŠKOFIJSKO ROMANJE NA SVETO GORO Zadnjo nedeljo maja - letos 25. maja - že nekaj let poteka medškofijsko romanje na Sv. goro. V Marijini baziliki se srečajo pri skupni maši verniki, duhovniki in oba obmejna škofa. Letos bo ob spominu na 280-letnico kronanja sveto-gorske Marijine podobe somaševanje ob 16. uri; vodil ga bo škof Metod Pirih. Srečanje ima namen, da bi verniki molili za vse žrtve zadnje svetovne vojne in pospeševali medsebojno spravo in sožitje med obema narodoma tostran in onstran državne meje. Prvi zgled naj damo prav mi verniki, duhovniki in naši škofje. Zato naj bi bila nedeljska udeležba na Sv. gori čim večja. Med drugim se bomo spomnili tudi na lanski obisk sv. očeta v Sloveniji, ki je potekal prav meseca maja. Ob 14.30 se bo začelo od prve kapelice naprej skupinsko romanje za pešce ob primernem branju Božje besede in molitvi. G. nadškof Bom-marco je v ta namen objavil posebno spodbudno pismo, ki se začenja takole: "Vračamo se na Sv. goro, da storimo nov korak pri Materi božji za veliki jubilej tretjega tisočletja." Ob dogodku je izšla tudi nova številka Svetogorske kraljice, glasila prijateljev Sv. gore. V njej je prvič objavljena raziskava o omenjenem kronanju podobe Kraljice slovenskega naroda, ki jo je izvedel in napisal dr. Rudolf Klinec, verski organizator, zgodovinar, pisec in nekdanji škofijski kancler v Gorici. VERA LESTAN IN NJENA TRAGIKA O Veri Lestan smo v Novem glasu že pisali. Tokrat o-pozarjamo na članek, ki ga je objavila Voce Isontina, glasilo goriške nadškofije. Avtor prof. Luigi Tavano oriše življenje in delo pok. Vere in nato njeno tragično vabilo na kratek razgovor, od katerega se ni več vrnila. Zanimiva je avtorjeva zaključna ugotovitev: "Tedanja komunistična oblast je sklenila odstraniti vse, posebno intelektualce, ki bi utegnili postati ovirat.i. proletarski diktaturi, v našem primeru Titovi diktaturi. Vera je kričeč primer, ki priča, kadar govorimo o fojbah, deportacijah in partizanskih obsodbah, da je bilo slovensko ljudstvo v letih 1941 -45 dosti bolj prizadeto kot italijansko." ŠTIRJE NOVI MAŠNIKI ZA GORIŠKO V nedeljo, 8. junija, bo nadškof Bommarco posvetil štiri goriške bogoslovce za mašni-ke: dva sta iz Gradeža, eden iz Krmina in eden iz župnije sv. Frančiška v Sesljanu. Posvečenje bo v Ogleju ob 17. uri. SIMBOLI ERIKA JAZBAR Palazzo Reale v Milanu (trg Duomo na levi strani) vabi do 1. junija na dobro obiskano razstavo o želo izposojenem liku egipčanske boginje Izide (Iside. II mito, il mistero, la magia). Slika nad naslovom: tempelj Izide c Fileju; kipca: Izida, polovica 2. stoletja po Kr., Arheološki muzej v Neaplju; Oziris, Muzej rimske zgodovine v Rimu; v ozadju freska, ki predstavlja svečenika z masko Anubija, 62-79 po Kr., Arheološki muzej v Neaplju. V času, ko se v Egipt zateka marsikateri new-agevski duhovni vodja in tam išče mistično prikupnih simbolov in skrivnostno zvenečih formu-larnih imen, lahko razumemo velik uspeh, ki ga je doslej imela razstava, saj niha število obiskovalcev okoli 1200 dnevno. Razstava je precej bogata in privlačna, logično strukturirana in z izčrpnimi razlagami (edino razočaranje predstavlja video soba, v kateri se - če že ne drugače - vsaj za nekaj minut spočiješ). Vsakdo si potem lahko kupi še lep, velik katalog s številnimi slikami. Skratka, glede na pričakovanja je pobuda lahko zanimiva. Razstava dolguje svoj uspeh duhovnim tendencam današnjega tudi navadnega človeka, ki potrebuje nekoliko metafizične skrivnostnosti, ko se zagleda v vsakodnevno še kako jasno brutalno življenje. Vendar... vsi tisti obiskovalci, ki bodo v milanskih sobanah iskali alkimijo, taroke, astrologijo, ezoteriko ali enostavno magijo, bodo ostali precej razočarani, saj je razstava nastavljena predvsem arheološko . Rojstvo, kult, mit boginje življenja, plodnosti in obilnosti, lik žene, ki je po dolgem iskanju našla truplo moža -brata (Ozirisa) in mu za kratek čas dala luč življenja; ljubeča mati, ki brani sina (Horus) pred zlonamernim stricem (Seth); čarovnica, ki vlada nad časom in lahko vpliva na same zvezde. V številkah se nam razstava predstavlja v 30 razstavnih sobanah s 700 eksponati, ki prihajajo iz muzejev 22 držav: kipi in bronasti kipci, sarkofagi, napisi, okrasni predmeti, amuleti, prstani, žlahtni kamni, gliptika, nagrobni spomeniki, kovanci, nekatere zelo zanimive slike iz Pompejev (kjer se je ohranil edini iseon - Izidin tempelj). Razstava objema v glavnem kult boginje v Italiji, in to predvsem v dobi cesarjev, t.j. po Kristusu, ko je doživela svojo akme (vrhunec) s Kara-kalo v 3. stol., pa do leta 391, ko je bil njen kult z ostalimi poganskimi religijami uradno prepovedan. Nekaj pozornosti je namenjene tudi Ogleju, pomembnemu pristanišču za Norikum in Panonijo, kjer seje kult boginje razširil že v 1. stol. pred Kr., medtem ko arheologi še danes raziskujejo prisotnost iseona (verjetno v severnih predelih), ki nam ga dokazujejo številna pričevanja. Razstavo svetujemo seveda vsem, posebno tistim, ki se zanimajo za rimsko umetnost oz. arheologijo in sredozemske religije, medtem ko naj si oni, ki pričakujejo prihajajočo Vodnarjevo dobo, od razstave kljub prikupnemu naslovu ne pričakujejo preveč.