Raziskovalno delo v splošnih bolnišnicah v Sloveniji 107 IzvIrnI znanstvenI članek @publisher.id: 2825 @primary-language: sl, en @discipline-en: Microbiology and immunology, Stomatology, Neurobiology, Oncology, Human reproduction, Cardiovascular system, Metabolic and hormonal disorders, Public health (occupational medicine), Psychiatry @discipline-sl: Mikrobiologija in imunologija, s tomatologija, nevrobiologija, Onkologija, r eprodukcija človeka, srce in ožilje, Metabolne in hormonske motnje, Javno zdravstvo (varstvo pri delu), Psihiatrija @article-type-en: Editorial, Original scientific article, Review article, Short scientific article, Professional article @article-type-sl: Uvodnik, Izvirni znanstveni članek, Pregledni znanstveni članek, klinični primer, strokovni članek @running-header: Raziskovalno delo v splošnih bolnišnicah v Sloveniji @reference-sl: z drav vestn | marec – april 2019 | l etnik 88 @reference-en: Zdrav Vestn | March – April 2019 | Volume 88 Odelek za intenzivno nego, Splošna bolnišnica „dr. Franca Derganca“ Nova Gorica, Šempeter pri Novi Gorici, Slovenija Korespondenca/ Correspondence: Matjaž klemenc, e: matjaz. klemenc@bolnisnica-go.si Ključne besede: raziskovalci; raziskovalni oddelki; splošne bolnišnice Key words: researchers; research departments; general hospitals Prispelo: 10. 3. 2018 Sprejeto: 22. 2. 2019 Raziskovalno delo v splošnih bolnišnicah v Sloveniji Research work in general hospitals in Slovenia Matjaž Klemenc Iz vleč ek Izhodišč e: Raziskovalno delo je temeljni element medicine, ker omogoča prenos znanstvenih dosežkov v vsakdanjo klinično prakso. Namen članka je predstaviti organizacijo raziskovalnega dela v slovenskih splošnih bolnišnicah. Posebej nas je zanimalo vprašanje, ali se glede strukture zaposlenih zdravnikov (delež zdravnikov z znanstvenimi in učiteljskimi naslovi) splošne bolnišni- ce razlikujejo od obeh univerzitetnih kliničnih centrov. Metode: Podatke smo pridobili z neeksperimentalno-kvantitativno metodo zbiranja podatkov. Uvodni del smo oblikovali na podlagi dejstev, raziskovalni del pa s pomočjo strukturiranega vprašalnika, ki smo ga v drugi polovici septembra 2017 poslali desetim splošnim bolnišnicam. Rezultati: V slovenskih splošnih bolnišnicah je bilo konec oktobra 2017 zaposlenih 866 specia- listov in 568 drugih zdravnikov. 8,6 % zdravnikov je imelo znanstveni naslov magister oz. doktor znanosti, 1,1 % jih je imelo učiteljski naziv. Primerjava strukture zaposlenih zdravnikov glede na strokovni, znanstveni in pedagoški naziv pokaže statistično pomembne razlike med obema uni- verzitetnima bolnišnicama na eni strani in splošnimi bolnišnicami: χ 2 = 336.62, p < 0.0001. Z akl juč ek : Večina bolnišnic je imela v svoji strukturi organiziran raziskovalni oddelek. V primer- javi z univerzitetnima kliničnima centroma je delež zdravnikov z znanstvenimi in učiteljskimi na- slovi v slovenskih splošnih bolnišnicah izrazito nižji. Z razvojem informacijske tehnologije, boljšo tehnično opremljenostjo splošnih bolnišnic in predvsem zaradi motiviranosti mladih zdravnikov za raziskovalno delo lahko upravičeno pričakujemo, da se bo razkorak med splošnimi in univer- zitetnimi bolnišnicami postopoma zmanjševal. Abstract Background: Research work is a fundamental element of medicine because it allows the trans- fer of scientific achievements into daily clinical practice. The purpose of the article is to present the organization of research work in Slovenian general hospitals. We were particularly interested whether the structure of employed doctors (the proportion of doctors with scientific and tea- ching titles) of general hospitals differ from the two university medical centers. Methods: The data were obtained using the non-experimental quantitative method of data co - llection. The introductory part was designed on the basis of facts, and the research work was carried out using a structured questionnaire sent to ten general hospitals in the second half of September 2017. Results: At the end of October 2017, Slovenian general hospitals employed 866 specialists and 568 other physicians; 8.6 % of physicians held a Doctor of Philosophy or a Master of Science degree; 1.1 % were university teachers. A comparison of the structure of employed physicians according to their professional, scientific and academic titles shows statistically significant diffe - rences between the two university hospitals on the one hand and the general hospitals on the other: χ 2 = 336.62, p < 0.0001. 108 z drav vestn | marec – april 2019 | l etnik 88 JavnO zdravstv O (varstv O PrI delu) Conclusion: Most of the general hospitals have an organized research department in their stru- cture. In comparison with the university hospitals, the share of physicians with scientific and academic titles in Slovenian general hospitals is significantly lower. With the development of information technology, better technical equipment of general hospitals and, in particular, the motivation of young doctors for research work, we can reasonably expect that the gap between general and university hospitals will gradually decrease. Citirajte kot/Cite as: klemenc M. [r esearch work in general hospitals in slovenia]. z drav vestn. 2019;88(3– 4):107–14. DOI: 10.6016/ZdravVestn.2825 1  Uvod Visoka kakovost zdravstvene oskrbe, ki jo danes uživamo, temelji na dolgo- letnem raziskovalnem delu zdravnikov, znanstvenikov in drugih strokovnjakov na področju medicine, ki so svoje življe- nje in delo posvetili odkrivanju vzrokov in načinov zdravljenja različnih bolezni. Zaradi njihovega neutrudnega dela so nekatere nekoč življenjsko ogrožujoče bolezni danes samo še spomin. Na splošno lahko raziskovalno delo opredelimo kot temeljito, načrtovano opazovanje, zbiranje podatkov, ugotav- ljanje dejstev o nekem pojavu. Tako kot v drugih vejah znanosti tudi v medicini z raziskavami predvsem izboljšujemo zna- nje v dobro človeštva. Nova odkritja v medicini postopoma uvajamo v vsakdanjo klinično prakso. Pri tem se porajajo nova vprašanja, na katera lahko odgovorimo le z načrtnim raziskovalnim delom. Tako je sklenjen vzajemen odnos (krog) med kliničnim in raziskovalnim delom. Obstaja domneva, da lahko zdravnik spremlja najnovejše dosežke in znan- stvena spoznanja samo s prebiranjem strokovne literature. Ta predpostavka ni utemeljena. Čeprav je strokovna li- teratura široko dostopna, je vrhunsko klinično delo možno samo, če so zdrav- niki aktivno vključeni v raziskave (4). Raziskovalno delo lahko zaradi sistema- tičnosti pristopa k določenem problemu (kliničnem vprašanju) z vnaprej defini- ranimi postopki obravnave preiskovan- cev, natančnim upoštevanjem pravil dobre klinične prakse, analizo in obja- vo pridobljenih podatkov istovetimo z vrhunskim kliničnim delom. Razumljivo je, da je bilo raziskovalno delo najprej domena univerzitetnih bol- nišnic. Klinični oddelki so imeli razme- roma veliko število zdravnikov, primer- no opremo, predvsem pa so bili vpeti kot učna baza v sistem izobraževanja zdrav- nikov. Z leti se je povečevalo tudi število za- poslenih zdravnikov v splošnih (neuni- verzitetnih) bolnišnicah (9), razkorak v opremljenosti v primerjavi z univerzi- tetnimi bolnišnicami se je postopoma manjšal, predvsem pa je razvoj informa- cijske tehnologije omogočil enostaven in hiter dostop do strokovne literature. Omenjene spremembe so omogočile ra- zvoj raziskovalnega dela v splošnih bol- nišnicah. V drugi polovici oktobra 2017 je v okviru redne letne skupščine SZD po- tekalo strokovno srečanje o raziskova- nju v vsakdanjem zdravnikovem delu. Predstavljene so bile oblike organizira- nosti raziskovalne dejavnosti od primar- ne do terciarne ravni, v stomatologiji in pri zasebnih zdravnikih. Raziskovalno delo v splošnih bolnišnicah v Sloveniji 109 IzvIrnI znanstvenI članek Namen preglednega članka je predstaviti organizacijo raziskovalnega dela v slovenskih splošnih bolnišnicah. Posebej nas je zanimalo vprašanje, ali se glede strukture zaposlenih zdravnikov (delež zdravnikov z znanstvenimi in uči- teljskimi naslovi) splošne bolnišnice raz- likujejo od obeh univerzitetnih kliničnih centrov. 2  Metode Podatke smo pridobili z neeksperi- mentalno kvantitativno metodo zbira- nja podatkov. Uvodni del smo oblikovali na podlagi dejstev, raziskovalni del pa s pomočjo strukturiranega vprašalnika, ki smo ga v drugi polovici septembra 2017 poslali desetim splošnim bolnišni - cam. Vprašalnik je bil sestavljen iz treh vsebinskih sklopov. Prvi se je nanašal na status bolnišnic kot učnih ustanov. V drugem sklopu, “Bibliografske enote raziskovalcev”, smo želeli dobiti podat- ke o številu objavljenih raziskovalnih in strokovnih prispevkov. Tretji sklop, “Demografski podatki”, pa je vključeval vprašanja o strukturi zaposlenih zdrav- nikov glede na strokovne, znanstvene in pedagoške nazive. Vsebina vprašalnika je predstavljena v Tabeli 1. Nekatere bolnišnice so poleg izpol- njenega anketnega lista dodale še po- datke o uspešnosti raziskovalnih skupin, ki temelji na predpisih Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) (1). 2. 1  S t a tis tična analiz a Za prikaz vrednosti v posameznih tabelah smo uporabili deskriptivne sta- tistične metode. Pri ugotavljanju razlik v strukturi zaposlenih v univerzitetnih kliničnih centrih in splošnih bolnišnicah smo uporabili test χ 2 , za oceno moči po- vezave med kategoričnimi spremenljiv- kami Cramerjev V test, procent odstopa- nja (PO) pa je bil izračunan z enačbo 1: PO = [(opazovana vrednost – pričakovana vrednost)/pričakovana vrednost]*100 (1) Statistični izračuni so opravljeni s statističnim programom VassarStats (Vassar college Poughkeepisie, NY, ZDA). 3  Rezultati Vse splošne bolnišnice so registrirane kot učne bolnišnice. Večina ima v svoji strukturi organiziran tudi raziskovalni oddelek. Ta je praviloma samostojen, ločen od drugih samostojnih medicin- skih oddelkov in služb (npr. SB Nova Gorica, SB Celje, SB Jesenice, SB Murska Sobota …). Tabela 1: Vprašalnik o raziskovalni dejavnosti v splošnih bolnišnicah v Sloveniji. Sklop 1. Status bolnišnice DA NE Ima bolnišnica status učne bolnišnice? Ima bolnišnica organiziran raziskovalni oddelek/službo? Sklop 2. Bibliografske enote raziskovalcev V zadnjih 5 letih so zaposleni zdravniki predstavili izvirno raziskovalno delo: • v revijah s faktorjem impact • v ostalih revijah • na mednarodnih kongresih/srečanjih • na domačih kongresih/srečanjih Sklop 3. Demografski podatki število specialisti ostali zdravniki zdravniki z doktoratom znanosti zdravniki z magisterijem zdravniki z učiteljskim naslovom (docent, izredni prof., redni profesor) 110 z drav vestn | marec – april 2019 | l etnik 88 JavnO zdravstv O (varstv O PrI delu) Raziskovalci so bili preko razisko- valnih oddelkov vključeni v raziskave, ki jih financira ARRS, kot nosilci (npr. SB Murska Sobota: Epidemiologija srč- nega popuščanja v Sloveniji: prevalen- ca, hospitalizacije in umrljivost« – J3– 7405 …) ali pa kot partnerji (npr . SB Celje: Odkrivanje novih regulatorjev izražanja RANKL, ključne molekule ne samo v kostni presnovi, J3–7425). Raziskovalne skupine so opravljale raziskave tudi v sodelovanju z univerzitetnimi klinikami, z raziskovalnimi inštituti in drugimi fa- kultetami (2) in v mednarodnih projek - tih, financiranih od Evropske skupnosti (npr. mednarodni projekt United4health Tabela 3: Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz (2008–2018). Splošna bolnišnica Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov WoS Scopus WoS Scopus WoS Scopus Celje 2437 3086 2336 2971 14,69 21,69 Ptuj 77 98 70 90 4,67 6 Jesenice 1380 1696 1354 1665 33,02 37 Murska Sobota 5184 6127 4715 5670 18,13 23,92 Novo mesto 21 33 21 33 2,1 6,6 Slovenj Gradec 460 560 415 512 4,91 7,31 vir: vzajemna baza podatkov Cobiss.si / Cobib.si; 1. 8. 2018; Wos, scopus... citatne baze. Tabela 2: Bibliografski kazalniki raziskovalne uspešnosti raziskovalnih skupin v slovenskih splošnih bolnišnicah. Splošna bolnišnica Upoštevane točke A‘‘ izjemni dosežki A‘ zelo kvalitetni dosežki A 1/2 pomembni dosežki CI 10 število čistih citatov znanstvenih del (2008–2017) CI max najodmevnejše delo (2008–2017) h-indeks (2008–2017) A 1 A 3 Celje 1.108,64 59,38 289,46 385,06 2.703 530 20 3,44 0 Ptuj 40,73 1,08 1,08 9,62 67 17 5 0,12 0 Jesenice 613,89 3,67 12,65 29,37 1.618 1.186 13 1,65 0 Murska Sobota 3.194,84 430,37 1.455,65 1.748,01 5.021 1.218 30 8,97 0,79 Novo mesto 114,51 0 0 0 5 5 1 0,31 0 Slovenj Gradec 780,43 4,97 22,58 188,66 454 117 11 2,21 0 Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 30. 7. 2018; a3 za obdobje 2012–2016 [vir: vzajemna baza podatkov COBIss.sI/COBIB.sI, 30. 7. 2018]. Raziskovalno delo v splošnih bolnišnicah v Sloveniji 111 IzvIrnI znanstvenI članek – SB Slovenj Gradec (8) in Trans2care – SB Nova Gorica (3). Posamezne bolnišnice so poleg odgo- vora na vprašanja, postavljena v anketi, predstavile tudi uspešnost delovanja po- samezne raziskovalne skupine na pod- lagi pravilnika Javne agencije za razi- skovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). V Tabeli 2 so prikazani biblio- grafski kazalniki raziskovalne uspešnosti raziskovalnih skupin, ki jih zajema infor- macijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji – SICRIS (http://www.sicris. si). Iz podatkovne baze SICRIS smo do- bili podatke o znanstvenih in strokovnih delih registriranih raziskovalnih organi- zacij. Skladno z merili ARRS je registri- Tabela 5: Primerjava strukture zaposlenih zdravnikov med obema univerzitetnima kliničnima centroma in splošnimi bolnišnicami. Ustanova Specialisti Ostali zdravniki Magistri in doktorji znanosti Učitelji UKC Ljubljana 856 (–9,8 % ) 438 (–19,1 %,) 461 (+36,4 %) 201 (+57,6 %) UKC Maribor 352 (–3,7 %) 182 (–12,6 %) 156 (+19,9 %) 63 (+28,3 %) Splošne bolnišnice 876 (+13,9 %) 568 (+29,5 %) 125 (–54,4 %) 16 (–84,5 %) l egenda: število zdravnikov (delež odstopanja v %). Tabela 4: Struktura zdravnikov glede na strokovni, znanstveni in pedagoški naziv. Bolnišnica Specialisti Ostali zdravniki Doktorji znanosti Magistri znanosti Univerzitetni učitelji* Murska Sobota 89 66 8 13 4 Ptuj 38 30 2 4 1 Slovenj Gradec 91 65 8 9 1 Novo mesto 122 75 7 7 0 Brežice 37 33 2 2 1 Celje 200 114 17 19 4 Trbovlje 25 13 1 0 0 Jesenice 76 54 1 4 0 Izola 93 62 6 7 3 Nova Gorica 105 56 7 1 2 Skupaj 876 568 59 66 16 *univerzitetni učitelji: docent, izredni profesor, redni profesor. 112 z drav vestn | marec – april 2019 | l etnik 88 JavnO zdravstv O (varstv O PrI delu) ranih šest bolnišnic. Te imajo tudi pripa- dajoče šifre ARRS. Njihovi bibliografski potenciali so izraženi v številu čistih in vseh citatov za članke, ki so povezani s citatnimi bazami WoS in ScopuS. Po šte- vilu totalnih in čistih citatov za obdobje 2008 do 2018 izstopa Splošna bolnišnica Murska Sobota, sledita pa ji Splošni bol- nišnici Celje in Jesenice (Tabela 3). V sklopu »Demografski podatki« smo dobili podatke o številu zaposlenih specialistov, zdravnikov in številu tistih, ki so dosegli znanstvene in habilitacijske nazive. V začetku oktobra 2017 je bilo splošnih bolnišnicah Slovenije zaposle- nih 876 specialistov, 568 ostalih zdravni- kov, 59 od njih je imelo naslov magistra in 66 doktorja znanosti. Med zaposleni- mi je bilo tudi 16 univerzitetnih učiteljev. Razporeditev zdravnikov po strokovnih, znanstvenih in pedagoških nazivih je v Tabeli 4. Med vsemi zaposlenimi zdravniki v splošnih bolnišnicah je imelo magisterij oz. doktorat znanosti 8,6 % zdravnikov. Zdravnikov z učiteljskim naslovom je bilo 16 oz. 1,1 %. Primerjava strukture zaposlenih zdravnikov glede na strokovni, znanstve- ni in pedagoški naziv pokaže statistično pomembne razlike med obema univer- zitetnima bolnišnicama na eni strani in splošnimi bolnišnicami: χ 2 = 336.62, p < 0.0001, Cramer V = 0.198. Delež magistrov in doktorjev znanosti v UKC Ljubljana znaša 35,6 %, v UKC Maribor pa 29,2 %. 15,5 % zdravnikov v UKC Ljubljana ima učiteljski naslov, v UKC Maribor pa 11,8 % (Tabela 5). 4  Razpravljanje Pregled organiziranosti raziskoval- nega dela v slovenskih splošnih bolni- šnicah je pokazal, da ima večina bolni- šnic organizirane raziskovalne oddelke. Raziskovalni oddelki predstavljajo mre- žno strukturo, kjer se stikajo vse dejavno- sti, povezane z raziskavami. Omogočajo pregled nad raziskovalno dejavnostjo v posamezni bolnišnici in skrbijo za vklju- čevanje svojih raziskovalcev v domače in mednarodne raziskovalne projekte. Prav tako nudijo administrativno podporo raziskovalcem pri urejanju bibliografije in pri pridobivanju finančnih sredstev za aktivno udeležbo na strokovnih sre- čanjih (5). Razveseljivo je dejstvo, da so rezultati dela raziskovalnih skupin predstavljeni tudi v revijah s faktorjem vpliva (angl. »impact factor«), kar posre- dno govori o kakovosti samih raziskav. Bibliografski kazalniki raziskovalne us- pešnosti omogočajo primerjavo med posameznimi raziskovalnimi skupina- mi, povečujejo motivacijo, predvsem pa omogoča točkovanje znanstvenih del za financiranje oz. sofinanciranje razisko- valnih programov v okviru Javne agen- cije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. V primerjavi z univerzitetnima bolni- šnicama (Univerzitetni klinični center v Ljubljani in Mariboru) je delež zdravni- kov, ki so dosegli znanstveni naslov ma- gistra oz. doktorja znanosti, v splošnih bolnišnicah pričakovano nižji: 35,6 % v UKC Ljubljana, 29,2 % v UKC Maribor in 8,6 % v splošnih bolnišnicah, enako velja tudi za delež učiteljev – tu je razlika v deležih še bistveno višja: 15,5 % v UKC Ljubljana in 11,8 % v UKC Maribor, v splošnih bolnišnicah 1,1 %. Slednje posre- dno govori o tem, da je pot od doktorata do učiteljskega naslova v splošnih bol- nišnicah precej zahtevna. Deloma si to lahko razložimo z zahtevami v „Merilih za izvolitev v naslove visokošolskih uči- teljev“ [6]. Tu imajo poglavitno težo ob- javljeni članki, ki pa so lahko le plod or- ganiziranega raziskovalnega dela. T ežavo predstavlja tudi zbiranje potrebnih točk iz naslova pedagoškega dela. Te izhajajo predvsem iz publiciranja učnih gradiv Raziskovalno delo v splošnih bolnišnicah v Sloveniji 113 IzvIrnI znanstvenI članek in različnih mentorstev. Za primer iz- razito majhne zastopanosti mentorjev, zaposlenih v splošnih bolnišnicah, lah- ko navedemo razpis za Prešernove na- grade študentom Medicinske fakultete v Ljubljani za šolsko leto 2017/2018. Med 140 mentorji in somentorji so bili samo trije (2,1 %) zaposleni v splošnih bolni- šnicah, ostali le v UKC Ljubljana (105) oz. na medicinski fakulteti (32) (10). Na opisane razlike pomembno vpliva tudi kadrovska podhranjenost: razme- roma majhno število zaposlenih zdrav- nikov v splošnih bolnišnicah (876 spe - cialistov v splošnih bolnišnicah in 1.228 specialistov v obeh univerzitetnih kli- ničnih centrih; glej Tabelo 4 in Tabel o 5) zmanjšuje razpoložljiv čas za raziskoval- no delo. Prav tako ne morejo računati na pomoč študentov, specializantov in mla- dih raziskovalcev v taki meri kot njihovi kolegi v univerzitetnih kliničnih centrih. Zdravniki so obremenjeni predvsem z rutinskim delom, ki zajema široka pod- ročja posameznih specializacij. S tem pa je izbor zanimivih raziskovalnih podro- čij omejen oziroma otežkočen. Nenazadnje je potrebno omeniti tudi vpliv motiviranosti zdravnikov za raz- iskovalno delo. Z razliko od univerzite- tnih kliničnih centrov napredovanje v splošnih bolnišnicah ni vezano na raz- iskovalne dosežke. Pomemben je tudi vpliv samega okolja, tako sodelavcev kot vodstev bolnišnic. Za sodelavce, ki se ne ukvarjajo z raziskovalnim delom, je zdravnik raziskovalec „moteči dejav- nik“, vodstva bolnišnic pa se v glavnem ukvarjajo z izpolnjevanjem pogodbe- nega programa. Tako raziskovalna de- javnost ne predstavlja prioritete, ki bi jo posebej spodbujala vodstvena struktura (večdesetletna izkušnja avtorja). Z razvojem informacijske tehnologije, boljšo tehnično opremljenostjo splošnih bolnišnic in predvsem zaradi motivira- nosti mladih zdravnikov za raziskovalno delo lahko upravičeno pričakujemo po- večanje števila raziskav in s tem poveza- no povečanje deleža zdravnikov z znan- stvenimi in učiteljskimi naslovi. Omejitve študije: Podatki, ki so pri- kazani v študiji, so bili zbrani z anketo in dostopnimi podatki v sistemu SICRIS (http://www.sicris.si/public/). Ker ima samo šest od desetih anketiranih bolni- šnic registrirano raziskovalno skupino, ni možna primerjava uspešnosti razisko- valnega dela med posameznimi bolni- šnicami. 5  Zahvala Avtor se zahvaljuje doc. dr. Ivici Avberšek Lužnik, mag. farm., doc. dr. Jerneji Farkaš Lainščak, dr. med., in dr. Jani Makuc, dr. med. za pomoč pri zbi- ranju in interpretiranju podatkov o razi- skovalni dejavnosti. Literatura 1. Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti. Ava- ilable from: http://www.arrs.gov.si/sl/akti/18/prav-sof-ocen-sprem-razisk-dej-jan2018.asp 2. klemenc M, Štrumbelj e. Predicting the outcome of head-up tilt test using heart rate variability and barore - flex sensitivity parameters in patients with vasovagal syncope. Clin a uton r es. 2015 dec;25(6):391–8. 3. radovanović t , liu M, likar P, klemenc M in Franko M: Microfluidic flow injection analysis with thermal lens microscopic detection for determination on nGal. Int J thermophys 2014;35: dOI https://doi.org/10.1007/ s10765-014-1699-9. Program t rans2care. 4. Mishani e. Medical research - Hadassah Medical Organization. available from: http://www.hadassah-med. com/medical-research.aspx 5. Farkaš-lainščak J, Grabar d. (z a)kaj raziskujemo v splošni bolnišnici Murska sobota? In: slavinec M, ur. akademik anton vratuša - med znanostjo in politiko: Pomurska akademija Pomurju (zbornik povzetkov). 15. znanstvena konferenca Pomurske akademsko znanstvene unije, Pazu , Murska sobota, 24. in 25. novem- ber 2017. 1. izd. Murska sobota: z druženje Pomurska akademsko znanstvena unija. 2017. pr. 11-12. 114 z drav vestn | marec – april 2019 | l etnik 88 JavnO zdravstv O (varstv O PrI delu) 6. Merila za izvolitev v naslove visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev univerze v ljublja- ni. 19.10.2016. available from: https://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/organizacija__pravilniki_in_po- rocila/predpisi_statut_ul_in_pravilniki/2013071111373294/ 7. sheskin d. Handbook of Parametric and nonparametric s tatistical Procedures. Boca raton (Fl): Chapman & Hall/CrC; 2011. 8. united4health - unIversal solutions in telemedicine deployment for european Heal tH care. available from: http://united4health.eu/wp-content/uploads/2017/04/d1.8-v1.2-united4Health-Final-r eport.pdf 9. nacionalni inštitut za javno zdravje – Podatkovni portal. available from: https://podatki.nijz.si 10. razpis Prešernove nagrade študentom Medicinske fakultete univerze v ljubljani za študijsko leto 2017/2018. available from: https://www.mf.uni-lj.si/o-studiju/informacije-za-studente/presernove-naloge