KDO VZGAJA KOGA? Prav gotovo se vsi strinjamo, da drži trditev: »Pes je človekov prijatelj, zato ga more ta primerno vzgajati.« Malo manj Ijudi pa bi se strinjalo z obrnjeno trditvijo, ki bi trdila, da pes vzgaja človeka. Sliši se drastično in malo cinično, pa vendarle je v tem kanček resnice. Vzemimo na primer samo fizično kondicijo lastnika psa. Ljudje brez svojega Ijuhljenca se prav gotovo veliko manj gibljejo, kot pa tisti, ki ga imajo, saj so se kratkomalo prisiljeni sprehajati po naravi. V okoljih, ki jim nekateri rečejo tudi »čebelji panji« imajo Ijudje vse premalo stika z naravo in prav pes je tisti, ki lahko prekine to »medbetonsko« pasivnost. Prav tako je baje dokazano, da psi in mačke pogosto blagodejno vplivajo na razvoj otrok, blažijo težave introvertiranih Ijudi ter spremljajo starejše čez jesen življenja... Pa vendar se v naseljih, kot so naprimer Fužine ali pa štepanjsko naselje, o psih pove le malo dobrega. Tam je bil obgrizen otrok, tu je pasji iztrebek, nekje drugje pa je zaradi kake psičke pred hišo truma lajajočih potepuških psov. So krivi psi? Seveda so, a bi ne bili, če bi se okolje malo bolj potrudilo in ustrezno skrbelo za njih. V oktoberski številki Naše skupno-sti ste si lahko v članku z naslovom »Pozor! Hud pes!« ogledali. kako iz-gleda predlog odloka o reji, registra-ciji, cepljenju in označevanju psov ter obveznosti pri vzdrževanju čistoče javnih površin. Preberemo si lahko predvsem to, kako je nekdo kazno-van, če njegov ljubljenec stori to ali to... torej zvonenje po toči. O tej problematiki sem se pogovar-jal z g. Tonetom Hočevarjem, lastni-kom trgovine z malimi živalmi na Fu-žinah, hotela za pse in mačke ter imetnikom številnih odlikovanj za svoje pse. # Pri nas je narobe to, da nimamo ne dobre kaznovalne politike, ne do-bre svetovalne politike t.j. vzgoje last-nikov psov. Poznamo samo vzgojo psov, ki pa nikakor ni dovolj, saj slab lastnik ne more vzgojiti dobrega psa. Če bi se ljudje zavedali svojih dolžno- sti do psa, obenem pa se še bali kazni, potem razmere vsekakor ne bi bile take, kot so. Tipično slovensko je, da ukrepamo šele takrat, ko se kaj zgodi. Takrat ko pa se, vsi zaženejo vik in krik. Kar se tiče Odloka o psih, je dobro. da ga spoloh imamo, pa če-prav ni najboljši. Sicer je pa vsak od-lok toliko dober, kolikor se ga spo-štuje. Kakoje s higieno inpsi v naseljih? # Nikakor si ne moremo zatiskati oči in misliti, da je na tem področju vse v redu. Največji problem je še vedno kakanje in lulanje psov. Zave-dati se moramo, da so pasji iztrebki vendarle zelo nevarni, saj poleg glist in trakulj vsebujejo še nekatere bak-terije. ki lahko povzročijo precej nev-šečnosti. Ker ima pes zelo intenzivno prebavo, njegovi iztrebki ne vsebu-jejo veliko organskih stvari. Zaradi tega tudi kot gnojilo niso primerni. Pod pasjimi iztrebki nikoli ne raste trava. A tu spet velja. da kazni iztreb-kov ne bodo odstranile z otroških in športnih igrišč. pločnikov in drugih mestnih površin. Dobro vzgojen pes se niKon ne poiuia na cesio. jviojim šestim zlatim prinašalcem še na misel ne pride, da bi se polulali v hiši. Za primere, ko vzgoja odpove, imajo v tujini na mnogih koših za smeti po-seben kaveljček, kjer visijo posebne vrečke za pospravljanje pasjih iztreb-kov. Ljudem se zdi popolnoma samo-umevno. da pospravijo za svojim pri-jateljem, če si je ta izbral neprimeren prostor. Pri nas se ljudem to še vedno zdi smešno. V naši trgovini so bile te vrečke na voljo zastonj, pa se kljub temu ni obneslo. Pa še nekaj je. Če bi bila naša naselja nekoliko bolj čista. bi tudi psi bolj »pazili«, kam lulajo in kakajo. Tu so potem še otroške pasje bolezni. Velika večina ljudi poskrbi, da so njihovi psi cepljeni proti ste-klini, a če dobro pomislimo, kako bo pes staknil steklino v naselju?! Veliko večja verjetnost je, da zboli za kugo ali kako podobno boleznijo. Vseka-kor bi morali več pozomosti posvetiti cepljenju proti tovrstnim boleznim. Če strnem svoja razmišljanja: nika-kor nisem za preganjanje psov iz na-selij, ker so tam ne le sprejemljivi. temveč celo zaželeni. Zanimivo utegne biti dejstvo, da so psi iz mest-nih okolij. ki jih pripeljejo v naš pasji hotel, veliko bolj urejeni kot pa psi s kmetij. Kako pa je z varnostjo? • Tu je pomembna izbira psa. Ni vsak pes primeren za vsako okolje. In že smo spet pri slabi svetovalni dejav-nosti. Za pse, ki niso primerno vzgo-jeni za mestno okolje, pa so tu na-gobčniki, da o vrvicah sploh ne govo-rimo. Tudi konjederska služba bi rao-rala pri nas dobiti komercialno na-ravo. saj lahko le tako uspešno oprav-lja svoje delo. Tudi azil za pse oz. za vse male živali bi bil pri nas prepotre-ben, pa ga ni... ln kaj je končni cilj? Da bi bili srečni psi, njihovi lastniki, pa tudi vsi tisti, ki zdaj ne marajo ne enih ne drugih. Pustimo se torej vzgojiti! IZTOK STRŽINAR