D o p i s i. Kranjsko. Iz Borovnice. Dne 19. novembra t. I. je praznoval gospod nadu.itelj in šolski vodja Fran Papler 40-Ietnico, odkar deluje na polju u.iteljskega delovanja. Kdor pozna gospoda slavljenca, ki si je že od nekdaj kot vsestransko marljiv in vesten u.itelj pridobil zaupanje in po svojih osebnih lastnostih tudi spoštovanje in prijateljstvo vseh, ki so imeli priliko občevati ž njim, in kdor pozna tudi naš kraj, ki sme ponosno reči, da živi tudi duševno, da se krepko giblje, da napreduje, moral je pa. pričakofati, da bo Borovnica storila svojo dolžnost. Lahko pritrdimo gospodu slav^jencu, da ga nobena od slavnosti, ki se jih je v Borovnici vršila že lepa vrsta, ni tako presenetila, kakor ga je ravuo le-ta, ki se je priredila njemu. Gosp. slavljencu je prišel čestitat okrajni šolski nadzornik gospod prof. V. Zupančič, ki je imel slavnostni govor. Izrazite so bile besede, ko je gosp. nadzornik očrtaval življenje in delovanje slavljenčevo, pojasnjeval s podatki razmere in dejstva, ki so kot Činjenice posegale v njegovo življenje. Omenil je, da je g. slavljenec u.iteljeval v Cerknici in Rate.ah, potem v Polhovem Gradcu in od tod je prišel v Borovnico, kjer službuje že 27. leto. Spoštovanje do g. slavljenca in priznanje vsega, kar je storil za svoj kraj, izprič-je častno občanstvo, katerega mu je ob njegovi 25-letnici pred dvema letoma podelila občina. Navzlic slabemu vremenu prišla je gosp. slavljenca počastit tudi lepa družba z Vrhnike, v prvi vrsti gosp. župan G. Jelovšek, ki je, naglašaje t svojem govoru lastnosti, ki di.ijo g. slavljenca, proslavljal ga kot iskranega prijatelja. Vrstili so se potem govori in napitnice njegovih kolegov in koleginj, domači govorniki pa so slavili njegovo trudoljubivost in zasluge za požarno brambo, za sadjarejo, Sebelarstvo in sploh za kmetijstvo, zahvaljevali se mu pa tudi kot hvalcžni učenci. Prireditev je bila srečna in je tudi popolnoma nspela. Vidi se, da je pomagala spretna roka. Žalibog, da je odhajal g. nadzornik s poštnim vlakom. Toda že iz tega, kar se je vršilo le tekom prvih dveh ur in čemur je bil sam priča, sme sklepati, da se je govorilo in napivalo g. slavljencu iskreno navdušeno; o tem priča pa tudi število brzojavk, ki so prišlc na slavljenčevo adreso za ta večer. Zabava je bila izborna, neprisiljena. Gosp. slavljenec je itak znan kot neprekosljiv zabavnik, kateremu nikdar ne usahnejo viri pristnega humorja, in ves vecer se je tudi vršil v tem duhn. Družbi na čelu je stal kot stoloravnatelj gospod prof. B., ki je s svojim Sirokim načinom vodil zabavo pozno v noč. Reči je treba, da smo se njegovi živahnosti in svežosti kar divili. Sploh se je večer docela srecno obnesel. Polnoštevilno zbrana borovniška honoracija, na čelu ji g. učitelj P., se je potrudila dokazati častiti vrhniški družbi in gostom iz Preserja, da pozna svojo sveto dolžnost napram g. slavljcncu in da je vkljub zamotanim razmeram v takih in cnakih stvareh, ki se tičejo g. slavljenca, zmerom edina. Štajersko. Iz Celja. Dne 2. novembra 1.1. se je vršil v Celju shod predsednikov učiteljskih društev na Spodnjcm Štaj.rskem, da se ustanovi ,,Zveza" onih društev. Ker je ta nameravana organizacija štajerskega slovenskega nčiteljstva zaniiniva ali v pozitivnem ali v negativncm oziru že glede ,,Lehrerbunda", je bilo pričakovati, da o tem kdo poroča v -Učit. Tovsrišu". Vprašam torej, iz katerik vzrokov se o tem trdovratno molči ? Vse štajersko slovensko učiteljstvo zdrnžiti v eno celoto, mora imeti ali namen iz stanovskih ozirov ali pa tudi iz političnih. No, deželnozborske volitve so minulc in pokazale, da u.iteljstvo ni izrazilo nobenih želj. V političnem oziru nismo imuli nobenega vodstva in tudi nobenega uspeha, ker se je ,.Zveza" ustanovila prepozno. Želeti je nujno, da izvoljeni osnovalni odbor obrazloži svoje namene z -Zvezo", da bode učiteljstvo na jasnem, sicer se labko zgodi, da dela vsako posamezno učiteljsko društvo politiko na svojo pest. V tem slucajn nam je taka ..Zveza" nebodigatreba ali mrtvo rojeno detc. liadovcdnež. Od nekod. Še enkrat: -Kaj pa to pomcni?" Nekomu se je zljubilo v št. 27. .Učit. Tovariša" svojo jezico si ohladiti z napadom na nadzornika g. Snpaneka. Nisem sicer poklican, braniti g. nadzornika pred takimi napadi, ali resnici na ljubo se raoram oglasiti. Povod temn mr daje poročilo v tej zadevi ,,šmarsko-rogaškega učiteljskega društva" v št. 33. -Učit. Tovariša". Vsem u.iteljem, katerim je g. Snpanek nadzornik, je dobro znano, da imajo v njem nepristranskega, pedagoško in metodiško visoko izobraženega moža, katererau je vedno le blagor šole in učiteljstva prcd očmi. Da privatno občuje tudi z učitelji drugega mišljenja, je le dokaz, da ga ž njimi vežejo stare prijateljske vezi, kajti ,,srce zvesto kakor zdaj, ostalo bode vekomaj." Ogromna večina nčiteljev je vedno spostovala in še spoštuje svojega priljubljenega nadzornika ter z ogorčenjem zavrača oni neutcmeljeni napad. Ako bi hotel biti zloben, bi labko namignil na vzroke, zakaj g. Jurkovič nekaj let sem malo drugače misli, kakor je nekaterim njegovim tovarišem ljubo. A o tem naj pre- mišljujejo dotični učitelji, katerim je lastni ,jaz" nad vse. Zato : mea culpa! Tudi o glasovanju predlagane resolucije bi se dalo marsikaj govoriti, a o tem je bolje molčati. Doslednost in fini takt so lepe poteze značaja in kažejo omikanega človeka. Zanimanje za .,Slomškarijo" predbacivati g. nadzorniku pa je otročje — smešno, da ne rabim hujšega izraza, zlasti od takega učitelja, ki se je ob 7. uri zvečer v drevoredu na Slatini predstavljal biskupu Strossmayerju. To vcndar ni čas in ne prostor za vizite, to je navadno nadlegovanje na letovišču živečega starčka. Ilemicoljub. Iz |btujske okolice. Odgovor gospodu poročevalcu o konferenci. ,,Strast ni nikjer dobra", pišete! Prav imate! Toda potrpite malo! Moja strast se tiče napredka in izboljšanja enega izmed najvažnejših in najpotrebnejših u.nih predmetov Ijudske šole, taka strast je gotovo vzvišena, plemenita, in take strasti me ni sram. Ta strast je tudi vtemeljena v odredbi c. kr. štaj. dcž. šolskega svcta z dne 13. junija 1872, štev. 3254, § 2., odst. 2. glede okrajnih konfcreuc ljudskih učiteljev. Ta strast je bila baš za letošnjo učiteljsko konferenco popolnoma umestna in opravičena in to vsled naročil okrajnega šolskega sveta ptujskega z dne 2. junija 1902, št. 1039, in z dne 25. junija 1902, št. 1154. V obeh naročilih so se doposlale podpisanemu razne nQ.ve Računice z izrecnitn nalogom: naj jih pregleda, o njih poroča ter stavi priinerne predloge. Moja strast je bila nadalje potrebna zaradi tega, ker ste nejasno, nedoločno pisali, kdo je zakrivil, da so stavljeni predlogi propadli? Jasno je kakor beli dan, da zahteva moja strast nujnega opravičenja, kcr niti ne veste, z a k aj ste glasovali! S svojimi predlogi sem nameraval takojšnjo parcialno uvedbo za poskušnjo A. Črnivčeve Prve račnnice in Kraus in Habernalove Prve račnnice, ker se mi ti Račuuici zde n aj boljši in najprimcrnejši za slovenske Ijudskc šole. Navcdem doslovno svojc predloge, da si lahko vsakdo naprari jasno in nepristransko sodbo. 1.) Učiteljstvo ptujskega okraja naj si nabavi nove Račnnice! 2.) Učiteljstvo ptujskega okraja proučuj nove Računice! 3.) A. Cniivčeva Prva račnnica naj se uvede za p o skušnjo na treh šolah ptnjskega okraja s početkom šol. leta 1902/3, v to svrho naj določi konferenca eno enorazrednico v Halozah, eno dvorazrednico na ptujskcm polju in eno trirazrednico v Slovenskih goricah! 4.) Kraus in Habernalova samostojna Prva računica (ne predelana Prva Močnikova) naj se tudi uvede v začetku šolskega leta 1902/3 za poskušnjo v tri vi.je organizovane ljudske šole ptujskega okraja in sicer v eno šolo v Halozah, eno na ptnjskem polju in eno v Slovenskih goricah. 5.) Vis. c. kr. dež. solski svet štajerski se prosi, naj potrebno ukrene, da se prej ko inogoče poslovenijo po Kraus in Habernalu predelane Močnikove Računice! Govoriti o zrelosti in nezrelosti računstva splob. in novih Račnnic posebej konferenca kot taka ni kompetentna, ampak ediuo le vis. c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje. In to zadnje je rešilo že vprašanje o zrelosti in nezrelosti novih Računic s tem, da jih je za šolsko rabo odobrilo. Učiteljska konferenca ima le pravico in dolžnost: izbirati in izbrati med odobrenimi Računi- cami. Te pravice pa se konferenca ni poslužila, svoje dolžnosti ni izpolnila, in to je tisto, kar sem hotel javno pribiti. Ako bodo vse u.iteljske konference, ki se utegnejo prihodnje leto s tem vprašanjem baviti, enako postopale, sprejele vsklikoma teze, a zavrgle iz tez izvirajoče aktualne predloge, ostane vprašanje o računstvu in novih Ra.unicah neizpremenjeno, nerešeno. In tako postopanje ni napredek, ampak reakcija! Ptujska okolica, dne 16. novembra 1902. Ivan Kaukler, nadnčitelj in poročevalec.