1S0. št, — 5- leto. Poštnina pavšaJirana. Posamezne številke 1 Din.
V Ljub^iani, v četrtek 25. maja 1922.
Naročnina za kraljevino SHS
Mlečno 13 D. Letno 180 O.
Inozemstvo:
Mesečno 20 D. Letno 240 D.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za tokrat 50 para, večkrat popust
JUGOSLf
Obvezui izvod,* poštnine prosto.
m
Vseučeliški knjižnici
v Ljubljani.
Uredništvo:
WoIfova ulica 1/1. Telefon 369«
Uprava:
Marijin trg 8. Telefon 44*.
Rokopisi se ne vračajo Vprašanjem je priložiti znamka za odgovor.
m—raa—HMm
Italijanski napad na naše straže &fi Kastvu.
NAPAD ŠTIRIH ČET. _ SODELOVANJE ČASTNIKOV NA KONJE.
rr- DIVJI BEG NARAVNOST NA REKO. - STRAH NA REKI PRED
SRBSKIM UPADOM.
Beograd, 24. maja. (Izv.) Iz Ba-
ofL-P0r<? t?0:	zadnjem	napadu
resKiti fašistov na naše obmejne straže pri Kastvu se je opažalo novo šmarne, iz katerega se je dalo sklepati, da pripravljajo Italijani nov na-Paa na naše obmejne Čete. To se je »ml zgodilo. Snoči točno ob 12.05 36 padelna italijanski strani strel iz revolverja, nakar je nekaj trenot-kov kasneje sledila cela salva, ki je bila izpaljena na naše obmejne čete.
Italijani so vrgli tudi nekaj ročnih srenat. Italijani so streljanje spremljali z vzkliki »Evviva 1’ Italia«. Da-,si je bilo ponoči, se je dalo vsled svetlobe, ki je nastala pri streljanju in pri eksplodiran ju bomb, ugotoviti, da je bilo na italijanski strani zelo Veliko število napadalcev, med njimi tudi častniki v popolni bojni opremi.
Italijani so se razdelili na štiri čete.
Dočim so se napadalci posvetovali, kako naj izvrše napad na naše straže pri Kastvu, so imele naše postojanke časa, da alarmirajo jugoslovanske čete in se pripravijo za obrambo. Ob 12.10 se je čul na italijanski strani rog, ki je trobil k napadu. Takoj potem so otvorili Italijani ogenj in so začeli kričati. Napad je začel. Italijanski vojaki so se v veliki naglici približali Kastvu. Naše straže so bile popolnoma mirne.
Ko pa so se napadalci približali na kakih trideset korakov našim sprednjim postojankam, so vrgli naši vojaki kakih 10 ročnih granat. Učinek je bil strahovit. Italijani so se takoj ustavili in opustili nadaljnje prodiranje. Iz njihovih vrst so se čuli strašni vzkliki na pomoč. Naše čete, dasi po številu veliko šibkejše, so prešle v napad in navalile z veliko naglico na Italijane. V prvih vrstah napadalcev je nastala panika in velika zmešjava. Italijani so se spusti-
li	v divji beg, njim na čelu častniki na konju. Mnogo jih je drvelo naravnost na Reko. Naše čete so jih zasledovale do meje. Drugi dan so jugoslovanski vojaki pokopali precejšnje število mrtvih Italijanov. Pobrali so tudi vse orožje in opremo, ki so jo Italijani vrgli od sebe na svojem divjem begu. Na naši strani ni zabeležiti nobenih izgub. Zanimivo je, da je bilo pri tem napadu prebivalstvo v Kastvu popolnoma hladnokrvno in vsak trenutek pripravljeno priskočiti našim vojakom na pomoč, ako bi to bilo potrebno. Po nočnem napadu pri Kastvu se je Rečanov polastil velik strah. Po Reki se govori, da se je bati vpada srbskih četašev z bombami, ki hočejo Italijane »poklati«.
Bolezen grlic® princese se obrale
na bolje.
Beograd, 24. maja. (Izv.) Iz Aten poročajo, da se zdravstveno stanje soproge grškega prestolonaslednika Jelene, sestre bodoče jugoslovanske kraljice Marije, boljša. Snoči so imeli zdravniki posvetovanje in so
izdali zdravniško poročilo, ki potrjuje, da se bolezen princezinje obrača na bolje. Zaradi tega se rumun-ska kraljeva dvojica povrne v četrtek v Bukarešto. Potovala bo na križarki čez Konstanco.
državnih nameiiemcev
2a zvišali© pr©i©mk©v.
Beograd, 24. maja. (Izv.) Udru-ženje državnih nameščencev je ime-
lo	včeraj sejo, na kateri so določili besedilo spomenice, ki naj se izroči Vladi in narodni skupščini. V tem memorandumu se apelira na vlado,
naj ustreže upravičenim zahtevam državnih uradnikov po zvišanju svojih prejemkov. Zahtevajo tudi, naj vlada čimprej predloži narodni skupščini službeno pragmatiko.
Angleški predlog glede rapallske
pogodbe.
ANGLEŠKI PREDLOG POTRJUJE JUGOSLOVANSKO STALIŠČE. VLADE BODO ODLOČILE O SPORAZUMU GLEDE REKE IN 2ADRA.
Beograd, 24. maja, (Izv.) Ko se .‘6 zunanji minister dr. Momčilo Nin-cič povrnil včeraj v Beograd, ni po-
dal novinarjem nobenih informacij in je izjavil, da mora prej poročati ministrskemu svetu. Kakor se doznava, ni imel niti dr. Ninčič niti italijanska delegacija v Genovi obširnejših pooblastil za sklepanje sporazuma. Obe delegaciji sta vzeli obojestranske izjave na znanje s pristavkom, da jih bosta sporočili Svojima vladama. Pred odpotova-
njem iz Genove je angleški delegat sir Gregory izročil jugoslovanski in italijanski delegaciji angleško formulo za razlago onih točk rapallske pogodbe, s katerimi se ne strinja ne ena ne druga delegacija. Doznava se tudi, da ta angleška formulacija popolnoma potrjuje jugoslovansko stališče. Angleški ministrski predsednik Lloyd George sam Še ni poslal definitivne stilizacije svojega kompromisnega predloga.
Obrambni dogovor med Poljsko In malo antanto.
FRANCIJA ZA OHRANITEV RAVNOTEŽJA NA VZHODU.
Pariz, 24. maja. (Izv.) Pariški
list '»Le Journal« piše, da je romunski ministrski predsednik Bratianu, preden je odpotoval iz Genove, izdelal obrambni dogovor med Poljsko in malo antanto. Bratianu se je potem odpeljal v Pariz, da povpraša maršala Focha za svet. Obenem se je tudi informiral pri francoski vladi, kaj bi Francija storila, ako bi Ro-
munija postala žrtev napada. Dali so mu pameten nasvet, da ima Romunija pravico skleniti tak dogovor. Hkrati pa so mu rekli, da Francija nikakor ne bo pozabila skupnosti svojih vzhodnih zaveznikov. Rekli so mu tudi, da je ohranitev ravnotežja na vzhodu del programa varnosti Francije.
DEMISIJA AVSTRIJSKE VLADE.
Dunaj, 24. maja. (Izv.) Pri današnji seji odseka za zunanje zadeve je naznanil zvezni kancelar dr. Schober koncem poročila o mednarodni gospodarski konferenci v Genovi, da je zvezna vlada z ozirom na izid glasovanja o pooblaščenju glede kreditov sklenila podati zveznemu predsedniku ostavko celokupnega kabineta. Zvezni kancelar je v izvrševanju tega sklepa izročil zveznemu predsedniku tozadevno isrlcgo
NEREDI V TRIPOLISU.
Rim, 24. maja. (Izv.) Dernentira-jo se vesti, izhajajoče iz angleških virov, da bi bila Italija pod poveljstvom generala Badoglia podvzela kako vojaško akcijo zoper upornike v Tripolisu.
UPOR V NICARAGUI.
Pariz, 24. maja. (Izv.) Kakor se glasi neka brzojavka Ir New Yorka, je v Nicaragui izbruhnil upor zoper predsednika Chamarra.
ITALIJANSKI PARLAMENTARCI NA REKI.
Reka, 24. maja. (Izv.) Včeraj sta dospela na Reko podpredsednik italijanske poslanske zbornice in vodja nacionalistov Federzoni in zbornični tajnik Acerbo. Prišla sta iz Trsta, kjer sta zastopala Italijanski parlament pri sprejemu kraljeve dvojice. Na italijanskem poslaništvu sta imela več zaupnih sestankov z vplivnimi voditelji reških nacionalistov. Danes sta se povrnila na Reko, odkoder se odpeljeta v Zadar, da prisostvujeta sprejemu italijanskega kralja in kraljice.
KONGRES JUGOSLOVANSKIH
INŽENIRJEV IN ARHITEKTOV
Sarajevo, 24. maja. (Izv.) Včeraj je bil v dvorani mestnega sveta slovesno otvorjen kongres jugoslovanskih inženirjev in arhitektov. Kongres je otvoril predsednik udruženja Dimitrijevič. Goste sta med drugimi pozdravila tudi kraljevi namestnih dr. Nikola Gjurgjevič in vladni komisar mesta Sarajeva dr. Novak. S kongresa sta bili poslani pozdravni brzojavki kralju Aleksandru in bodoči kraljici Mariji.
ZOPET PROCES PROTI KOMUNISTOM.
Osjek, 24. maja. (Izv.) Včeraj se je pred tukajšnjim sodiščem začela glavna razprava proti komunistom, ki so obtoženi zločina po § 1 zakona o državni zaščiti. To hudodelstvo se kaznuje z 201etno ječo ozir. s smrtjo.
NOV NAČRT O POVIŠANJU DAVKOV IN PRISTOJBIN.
Beograd, 24. maja. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi pripravlja zakonski načrt o povišanju nekaterih davkov in pristojbin, ki jih je finančni odbor črtal iz proračunskih dvanajstin za meseca maj in junij in iz finančnega zakona za leto 1922. Ta zakonski načrt bo najprej predložil v proučavanje demokratskemu klubu, potem pa vsem ostalim. Vesti, da bi bil finančni minister to zakonsko predlogo že izdelal in jo predložil narodni skupščini, ne odgovarjajo resnici in temelje na napačnih informacijah.
POVABLJENCI ZA OBED PRI KRALJEVI POROKI.
Beograd, 24. maja. (Izv.) Kralj Aleksander je povabil prredsednika narodne skupščine dr. Ivana Ribarja in predsednika ministrskega sveta Nikolo Pašiča k intimnemu obedu, ki se priredi na dvoru na dan kraljeve poroke. Razen kralja in kraljice se bodo tega obega udeležili tudi člani romunske kraljeve rodbine, nadalje princ Yorški in ostali zastopniki tujih držav, ki prisostvujejo poročnim svečanostim.
CERKVENI DOSTOJANSTVENIKI PRI POROČNIH SVEČANOSTIH.
Beograd, 24. maja. (Izv.) Svečanosti povodom poroke kralja Aleksandra z romunsko princezinjo Marijo se bodo, v kolikor je doslej znano, udeležili od cerkvenih dostojanstvenikov nadškof zagrebški dr. Ante Bauer in škof djakovski Aksa-movic, ki se sedaj nahajata na evharističnem kongresu v Rimu, nadalje škof senski Marušič in škof križe-vački Nyarady. Povabljeni bodo naj-brže tudi drugi oerkveni dostojanstveniki. Odbor za svečanosti naznanja, da se zaradi odgoditve poroke program, kakor je bil doslej določen, nikakor ne bo izpremenil.
VOLILNI ZAKON PRED RADIKALNIM KLUBOM.
Beograd, 24. maja. (Izv.) Danes dopoldne je imel radikalni klub sejo, na kateri je razpravljal o načrtu volilnega zakona, kakor ga je izdelal miti st er za notranje stvari dr. Voja Marinkovič.
Curih, 24. maja. Berlin 1.77, Newyork 524.25, London 23-34, Pariz 47.32, Milan 20.S2, Praga 9.95, Budimpešta o.Oi, Zagreb 1.87, Varšava 0.13, Dunaj 0.0525, avstrijske krone 0.055.
Berlin, 24. maja. Dunaj 2.98, Buchm-pešta 34-55, Milan 1503.10, Praga 553, Pariz 2651.65, London 1302.35, Nework 292.63, Curih 5602.95.
Praga, 24. maja. Dunaj 0.4325, Berlin
17.725, Rim 266.50, Budimpešta 6.05, Pariz 472.50. London 231,73, Newyork 52, Curih 997.50. avstrijske krone 0.46, italijanske lire 263.50.
Beograd, 24. maja. (Izv.) Zaradi današnjega praznika sv. Cirila in Metoda orza danes ni poslovala. Zaprta bo tudi .. tri na praznik Vnebohoda (Spasovol
Ml pa ostanemo...
Kdor si je malo pobližje ogledal reprodukcijo govorov in debat v Genovi in zlasti ton izmenjanih diplomatskih not, si ni mogel prikriti, da nastopa, dasi počasi, čas, ko bo tajna diplomacija v glavnem odpravljena. V notah že pravijo bobu bob in popu pop in jih ne sestavljajo več v šiitu, ki je imel namen več prikriti kot razodeti. In tudi v govorih in debatah se ne prijemljejo več gospod/V tako v glacč-rokovicah kot njega dni, ampak sl povejo odkrito, kat mislijo eden o drugem.
Nemčija, ki navadno dobro sluti bodočnost, je že preje naredila korak, d* ne zaostane za časom in zlasti za drugimi državami. Nemški zunanji orad /« poveril nekaj ljudem dolžnost, da preiščejo vse arhive od začetka do konca nemškega cesarstva, to je od l. 1870—1918. Dotičnim preiskovalcem je dcA formalen nalog, da priobčijo vse, kar se jim zdi priobčitve vredno, negledt na to, ali obremenjuje ali razbremenjuje to tedanje carske vlade.
Če vzamemo stvar samo kot fakt, moramo reči, da bodo te publikacija izredne važnosti. Kajti do danes ne samo, da nimamo nobene take publikacija s strani kake druge države, ampak, kar je bolj važno, Nemčija je bila od ustanovitve cesarstva prva sila na kontinentu in os vse kontinentalne politike. /2 / teh arhivov bo razviden postanek trozveze in mnenje, ki ga je imela Nemčija o svojih zaveznicah, videlo se bo, kako je nastala antanta in kaj je bil njen cilj in kako je gledal nemški zunanji urad na to, kako je mislil parirati, aH ofenzivno ali defenzivno. Skratka: pred nami bo razgrnjena skoro vsa svetovna politika zadnjih petdesetih let in ljudje, ki sicer niso diplomati, a imajo besedo v državi, bodo imeli priliko, da kontrolirajo svojo diplomacijo, da jih ne postavi lepega dne pred gotov fakt, kakor se je zgodilo to l. 1914.
Seveda bi nam kdo lahko očital, da smo optimisti, češ: Kurt Eisner je začel s publikacijo diplomatskih spisov, zato so ga kmalu spravili s sveta iH Kautsky je tudi hitro prenehal oziroma moral prenehati svojčas z objavljanjem arhiva zunanjega urada. To je res vse mogoče, a pri tem se vendar ne sms prezreti eno: naj bodo arhivi objavljeni, kakor hočejo, ali resnično ali potvorjeno, vendar bo tukaj nekaj ljudi, ki niso diplomati in ki bodo navzlic tema poznali zgodovino svoje zunanje politike. To je že precejšen znak demokratizma. Brez dvoma pa je tudi, da bo to naredilo tudi v tujini najboljši vtis.
Samo kot šalo povemo še to: pri nas smo demokratična država in naj bi se n. pr. naenkrat spomnil parlament, da bi zahteval od vlade vpogled v arhive zunanjega ministrstva, recimo zadnjih dvajset let. Kaj bi se zgodilo? Res ne vemo, vemo samo toliko, da smo napisali svoj čas, ko je šlo za ustanovitev parlamentarne kontrolne komisije za zunanjo politiko, da je ustanovitev aU neustanovitev te komisije obtežilna preskušnja za demokratizem našega parlamenta. Nato s o odgovorili radikalci, da bodo naredili iz take komisije, ki H hotela kontrolirati njih zunanjo politiko, kabinetno vprašanje, demokrati so veselo rekli amen in samostojni kmetje so po stari navadi ploskali. Za zunanjo politiko pa se je nadalje brigal Tiča Popovič in se sedaj njegov naslednik. In upajmo, da bo tako ostalo na ljubo kontinuiteti še nadalje.
Dohodki In izdatki državnega proračuna za I. 1922.
Beograd, 24. maja. (Izv.) Finančni odbor je danes izročil narodni skupščini poročilo o dohodkih in izdatkih državnega proračuna za leto 1922. Iz tega poročila je razvid-
no, da znašajo dohodki 6.693,447.864 dinarjev, izdatki pa 6.691,636.243.89 dinarjev. Potemtakem izkazuje pfd-račun prebitek okrog dva milijona dinarjev.
KONGRES DRUŠTEV ZA ZVEZO NARODOV.
Beograd, 24. maja. (Izv.) Dne 4. junija se v Pragi sestane unija društev zveze narodov. Jugoslovansko društvo, ki se že dve leti ni udeležilo teh kongresov, bo tokrat zastopano v Pragi. Našo državo bodo zastopali vseučiliški profesor dr. Aleksander Polič ter odvetniki dr. Vaza Jovanovič, dr. Otokar Rybar in dr. Hinko Hinkovlč. Vlada bo naknadno imenovala še enega delegata.
RAZMEJITEV MED JUGOSLAVIJO IN MADŽARSKO.
Beograd, 24. maja. (Izv.) Danes je dospela v Subotico komisija za podrobno določitev meje med Jugoslavijo in Madžarsko. Komisija je takoj po svojem prihodu začela svoje delo.
RATIFIKACIJA NEMŠKO-RUSKE POGODBE.
Berlia, 24. maja. (Izv.) Kakor poroča »Russ Press«, je osrednji izvr-ševalni odbor v Moskvi ratificiral nemško-rusko pogodbo, ki se je sklenila v Rapallu povodom mednarodne gospodarske konference v Genovi.
UČENKE GOSPODINJSKE ŠOLE IZ LJUBLJANE PRI KRALJU.
Beograd, 24. maja. (Izv.) Semkaj je dospelo 29 učenk ljubljanske gospodinjske šole. Positile so danes narodno skupščino, kjer sta jih sprejela predednik zbornice dr. Ribar in minister prosvete Svetozar Pribiče-Vič. Predsednika narodne skupščine in ministra prosvete je pozdravila neka učenka, ki je ministra zaprosila, naj izprosi pri kralju Aleksandru dovoljenje, da se mu učenke poklonijo. Kralj je ustregel tej želji in bo danes popoldne sprejel na dvoru učenke gospodinjske šole iz Ljubljane.
MINISTRSKI SVET O AMERIKAN-SKIH PONUDBAH.
Beograd, 24. maja. (Izv,) Dane$ ob desetih dopoldne do poldveh pip*, poldne je imel ministrski svet sejo, na kateri je razpravljal o ponudbah bančnih skupin Bler in Holgaten, Ministrski svet pa ni sprejel še nobenega sklepa, temveč je zgolj piro-učaval obe ponudbi. Popoldne se bo seja nadaljevala.
MEDNARODNO POSOJILO NEMČIJI.
Pariz, 24. maja. (Izv.) V hotelu »Astoria«, sedežu reparacijske komisije, se je začela danes dopoldne konferenca mednarodnih finančnikov o posojilu, ki naj se dovoli Nemčiji.
Pariz, 24. maja. (Izv.) Odbor, ki ga je ustanovila reparacijska kofni-sija in ki naj proučava udejstvitev, nemškega inozemskega posojila, še je danes sestal pod predsedstvom Delacroixa.
ZAKON O POBIJANJU SPOLNIH BOLEZNI.
Pre^a, 24. maja. (Izv.) Senat je na svoji včerajšnji seji sprejel v pr*, vem čitanju zakonski predlog o pobijanju spolnih bolezni. Zakon določa med dragim, da se mora vsaka spolno bolna oseba brez razlike spola podvreči zdravljenju, eventuelno na državne stroške. Senat je nadalje sprejel načrt o ureditvi plovb« po Donavi, ki ga je že prej sprejela posanska zbornica.
MILIJON IN POL BREZPOSELNIH
V	ANGLIJI.
London, 24. maja. (Izv.) Število; brezposelnih, vknjižer.o pri angleški posredovalnici za delo, znaša ta* čas 1,553.590 oseb.
POVRATEK POLJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA.
Dunaj, 24. maja. (Izv.) Poljski minister za zunanje stvari Skirmutt^ se nocoj odpeJie y Krakov.
V obrambo pravice
Govor načetiifiia NSS kluba Obč, sv©-tovalcev Ivana Tavčarja v občinskem svetu ljubljanskem.
Demagogija o zapravljanju denarja.
Večini občinskega sveta se z demokratsko strani prav rado očita, da Obstaja vse njeno delovanje izključno la v zapravljanju denarja. Vsi očitki so k Prazna demagogična fraza, ker se nikdar ne pove, kje se je in zakaj se je napravljalo. Konstatiram, da se ni napravil noben izdatek preko finančnih zmožnosti mestne uprave. Za vsak (večji izdatek preko proračuna, smo zagotovili tudi višje dohodke, ki se stekajo iz socialno pravičnih davščin.
Ce se danes govori o nameravanih in neodložljivih investicijah kot o gotovih izdatkih, je zavijanje resnice. Kakor hitro bi se investicije realizirale, bi bilo gotovo že preje preskrbljeno tudi za kritje, v kolikor bi se investicije same ne obrestovale in amortizirale.
Velikih investicij bi danes ne bilo treba, če bi bivši demokratski občinski svet kaj napravil. Mesto 150 milijonov danes, bi. svojčas zadostovalo 15 milijonov, ali še manj. Imeli bi lahko vse važnejše komunalne naprave in investirani denarji bi bili že zdavnaj poplačani.
Vedno se po v dar ja, da je Ljubljana y primeri z drugimi jugoslovanskimi centri, dolga, blatna vas. Naše sremlje-nje je šlo za tem, da moderniziramo in dvignimo Ljubljano v veliko in lepo me-#to, ki bo v ponos Slovencem in celi 'državi
©ekrlčna centrala na Savi, letno kopališče tn mestni vodovod.
Prva naša skrb Je bila, pospešiti »graditev velik* električne centrale na Savi. Pričelo se ie s pripravljalnimi deli, preiskovanjem terena, zbiranjem ofer-itov in že letos bi se pričelo graditi. O pomenu električne centrale bi bilo odveč govoriti na dolgo in široko. Ljubljana bi bila preskrbljena s ceneno električno razsvetljavo; industrija bi dobila potrebno gonilno moč in s tem Ljubljana gospodarski razmah; razširjava električne cestne železnice bi se izvršila brez zadržkov, ker bi bil električni itok zagotovljen. Z zgradbo električne centrale bi bilo tudi rešeno vprašanje mestnega vodovoda, kateremu preti nevarnost vsled poglobljevanja Save, ki bi prenehalo z gradbo pragov in Jeza. Poleg eletktrične centrale bi se postavilo tudi moderno letno kopališče, katerega Ljubljana tako nujno potrebuje.
Z razpustom občinskega sveta bo Zgradba električne centrale odložena najmanj za eno leto, ker po zatrdilu demokratskega časopisja ni pričakovati volitev o obč. zastop pred jesenjo. V Jesenskem času pa ni mogoče misliti na Večja dela.
Mestna klavnica In aprovizacija Ljubljane.
Občinski svet je nadalje sklenil ■graditi moderno klavnico s potrebnimi hladilnimi napravami. Sedanja me-Rtna klavnica že zdavnaj več ne odgovarja razvijaoči se Ljubljani V interesu gospodarstva in aprovizacije je, da ustvarimo vse predpogoje, da se v Ljubljani koncentrira izvoz klavne živine. To je pač mogoče le v tem slučaju, £e imamo moderno klavnico in hladilne naprave.
Ce bi bil v Ljubljani koncentriran iz-ivoz klavne živine, bi bilo na trgu veliko Več mesa, kakor tudi maščobe. V jesenskem času bi bilo mogoče mestni aprovizaciji nakupiti večje množine klavne živine, ki bi bila uskladiščena v hladilnicah na razpolago spomladi in na poletje, ko stalno tega blaga primanjkuje. V jeseni za nizke cene nakupljeno blago, spomladi vrženo na trg, bi onemogočilo špekulativno navijanje cen. Ljubljanski konsument bi dobil za primerno ceno meso in mast, da ne govorim o sanitarnih prednostih modeme klavnice.
Za mestno klavnico Je bil v občin-
skem »vetu dovoljen kr*dit in predložen pokrajinski upravi v odobritev. Toda pokrajinska uprava, kjer imajo demokrati odločilno besedo, investicije za mestno klavnico ni dovolila. Ob instalaciji ljubljanskega župana je imel pokrajinski namestnik g. Hribar obširen govor, kjer se je zavzemal za vse mogoče komunalne naprave. Naravnost čuditi se, kako je mogel podpisati odlok, s katerim se zgradba mestne klavnice zanikuje, ki je eminentne važnosti za trpečega ljubljanskega kon-sumenta. Odločitev pokrajinske uprave je tembolj nerazumljiva, ker bi se nova klavnica gotovo in lastnih sredstev amortizirala. Ljubljančan naj po vladni modrosti še naprej drago plačuje meso ter mast in mesto bodi ob koncentracijo izvoza in ob velike dohodke.
Že ponovno se je naglašalo, da mestna občina v lastnem delokrogu ne more rešiti aprovlzačnega vprašanja. Pomoč vlade ie nujno potrebna, če se hoče izdatno pomagati pasivnim krajem v državi, kamor spada tudi Ljubljana. Toda vlada ni imela uvidevnosti in srca za pomanjkanje trpeče ljudstvo. Ljubljanski konsument se je moral zadovoljiti z izjavo slovenskega ministra, ki je stal na stališču, da se Ljubljani toliko časa ne bi pomagalo, dokler ne Voli demokratskega župana. Naziranje centralističnega ministra je značilno za razmere v državi, kjer je baje svoboda prepričanja v ustavi zajamčena.
Stanovanjska beda.
Tudi stanovanjsko vprašanje pušča vlada popolnoma v nemar. Ne samo, da ni postavila v Ljubljani še nobene stavbe, ampak zaseda z uradi nešteto privatnih stanovanj. Mestna občina je za omiljenje stanovanjske bede storila vse, kar je bilo v njeni moči Občinski svet je poleg gradeče se hiše na Prulph, sklenil zgraditi še eno uradniško in de* lavsko stanovanjsko hišo. V delavsko stanovanjsko hišo se je hotelo spraviti predvsem vagonarje in one nesrečneže, ki morajo še danes stanovati po kleteh in skladiščih. Kakor se me je informiralo, pokrajinska uprava ne dovoli zgraditev delavske stanovanjske hiše.
Za financiranje stanovanjske akcije, je sklenil obč. svet davek na nezazidane stavbne parcele in davek od prirastka na vrednosti stavbnih parcel. Obe davščini sta socialno pravični, ker znatno onemogočujeta špekulacijo z zemljišči. Poleg tega bi bil pa mestni občini zagotovljen reden in izdaten dohodek za zgradbo stanovanjskih hiš. Davka še do danes nista potrjena od pokr. uprave, akoravno jih je občinski svet že pred meseci skleniL
Mestna občina je tudi drugače, kjer je le mogla, priskočila na pomoč onim, ki so hoteli graditi stanovanjske hiše. Veliko mestnega sveta se je odprodalo raznim korporacijam in privatnikom, ki so se zavezali, takoj pričeti z gradbo stavb. Izdelan je tudi nov stavbni red, ki bi v veliki meri pripomogel k živahnejšemu stavbnemu gibanju.
(Konec prih.)
Italijanska kraljeva dvojica v Trstu.
Trst, 22. maja.
Včeraj zjutraj sta prispela v Trst italijanski kralj in kraljica; z njima je prišla tudi kraljičina Jolanda. Po programu bi morala spremljati kraljevo družino do Trsta eskadra, obstoječa iz 16 enot, med njimi 6 bojnih ladij. V resnici pa so dospele v Trst samo tri bojne ladje in nekaj torpednih lovcev.
Kakšen je bil sprejem? Na obrežju se je nabrala ogromna množica radovednežev, ki so čakali na prihod viso-cih gostov. Saj je znano, da so tržaški Italijani radovedni ljudje. Vendar pa pravega entuzijazma ni bilo. Vzklikali so večinoma fašisti, vojaštvo in siti kapitalisti — množica je samo radovedno gledala. Nikakor pa ne smete misliti, da je bilo »vse, kar leze ino grede« v
mestu. Marsikdo je ostal doma to premišljeval o boljših časih.
Mesto ie bilo v zastavah. jfiočeš, nočei — moraš! razobesiti jih je bilo treba. Mnogi so jih razobesili radi strahu in ljubega miru. Baje so hodili po mestu fašisti in policaji in so zapisovali hiše, ki niso imele zastav. Zvečer so bila okna razsvetljena, trgovine z električnimi žarnicami, privatna stanovanja s svečami. Kateri trgovec bi b’’ tako neumen, da bi ne okrasil svoje trgovine! Še tisti večer bi se izpreme-nila v pepel, ako bi tega ne storil.
Trgovcu je pač težko; on se ne more izgovarjati, da ne zmore. Pone-ki.1 so razdajali med občinstvo sveče, da jih ljudstvo prižge na oknih. Posebno so to delali v predmestju In spodnji okolici.
Tudi »Narodni dom« je bil okrašen. Prišli so skavti in so ga okrasili in pod vodstvom častnikov so okrasili požgani »Narodni dom« z zastavami. Pritličje, prvo in drugo nadstropje je bilo popolnoma maskirano z italijanskimi trobojnicami. Hoteli so pač prikriti pogorišče, ki se nahaja ravno nasproti velike vojašnice, katero si je ogledal kralj. Za maskiranje »Narodnega doma« so porabili več sto, morda nad 500 zastav.
Okrog 10. ure dopoldne so se predstavili kraljevski dvojici razni senatorji in poslanci iz julijske Benečije. Te ceremonije so se vršile v prvem nadstropju bivše c. kr. namestništvene palače, ki je sedaj italijanska vladna palača. Med poslanci Julijske Benečije so se nahajali tudi jugoslovanski poslanci dr. Wiltan, dr. Podgornik in Lav-renčii. Odsotna sta bila poslanca ŠČek in Stanger (hrv.).
Dr. Wi!fan je pozdravil kraljico v srbohrvaškem jeziku. Tudi pri banketu sta se razgovarjala precej časa v srbohrvaškem jeziku. Današnji »Piccolo« piše: »Konverzacija med povabljenci in kralj, gosti je dobila kmalu značaj velike familijamosti, ki se je kazala posebno pri slovanskih poslancih, ki niso skrivali svoje zadovoljnosti, predvsem zaradi tega, ker je Nj. Velič. kraljica spregovorila z njimi nekolikokrat v slovanskem jeziku.
Danes je odpotoval kralj na Goriško. Obišče tudi Postojno, postojnsko jamo in mejo. Jutri odpotuje v Poreč, Pulj, nato obišče kvarnerske otoke in se naposled odpelje v Benetke.
Delovanje narodne skupščine.
Beograd, 23. maja. (Izv.) Predsednik dr. Ribar je otvoril današnjo sejo narodne skupščine ob petih in pol poooldne. Po formalnostih je odgovoril minister za pravosodje dr. Laza Markovič na vprašanje poslanca Voje Laziča o amnestiji, ki jo izda kralj Aleksander povodom poroke. Minister je dejal, da ne more odgovoriti na to vprašanje, ker gre za prerogativo krone. Poslanec Lazič mu je sporočil svoje naziranje in ga je vprašal, ali se z njim strinja. Minister je ugotovil, da ne more dati odgovora, dokler se to vprašanje ne reši v zmislu ustave. Lazič je izjavil, da se ne zadovoljava z odgovorom ministrovim In je rekel, da se mora narodna skupščina baviti s tem vprašanjem, dasi gre za prerogativo krone. — Prihodnje Interpelacije so se preskočile, ker je 2astopnik ministrskega predsednika, minister Marko Trifkovič, obolel. — Zbornica je prešla nato na dnevni red. Predsednik dr. Ribar je prečital liste odborov, ki se imajo izvoliti. Te liste so bile soglasno sprejete. Izvoljen je bil anketni odbor povodom interpelacije posl. Stojiča o izplačilu vojne odškodnine in o delovanju direkcij vojnega plena, nadalje odbor za novo radelitev občin in za proučavanje vladnega načrta o ratifikaciji mednarodne poštne konvencije, ki se je sklenila v Madridu dne 30. novembra 1920. — Narodna skupščina je
zatem razpravljala o poročilu odbora za izpretnembe začasnega zakona o likvidaciji moratorija. Ta zakon vsebuje razne določbe, po katedrih se rok za menične ali druge obveznosti šteje od 24. marca 1923 ali do tega dne. Zakon navaja tudi določila o vložitvi tozadevnih tožb in druge določbe. Proti poročilu tega odbora so glasovali le zemljoradni,-ki. Tem povodom je prišlo do nekaterih kontroverz. Zemljoradniki so namreč zahtevali, naj te olajševalne določbe veljajo le za revne ljudske plasti, ne pa tudi za kapitaliste in veletrgovce. Izjavili so, da bodo zaradi tega glasovali proti. Minister za pravosodje dr. Markovič je dal izraza svojemu začudenju, zakaj poslanec Lazič, ki je v odboru glasoval za ta predlog, sedaj glasuje v zbornici proti. Minister je rekel, da je namen temu zakonu edinole likvidacija meničnih obveznosti. Posl. Lazič je odgovoril, da je v odboru glasoval po lastnem prevdarku, sedaj pa v narodni skupščini glasuje proti zaradi discipline kluba. Tudi poročevalec Gjorgjevič se je čudil o postopanju posl. Laziča, ki v plenemu drugače
glasuje kot v odboru. — ^mica 3« pato prešla na glasovanje o tega odbora. Zakon ie bil v debati sprejet s 120 proti 44 pasO' vorn, v podrobni debati pa s 143 ti 48 glasovom. — Zadnja točka, pc* točilo odbora za izprernemDo S*”, 17. poglavja zakona o ustroj stvu vojske, je bila stavljena z dnevnega reda, ker je vojni minister že prej enkrat izjavil, da se bo to vprašanje uredilo s posebnim zakonom. —• ja je bila nato zaključena ob sedmin zvečer. Prihodnja seja je v petek od desetih dopoldne. Na dnevnem reau $o interpelacije.
Beograd, 23. maja. (Izv.) Danes dopoldne je bila v predstavništvu na-radne skupščine seja načelnikov posameznih parlamentarnih klubov, kateri je predsedoval zbornični predsednik dr. Ribar. Razpravljali so o volitvah parlamentarnih odborov, Kj se imajo izvršiti na popoldanski seji narodne skupščine. Določilo se je, da pride v vsak odbor po sedem čla-* nov vladne večine, po trije iz opozi-« cije in en musliman ali pa neodvfc sen zemljorodnik.
Gospodarstvo.
SLOVENSKA BANKA d. d. v Ljubljani
je imela v soboto dne 20. maja 1922 ob 10. uri dopoldne v I nadstropju lastne palače Filipov dvorec, Stritarjeva ul. 9, svoj I. redni občni zbor delničarjev. Na zboru so bile zastopane z malo izjemo skoro vse delnice družbe. Zanimanje navzočih delničarjev za potek obč. zbora je bilo veliko, ker so se pol-; noštevilno še pred časom otvoritve j sešli v bančnih prostorih.
Občni zbor je otvoril predsednik = upravnega sveta g. Rado LegVard, ki j® v kratkem nagovoru predvsem pozdravil navzočega vladnega komisarja sek-cijskega svetnika dr. Frana Rateja, upravni svet in vse navzoče delničarje. Iz podanega poročila posnemamo: »Koncem leta 1920 smo v krogu kakor poroča predsednik Legvart, ožjih prijateljev in znancev zamislili organizirati povsem moderno trgovsko banko, katere smoter bi bil podpirati razvoj trgovine in industrije posebno v Sloveniji. Težka je bila pot takrat v ne-konsolidirani Jugoslaviji, ker se je nezaupanje v našo mlado državo zrcalilo v vsph gospodarskih in finančnih vprašanjih.
Kljub velikim nasprotstvom smo premagali te težkoče s podporo Anglo-banke in Praške kreditne banke ter drugih znanih slovenskih osebnosti, ve-leindustrijalcev in veletrgovcev. Ustanovili smo Slovensko banko z delniško glavnico 30 milijonov kron.
Naš zavod se je lepo razvil. Vloge so se dvignile na ugledno višino čez 85 milijonov kron, razen z osnovno glavnico pa razpolaga z močnimi zakladi. Tekom minulega leta se je Slovenska banka udeležila v večji in manjši meri pri raznih industrijskih in trgovskih podjetjih, pri fem zasnovala sama več upeljanih in širši javnosti znanih večjih podjetij. Z ustanovitvijo podružnic v Novem Sadu, Dolnji Lendavi, Ljutomeru in Vrhniki pa je pokazala svojo žilavo moč za razvoj na širši bazi.
Ker dosedanji prostori na Krekovem trgu niso razvoju banke več zadošali, Je kupila taista palačo v Stritarjevi ulici v Ljubljani, kjer je opremila povsem moderno lokaliteto za obrat in poslovanje banke. Splošni promet je znašal v preteklem letu nad 5 milijard kron. Od čistega dobička za leto 1921 v znesku K 5,533.098.95 se je odkazalo 5% dotacij v rezervnem fondu, 8% dividende, t j. 32 K na delnico, razen tega dotiralo primerno redni rezervni zaklad, rezervne zaklade za dubijoze, za kurzne in menične izgube, za dobrodelne namene pa se se votiralo K 100.000, kateri znesek bode banka te dni našim podpore potrebnim javnim slovenskim institucijam izplačala.«
Poročilo upravnega sveta je bilo eno* glasno brez debate sprejeto. Na poročilo nadzorstvenega sveta se je podal ravnateljstvu in upravnemu svetu z« upravno leto 1921 absolutorij. Z zado* ščenjem so navzoči delničarji konstati-rali lep razvoj mladega zavoda, izrekli vodstvu taistega svoje zaupanje 5n sta* vili najlepšo nado v bodočnost banke«
POKRAJINSKA OBRTNA RAZSTAVA
V	MARIBORU.
Otvoritev pokrajinske obrtne razstave se vrši tik pred zaključkom ljubljanskega velesejma. Računati je s tem, da bodo vsi podjetniki tega velesejma bodisi iz inozemstva In it vseh delov naše države, obiskali tudi mariborsko pokrajinsko razstavo. Obrtniki iz Hrvatske In Srbije, kjer obrt še ni tako razvita, kakor pri nas v Sloveniji, si bodo razstavo korporativno ogledali. Le stem Je zajamčen uspeh razstave. Pri tej priliki moramo pokazati, kaj zamen re naša domača obrt. Dokazati men ramo, da nismo več odvisni od Avstrije, niti od ostalega inozemstva. Beograjski in drugi trgovci in odjemalci pa se bodo ob tej priliki lahko uverili, da si to blago, ki ga naročajo iz inozemtva, in za katerega plačujejo visoko carino, lahko dobe doma — pri nas. S tem pa bomo vzbudili tudi več razumevanja za obrtnf stan in za razvoj obrti, ki v vsakem narodnem gospodarstvu igra tako važno vlogo. Za to se pa mora vsak obrtnik, ki se tega zaveda in ki mu je ležeče na tem, da se naša obrt razvije in obrtni stan dvigne na ono mesto, ki mu pristoja, zanesljivo vdeleži te razstave. Uspeh pa je od* visen predvsem od skupnega dela vseh panog obrti. Le samo, če bodo vse panoge, vse obrti zastopane v častnem številu — in o tem ni dvoma — si bomo priborili upošteva^ nje. Zato: vsi obrtniki na plani
Prijavnice za »Pokrajinsko obrtno razstavo« so se razposlale vsem obrtnikom, industrijalcem Itd. ter se morajo najkasneje do 1. junl-* ja izpolnjene vrniti odboru. Vsi oni, ki bi slučajno še ne bili sprejeli prijavnic, se naprošajo, da nemudoma javijo svoj naslov odboru »Pokrajinske obrtne razstave« v Mariboru, Aleksandrova cesta 22,
Vse obrtnike ponovno opozarjamo, da je razstavni odbor znižal najemnino za prostore od 50 na 25 dinarjev za kvadratni meter, ter s tem omogočil vsakemu obrtniku vde-ležbo na razstavi. Pozivamo vse obrtnike, da se odzovejo povabilu odbora in se razstave, ki je za razvoj in procvit obrti neizmerne važnosti, zanesljivo vdeleže.
Koncert Glasbene Ha* lice v Sarajevu.
Beograjski, novisadski, subotiški In sarajevski listi so polni hvale in lar skavega priznanja o koncertih pevskega zbora Glasbene Matice. Sarajevski »Jugoslovenski list« je priobčil iz peresa Milana O. Curčlča obširno kritiko, katero podajamo tu v celoti:
Kot koncert češkega društva »Smetana« je potekel koncert Glasbene Malice tega prvovrstnega zbora »Stile tosservato« čiste umetnosti. V kvallta-'SUvno-tehničnem pravcu ne kaže dru-Itvo le zborove simetrije in izenačenost barv med posameznimi glasovi, marveč tudi poedlno uvežbano postavljanje tonov, sigurnost intonacije v vseh Intervalih, zelo jasno vokalizacijo tn vso potrebno pažnjo za kultiviranje fraze ter neobičajno, diskretno dinamiko.
Na prvi mah se opaža pri predajanju zbora individualni karakter v ce-četudi je mestoma bilo mnogo ti-
pičnosti v tehniki obdelovanja, ki je bilo odlično in dovršeno ali ponekod i šolsko. Izrazito se odlikuje zbor po diskretni in diferencirani interpretaciji melodije. Lirski momenti v pianih so se odlikovali s preciznostjo prvovrstne instrumentalne reprodukcije. — Na vzporedu so bili izključno Jugoslovanski skladatelji
Originalni in vrlo moderni Anton Lajovic je bil zastopan s šest točkami. Bogat v idejah, smel v koncepciji, z velikim smislom za glasbeno slikanje, polno barv in kolorita ter diferenciranja v modulacijah, ljubi polifonijo podano s karakteristično moderno harmonizacijo. Lajovic stavi na zbor, velike zahteve, katere je Glasbena Matica v polni meri in z dovršenostjo izpolnila. »Knoparje« je odpela z odličnim ritmom. Ves rasni temperament se je pokazal v tematično zanimivem »Zelenem Juriju« z diskretnim sopranskim solom in v »Kralju Matjažu«. Pa je bila za nas —- kar se tiče tehniške strani in neposrednosti Izraza — najjačja ne-
sem »Pastirčki«. Kadenca v tretji kitici je bila odličen primer čiste intonacije, plemenitosti tona in dovršenosti virtuozne tehnike.
Adamičeva »V snegu« in »Iz bosanskega perivoja« (JVllad junak) z ak-centova nostalgično noto, Schwabova »Zdrava Marija«, polna religiozne patetičnosti ter impresivna Foersterjeva »Z glasnim šumom« in posebno Kreko* va »Tam na vrtni gredi« so bile podane s smislom za lepoto in eleganco fraze in za predavanje v visokem štilu.
Posebno razpoloženje je zbor pokazal v vrlo zanimivih in originalnih harmonizacijah svojega zares odličnega zborovodje M. Hubada, v katerih se zrcali globoka invencija in izraziti smisel za ritmiko. Dinamiško in tehniško in pravtako po demendami iskrenosti izrazov so bile te piece bijouterija vokalne umetnosti. Scherzo »Prišla je miška« v soli je publiki tako ugajal, da ga je moral zbor ponoviti.
V	harmonizacijah Katzeja se kaže močna tendenca po modemi karakteri-
zaciji in emancipaciji od originalnih ritmov v narodnih motivih. »Oj, Lazare«, in »Cergo moja« sta tipična primera takih poskusov. Vse intenci je avtorja so dobile v interpretaciji zbora Glasbene Matice svoj reliefni izraz. Andjelove pesmi »Igra kdo« in »Anko, Ančlce« so bile odpete s temperamentom in živim ritmom. V prvi smo zasledili imi-tativno reprodukcijo inštrumentov v začetku pesmi, a v drugi diskretno in prepleteno menjavanje ženskega in moškega zbora v osnovnem motivu. Interpretacija Mokranjčevega VII. ruko-veta v originalnem shvatanju, posebno kar se tiče tempa in ritmike je za nas značila ločitev od dosedanjega običajnega izvajanja, dočim je »Kozar« podan popolnoma v duhu Mokranjčevih zamislil bil gotovo ena najboljših točk celega vzporeda.
In tako je bil ves večer v glavnem triumf jugoslovanskega melosa. Simbo, lično s pesmijo je bli večer v umetniški obliki manifestacija za narodno edinstvo. Vse je bilo eno — in naše.
Zato je tudi Glasbena Matica prejela v dar ono, kar pomeni sintezo vseh naših in za vse enakih tradicij — gusle.
S pesmijo nam je segla v srce, s pesmijo tudi odšla na grob onega v Ko-ševi, ki je izpovedal občečlovečansko misel in je trii poklonik teh starih gur sli... Naše sestre in bratje Slovenci naj bodo uverjeni, da je njihova pesem na grobu Kranjčeviča odjeknila tudi v mrtvih srcih vseh onih, ki Jih ni več in ki so prvi s svojo smrtjo zapečatili to edinstvo in po svojem delu postali — Heroji.
Tako sarajevski poročevalec.
Mi, ki smo ves čas turneje pevskega zbora Glasbene Matice nestrpno Čakali doma poročil o nje poteku, se veselimo triumfalnega pohoda Matice po naši državi in iz vsega srca čestitamo zboru kot tudi njegovemu vodji g. Mateju Hubadu na sijajnih uspehih turneje 1
fctev.
120.
^252“ darila ltu^ MfaUtMki
OorL&JL j nastopna pojasnila: i. Vsa ° daroyih se m or ti o oošiliati
?do1oKt-JCTesa udvora' & « mL wt’, ,I>0tr ana, rodila. a. Darovi nnciorulnega, zgodovinskega *u etnografskega značaja, odnosno ko-
?om^rta^Ve in f,ondl.- Ako s« tem fon-!mc kralja ali' kraljice nje-neveste, se mora prositi za odobre-B?ra^? kraljevega dvora, ki predloži ,J?, kralju., —. Potemtakem poklonitve goij materijelnega značaja ne odgovarjajo plemenitim intencijam kralja. Denarne Oirke naj se prirejajo le v dobrodelne na-
w- i-enl ^ tudi rešeno Pereče vprašanje VVindischgratzove vile na Bledu Vilo
1-Ž8Vr kot.p°letn° rezidenco za
našega kralja ah pa jo kupi kralj kot svo-30 pnvatno lastnino. (Za zbran denar ^ bo že našel kak drug humanitarni namen.)
. D.xen.a c^a orožnikov ob kraljevi ljubljanski dnevni priobčil^povsem upra-& pa bi
rSrmTSL Wvjc.rr.eV ^
Uiji Dalm-ir,;;™ ^ot'P9r°i;mkom v Slove-
lo	'nekai ?- mi -n$°.<?n'' ^0 Prevratu je bi-orož nir»H -j* ln sposobnih okrajnih fr Hrvatsl-i i «1 V S.1.?venij> imenovanih Imenoval ■ .Sloveniji za podporočnike, fcim »o Ktv Je 12TvTrs''° Narodno vieče. Do-Prevrpti t na Hrvatskem vsi imenovani !* D*irv *?. ranfirani, so na Slovenskem in nei»	2abtevpli od imenovanih poz-
L • ,ad"e .,z?ile ter so dobili svoj ■?» if* sele čo izpitu, torej skoraj dve leti z«i hrvatskimi tovariši. Istotako so bili n* • Za-rr ln .®P°sobni naredniki z Bos-». . ln “ercegovine tako zapoznelo klicani *# v J Beograd ter tudi skoraj 2 leti ^ “rvatskimi tovariši imenovani. Razume C.iji 9f v Srbiji sami imenovanje iz-jj , takoj ob preobratu v letu 1918. Ker 85®sno znano, da so bili orožniki v 1 Avstriji in Bosni teoretično in prak-Ifno bolje kvalificirani, kakor pod bivšo i|*£«arsko in v Srbiji, zato bi bilo le pra-r *~*o, da se prvim šteje imenovanje za napredovanje vsaj z istim časom, kakor nji-govim tovarišem v Hrvatski in Srbiji. Ptorda se najde pogumen poslanec, ki opo-foti vojnega in notranjega ministra na to nesoglasje, ki se v proslavo kMljave poroke popravi,^,
— Predava:^ '“j škodljivosti alkohola H. je vršilo včeraj po vseh ljubljanskih folah, ki so imele vsled tega pouka pro-*ti dan.
,	~ Za lavantinskega škofa je določen
b*vli tržaški škof g. dr. Karlin.
~ Obsojen župnik. Pri okrajnem so-Gtscu v Konjicah je bil obsojen župnik Pe-fer Pavlič iz Št. Jerneja na 1200 kron glo-*>e, ozir. na 6 dni zipora, ker je v nekem Pismu očital našemu poslaniku v Pragi dr.
N ošnjaku, da je kot narodni poslanec »grdo. nesramno napadal katoliško cerkev, škofe in duhovščino.«
— Vojaški nabori v Dalmaciji Prvič po prevratu se sedaj vršijo v Dalmacji vojaški nabori petih najmlajših letnikov. V Metkovič so prišli k naboru prav vsi mla-jdeniči do zadnjega.
— Iatlijansko maščevanje nad tirolskimi Nemci. Nemški mladeniči v Južni
»Tirolski so prišli k vojaškim naborom de-IBonstrativno v žalnih oblekah. Italijanske Raborne komisije, so se nad demonstranti
Maščevale s tem, da so vse potrdile.
— Volitve v davčne pridobniniske komisije se vrše v nedeljo, dne 28. t. m. od r zjutraj do 13. ure popoldne v prostorih davčne administracije, Breg štev. 6 S n^stropje, odnosno pri pristojnih dnv-»anjah. Te so bile po prevratu odpravlje-
in so davčni uradniki sami predpisavali Havke brez vsakega nadzorstva. Pridobitne organizacije so z velikim naporom iz-, Jojevale zopetno vzpostavitev omenjenih komisij, v katerih bodo izvoljeni člani odnosno njihovi namestniki odločevali o predpisu pridobnine. Moralna dolžnost in &a lastni interes sili torej vsakogar, da se Jolitev, ki veljajo za 8 let, udeleži. Volite kandidate, ki Vam jih navajamo v priloženem listu; določili $0 se po resnem pre-■darku trgovsko-obrtnih organizacij. Kan-Hldatno listo nesite s seboj na volišče! — Odbor združenih trgovsko-obrtnih organizacij.
— V Rogaški Slatini bo koncertirala gv0Tdba ravnatelja Sukfulla iz Dunajskega Novega mesta, broječa 17 mož, ker fle ^odsla mariborska vojaška godba na po-Točne slavnosti v Beograd. Za poročni slavnostni dan bo Sukfullov zbor pomnožen na 28 mož. Upamo, da bodo vplivali .na ravnatelja, da bo predvajal tudi slovanske, specijelno jugoslovenske komade.
— Smrtna nezgoda na cesti. Ko je de-,v<^ Janez Jerič iz Zdenske vasi hotel
•koeiti na neki voz, je pri tem tako ne-•tecno zadel v lestev voza. da je dobil J trebuhu zelo težke poškodbe. Prepeljali ®° 8a bolnico, kjer je le isti dan umrl.
L — Tatvina v Šmartnem. Posestniku Jlavtinu Brčonu iz Podbiča, obč. Šmartno fcri Litiji so v noči od n. na 12. t. m. ne-knani tatovi ukradli 1 rjavo brejo kozo 'brez rog, vredno 1000 kron, 5 moških •fajc, 1 rjuho. I telovnik, 1 tuto, 1 9ervi-i*to in en pleten nahrbtni koš. Skupna **ota ukradenih stvari se ceni na 1737 K.
D tatovih še nimajo nikakega sledu.
— žalostna smrt dojenčka. Cecilija Hnstič iz Duplice je dala svojega 7-mcseč-ttega dojenčka Miroslava v naročje petletni Anici Puh. Ko se je Hustičeva nekoliko odstranila, je dete padlo mali pestunji iz tok
na tla vsled česar je že čez nekaj mi-ptit umrlo. Po zdravnikovi ugotovitvi si it dete zlomilo tilnik.
— Žalostna smrt vsled pijanosti. V Odri pri Sisku se je kmet Draženovič ta-*o upijanil, da je prišedši doinov, namesto v sobo, krenil v svinjak. Drugo jutro •o ga našli v svinjaku mrtvega. Svinje so Pijanca tako objedle, da je vsled izkrvavit-
umrl.
— Nagla smrt. Kap je zadela čevljar-J Mihaela Kunstlja v Kranju. Mimoldo-1 80 ga našli ležati mrtvega pred neko
Mio.
— Tragičen slučaj. V Subotici je ie~ bogatega posestnika Kulmadžiča v hi-
•teričnem napadu zabodla svojega osem-•ttnega sinčka. Nesrečno mater so oddali
*	bolnico.
Dnevne vesti.
Ceie.
— .Zakon o pokojninah uradnikov v Sloveniji j« podpisan ter »« kssp.ahi raz-aJasi v Uradnem 'listu.
— Izjslovljen umor. Andrej Alič iz Sostrega je vrgel v Ljubljanico svojo bivšo ljubico Marijo Gašperšič. Deklevu pa se je posrečilo prijeti se za ograjo mostu in tako viseč je priklicala ljudi na pomoč, ki so jo rešili. Alič je ie pod ključem.
= Ruski dan dne as. maja 1922.
Vkljub vsem prošnjam in pozivom Rdečega križa, Nansena itd., ostaje po večini Evropa hladna in zre mirno, kako ob Volgi ginejo milijoni strašne smrti od gladu. Tudi Jugoslavija še ni izpolnila svoje človeške dolžnosti napram ruskemu narodu. In vendar je takojšnja in izdatna pomoč tako nujna. Brez pomoči od zunaj imamo pričakovati še večjega umiranja prebivalstva v gladujočih krajih, ki si samo nikakor ne more pomagati. Velik del polja je namreč ostal radi pomanjkanja semena in poljedelskega orodja neobsejan in neobdelan, tako da v gladnih pokrajinah ne more niti najboljša letina zadostno pomagati. Že približno eno leto traja trpljenje in Golgata ruskega naroda. Brez vesti it» brez usmiljenja smo ga pustili krvaveti. Ali naj ostanemo še nadalje gluhi za obupne prošnje za pomoč? V četrtek, dne 25. maja 1922 priredi celokupna akademska mladina »Ruski dan«, ki naj bo izraz volje da hočemo kot slovanski narod pomagati bratskemu ruskemu narodu v nesreči. Naj žrtvuje vsak, kolikor le more, kajti pomoč mora biti izdatna, če hoče biti sploh pomoč. — Pripravljalni odbor.
= Javno brezplačno cepljenje zoper koze se bo vršilo v zmislu tozadevnega magistratnega razglasa od 26. maja 1922 dalje. Več na lepakih.
*s Tedenski zdravstven izkaz. V dobi od 14. do 20. t. m, se je rodilo v Ljubljani 29 otrok (13 dečkov, 16 deklic), med temi I mrtvorojeni. Umrlo je v istem času 33 oseb (14 moških, 19 žensk) med njimi 10 tujcev. Smrtni vzroki so bili: 8 jetika, 3 pljučnica, I trebušni legar, 2 zastrupljenje rane, I srčna hiba, 1 slučajna smrtna poškodba, 13 drugih naravnih smrtnih vzrokov. Izmed nalezljivih bolezni je Ml prijavljen le 1 slučaj trahome.
= O- carinski inšpektor Ačimovič, ki
je bil pobegnil pred sodnim zasledovanjem, se je vrnil v Ljubljano ter brzojavno obvestil genetalno direkcijo carine, da je nastopil svojo službo, poprej pa se je v Beogradu zasigural pred preiskavo tuk. sodišča. Mnenja smo, da bi g. Ačimovič ne smel vršiti odgovorne in vplivne službe, dokler se njegova afera ne reši pred sodiščem. Na to opozarjamo deielno sodišče. Baje se neki demokratski poslanec peha za njegovo amnestijo.
■—— Koncert v hotelu Tivoli v četrtek dne 25. t. m. od 16. do 20. ure. Godba dravske divizije. Vstopnina prosta. Vek Dolničar.
—	t Josipina Vidmarjeva. Pogreb pokojne gospe Josipine Vidmarjeve, roj. Ju-sič se vrši v petek dne 26. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti. Pred škofijo 19. na pokopališče k sv. Križu.
= _ Fevdaiizem. Deveto javno predavanje Zvonimirja Bernota, glavnega ured-nika »Napreja«: Fevdalizem, Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut. — Sobota, 27. maja 1922. Velika dvorana »Mestnega doma« v Ljubljani, Začetek točno ob 20., konec najpozneje ob 22. — Cena vstopnicam običajna.
= Ukradeno kolo. Dne 10. t. m. popoldne je bilo ukradeno Francetu Parkelj, stanujočemu v Stožicah, št. 65, z dvorišča Selenburgove ulice 6 kolo znamke »Waf-fenrad« vredno 2000 kron.
Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponde-
ljek zvečer je predaval urednik »Nove Dobe« zosp. hfatmlc »o krščanskih in mohamedanskih svetiščih v Paleatigi«. Popeljal nas Je v dujrn v to deželo. Opisal nam Je mesto Jafo, še nekatera druga mesta ter končno Jeruzalem ter njegova raznovrstna svetišča. Vpletal je v svoje zanimvo predavanje dogodke, katere je sam doživljal na svojih večletnih študijah v teh krajih. Gospod predavatelj je moral predavanje precej skrajšati vsled odmerjenega časa ter obljubil o priliki o tem še razpravljati. — To predavanje Je zaključilo prvo leto celj-skcea ljudskega vseučilišča, katero beleži že v svojem početku lepe uspehe. Za predavanja je celo sezijo vladalo precejšnje zanimanje in so bila predavanja z malo izjemami dobro obiskovana. V počitnicah se bodo najbrže vršila nekatera izredna predavanja, na katerih pa bodo predavali tini-verzitetni profesorji iz Zagreba in LJublja-Naše ljudsko vseučilišče bo reorganizirano nadaljevalo svoje delo za ljudsko prosveto in izobrazbo 2 mesecem oktobrom. O vsem n?S"inen? bodo obiskovalci ljudskega vse-ucinsca, in vsi, ki se zanj zanimajo, obveščeni potom časopisja. — Z zahvalo vsem, ki so na katerikoli način pripomogli našemu ljudskemu vseučilišču do lepih uspehov v prvem času njega obstanka, je predsednik g. vladni svetnik LHek zaključil prvo leto na?e ljudske univerze.
PSmI.
== Policijske vesti. Autonu Putrihu na Dolenjski cesti je bila ukradena bela ovca, vredna 1200 kron. — Več obleke, vredne 1260 kron je bilo ukradene hlapcu
Mihi Gašperlinu na Tržaški ccsti.
= Ljubljančan okraden v Zagrebu. V
pondeljek zjutraj se .ie pripeljal v Zagreb postajenačelmk ljubljanskega glavnega kolodvora g. A. Ludvig. Ko se je v kolodvorski umivalnici umival, mu ie ’ieznan tat ukradel iz suknje, ki jo je obesil, list-T i '"steri hilo 880 dinarjev v gotovini in še razne druge važne listine.
= Ponesrečena rokoborba. Na nekem dvorišču v Šelenburgovi ul. zabavali so se razni okoliški obrtniki z rokoborbo. Pri tej priliki je pristopil neki lajlk rokoborec k g. Simnu Klimaneku, krojaškemu mojstru in ga pozval kot »starega Avstrijca«
—	na borbo. Moža sta se sprijela in neznanec je vrgel Klimaneka preko treh miz, pri čemer je mo/ tako nesrečno padel na tla, da si jez lomil nogo.
Ptuj. Proti tuberkulozna liga. Za prošlo nedeljo sta bila sklicala dr. Pirkmajer in dr. Vrečko ustanovni občni zbor protltu-berkulozne lige. Kljub vsemu plakatiranju ui agitaciji za to važno ustanovo se širša javnost ni mnogo zanimala, še manj pa odzvala. K zborovanju Je prišlo vsega skupaj okoli 20 oseb Iz vrst takozvane višje inteligence. UradniStvo, obrtništvo in delavstvo, ki ,e poduka o tuberkulozi najbolj potrebno, ni bilo navzoče. — Vzrok tej po-nesrečeni akciji leži v tem, ker so skjlca-nePrtiiubljeni, kot demokratski pristaši ne uživajo nobenega zaupan te }n nimalo nobenega za seboj, ražun par tistih, Ki so 00 njih odvisni in njim podrejeni, Vsled tega prisiljeni. — 'fo bi bila dobra lekcija naširn demokratom, ker bodo mo-,.ve,ndar enkrat spregledali ln se pre-5rir j,1* > ti.s0 osan3ljtini ter se v vprašanja. Četudi kulturnega značaja, pri katerih je tangirana masa ljudstva, ne vmešavali. Priporočljivo bi bik), če že hočejo kako kulturno delo storiti, da bi se obrnili v "ftho sodelovanja na vodstvo strank, ki vzivajo zaupanje ljudstva in ne delati na lastno pest, ker vsak tak poizkus je že Vnaprej ponesrečen.
Pokrajina.
, Zagorje ob Savi. Vsled iivahne gradbene sezone v letu 1922 je postalo Zagor-je znamenito kot največja zakladnica bele rude, to je apna. Iz vseh krajev »Jugo-sifije* prihajajo podjetniki, trgovci in zasebniki z naročili za apno. Ali vsi apnen-rji, kaJcor tudi velepodjetje trboveljska premogokopna družba, ki ima sama 21 ap. neme, niso kos dobavljati zadostno naročeno množino apna, ter tako zadostiti vsem potrebam stavbenikov in trgovcev oziroma odjemalcev. Nekateri apnenčarji' imajo naročila za apno za 3 mesece vna-
Piej.
Maribor.
^•Pertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Drama.
^Četrtek 35. maja. »Ljubezen«, ztdnji-***t r sezoni. Izven.
Opera:
» Četrtek 25. maja »M a dame Butterfly«.
Poštnih in brzojavnih uslužbencov
osrednje društvo, podružnica Maribor, priredi 2. julija svojo poletno veselico v korist bolnih članov, oziroma njihovih vdov in sirot.
Konjska dirka na Teznu se vrši 25. in 28. maja. Poseben vlak bo vozil iz Maribora na Tezno ob 14. uri in ob 18.20 uri. Za ta vlak se mora kupiti povratne karte do I1oč, ako se želi vrniti s tem vlakom.
»Tezno« ali »Tesen«. Reklamna plahta v Slovenski ulici za konjsko dirko na Teznu oznanja »Trabrennen auf der Tesen«. Mislimo, da bi morala biti enaka pravica za vse ln da bi tudi nemški mogotci ne smeli pačti naših slovenskih imen.
Smrtna kosa. Dne 21. t. m. Je umrla v Gradcu grofica Mavricija Attems, roj. grofica Nostttz, soproga grofa Ferdinanda Attems Iz Slov. Bistrice, stara šele 37 let. Bila je dan prej prepeljana v Gradec radi želodčne operacije.
Slovenski zdravniki v Mariboru si še n’sp osvojili zaupanja tukajšnjh ljudi, po-sebno Nemcev ne. Za vsako večjo operacijo Pošiljajo Nerftci, pa tudi Slovenci, bolnike v Gradec, kjer se pa operacije večinoma ponesrečijo, ozir. Itnajo negativen uspeh, ker navadno pridejo prepozno. V interesu bolnikov, pa tudi v interesu našega slovesa sploh, Je zadnji čas, da se naša bolnišnica v Mariboru povspne na nivo splošnega zaupanja.
Koroško.
—	Deželno gospodarstvo Koroške. Dočim je lani i2.kazoval deželni proračun nekaj čez 230 milijonov kron, izkazuje letos že 3 milijarde 980 milijonov. Nepokrit primanjkljaj anaša čez 868 milijonov K,
P©Iasn8S® sa¥ap®vai%-cem oks*. boin. bSagajsie v Ljubljani.
Zadnje čase se množe v slov. časopis-ju napadi na bivše načelstvo okr. bolniške blagajne v Ljubljani. Predbaciva se mu koruptnost, razmetavanje denarja in vožnje z blag. avtomobilom, torej vsakdanji grehi današnjega časa.
V Celju se je menda vršil dne H. maja sestanek celjskih obrtnikov, na kojem je podpisanemu osebno neznani gospod Majcen iz ^Ljubljane poročal o strahotah bivšega načelstva. Ce so moje Informacije točne, bo predbacivane grehe bivšega načelstva gosp. Majcen lahko dokazal pred sodiščem.
Ker je bolniška blagajna javen zavod njen denar skupna last zavarovancev in delodajalcev, ki so soprispevali, zato čutim dolžnost da v naslednjem pojasnim naslovljencem glavne gorOstasnosti bivšega načelstva, ki je s svojimi obilnimi grehi ustvarilo k malenkostne okr. bolniške blagajne v Ljubljani ogromen zavod, ki Pomeni v socijalnem oziru za delavstvo gotovo tisočkrat več, kot Čivkanje puhloglavih razdiračev,
Zadnje načelstvo blagajne je ob nastopu svoje funkcije prevzelo okoli 70.000 “^.blagajniške imovine, oddalo pa je večmilijonske vrednote. Ob vojnem času ko je najhuje divjal avstrijski vojni teror,’ in ko je večina onih, ki danes pošteno delo obmetujejo z koruptnim blatom, s polno paro pomagalo avstrijskim biričem je načelstvo okr. bolniške blagajne v Ljubljani, — torej sorazmerno najbogatejšega tovrstnega zavoda — votiralo le 30.000 K vseh vojnih posojil. Kdor ni pozabil onih časov, bo razumel, kaj to pomeni. Gotovo pa je da je bil zavod obvarovan finančne katastrofe. Poznam male bol. blagajne, ki so subskribirale vojnih posojil dvakrat trikrat in desetkrat toliko kot ljubljanska! torej mnogo več kot je znašalo vse njih imetje. Da so subskrib. zneske krile so zavode težko zadolžile in ob času centralizacije je prevzela ljubljanska cele koše vojno posojilnih obveznic in zadolžnic, gotovine pa skoro nikake. Poznam neko t zv. mojstrsko boln. blagajno, ki ni izročila centrali ničesar in menda še danes ni obračunala z njo. Načelstvo okr. boln. blagajne ni obsojalo — nesreče.
S centralizacijo je prevzelo načelstvo okr. boln. blagajne ogromno delo, osebne žrtve in velikansko odgovornost In najsi Protivniki centralizacije sodijo o njej naj-slabse — gotovo je, da bi iz opisanih razlogov in vsled današnjih razmer skrahira-lo dve tretjini zlasti manjših boln. blagajn — brez centralizacije.
... Naravno, da je bilo treba za tako velik zavod uradništva. Pri ustvarjanju poslovalnic se ni vprašalo nikogar po strankarski pripadnosti ampak sprejelo se je vse uradništvo bivših blagajn. Kar je manjkalo, je bilo treba vzgajati. Na sploš-i no je imelo načelstvo pri uradništvu sre-j co in danes ima zavod prvovrstne moči.
I Seveda je bilo tudi nekaj nesreč manjšega in večjega kalibra; sledovi vojne tudi blagajni niso prizanesli. Konstatiram pa, da zavod ni, oziroma ne bo trpel niti vinarja škode. S pomočjo dobrega uradništva in s pomočjo meni najbliijih denarnih go-
spodarskih zavodov sem večino škode pokril. Da ne bo prikrito ničesar, naj povem, da še danes dolgujem centrali 2ne*ek oko-
li	Il-ooo kron, ki sem ga prevzel v krit j* gTeha, ki ga nisem jaz zakrivil.
Naj omenim pred letom dni izrršen izredno ugoden nakup blag. hiše v Ljubljani v Gradišču 2a vsoto, kolikor stane danes vsaka boljše zidana baraka, pred dobrim pol letom zelo ugodno kupljen Stavbeni prostor na Miklošičevi cesti v Ljubljani za stavbo hiše delavske zavarovalnice in okr. bolniške blagajne, pri kojem ima načelstvo sigurno vsaj polovico zaslug in koji prostor ima danes še enkratno vrednost, itd,, itd., to so aktiva bivšega načelstva, kojih nihče utajiti ne more.
Iz časopisja posnamem, da si je g. Majcen moral s silo priboriti vpogled v sejni zapisnik, in če je to res, si dovolim izreči dotičnemu, ki je zabranjeval vpogled, odločno grajo Sejni zapisnik je odprta knjiga, koje kritike sklepov se jaz ne bojim. Iz nje je razvidno ogromno delo, kojemu je bilo bivše načelstvo kos. Jasno je, da danes ni mogoče zahevati niti od delodajalcev ali od delojemalcev, da izgubljajo svoj dragoceni čas v korist zavoda brez vsake odškodnine Jasno tudi, da zasluži vsak uradnik, zlasti vodilni, za svoje izredne posle priznanje. Poznam zavode, ki so upravljani od centralne vlade, koja ni pomišljala dovoljevati za 100 odstotkov višje nagrade v iste namene. Po moji incijativi so se blag. uradništvu dvakrat uredili prejemki vsaj deloma razmeram in času primerno. Takrat je nastal krik: koritarji in korita, boljše so plačani kot državni. Kako je to uradništvo plačano danes ne vem. In če je tudi tako plačano kot državno, je pomilujem.
Blagajniški avtomobil je kupil zavod zato, ker ga rabi. Kdor pozna ustroj zavoda bo priznal, da je ravno pri blag. avtomobilu zaznamovati veliko aktivo. Potreben je za revizije poslovalnic, na razpolago gg. zdravnikom in tudi bolnike se je v nujnih slučajih prevažalo v njem. Sicer pa: ne bodimo otročji: jaz privoščim vsem onim, ki vpijejo proti avtomobilu ogromno voženj ž njim, samo obveznosti naj prevzamejo iste, kot so jih predniki.
In ker se omenja tudi moja nagrada, bodi povedano, da je nisem prosil, ampak se je branil. Usilila se mi je od onih, ki delo poznajo. Vse bivše načelstvo in dva oblastvena zastopnika lahko temu pritrdita.
Iz blag. knjige pa se lahko konstatira, da do danes nisem prejel niti vinarja postavno določenih dijet za vsa uradna pota zadnjega leta, niti ficka t. zv. načelnikove plače, ki znaša reci in beri 50 K mesečno.
Naj gorenjega spisa ne smatra nihče kot samohvalo, koja se mi studi, ampak le kot nujno potrebno obrambo bivšega načelstva okr. boln. blagajne, ki je sesto-jalo iz vseh političnih struj in strank in ki je vršilo prevzeto nalogo častno in pošteno.
Mih. Rožanec,
bivši načelnik okr. boln. blagajne v Ljubljani.
Sokolstvo.
Cetvrti broj »Sokolskog Vjesnika« župe zagrebačke izašao je ovih dana u proširenom obliku, što je najboljim znakom da je list naišao na odziv ne samo u sokolskim radovima, več i širim slojcvi-ma našega naroda. Kako i prijašnji, tako se i ovaj broj odlikuje svojom punom sa-držinom, a naposeb se u posebnom tehnič-kom djelu ističe jak organizacijoni rad sokolske župe zagrebačke. Mi taj list ponovno preporučamo svima, a pretplata *e šalje na upravu lista Zagreb Nova Ve* br. 23. Cijena mu je godišnja is dinara.
K Sokolu na Ježico prispe danes celotni naraščaj društva »Sokol I.« v Ljub-ljani in nastopi ob 16. z več lepimi telovadnimi točkami na vrtu pri »Ruskem carju« na Ježici. Stariši in prijatelji mladine vabljeni.
Sokol I. Našo velezaslužno dobro sestro Josipino Vidmarjevo nam je ugrabila kruta smrt. Preminulo sestro spremimo k večnemu počitku korporativno v kroju. Zbirališče na Taboru ob pol 5. tiri popoldne v petek dne 26. t. m. — Odbor.
Šport in turistika.
Otvoritvena dirka kolesarskega pod-saveza ca Slovenijo. V četrtek na praznik dne 25. t. m. se vrii otvoritvena kolesarsko skupinska in kvalitetna motorna vožnja na Progi Ljubljana — Medvode Škofja Loka — 2iri — Dolnji Logatec — Vrhnika
—	Ljubljana, v dolžini 100 km s startom ob 13. uri pri km 2 na Celovški cesti in ciljem ob 16. uri pri km 2 na Tržaiki cesti. Dirka je odprta za vse klube včlanjene v Podsavezu. Skupina je po 4 dirkači, od katerih morajo priti v svrho kvalificiranja vsaj 3 dirkači na cilj v razdalji ne preko 20 metrov. Motorne kvalitetne vožnje: 1. Pomožni motor na kolesu, čas 4 ure. 2. Motorji do 500 cm* (,4 HP) čas 3 ure. Motorji čez 500 cm* (4 HP) čas 2 in pol ure. 4. Motorji s priklopnim vozom, čas 3 ure. Prijavnine se sprejemajo najkasneje do 24. maja pri Športni zvezi »Narodni dom« ali pri klubu «Tlirije« Kavarna Prešern, do 20. ure. Prijavnina pred dirko se sprejema pa le proti dvojnemu plačilu.
Koči na Golici se otvorite 25. t. m.
in sta preskrbljeni z vsem potrebnim. Golica nudi radi krasne flore, lahkega dostopa divnega razgleda, planincem največ užitka. Golica je brez snega, pot je suha. flora sega že skoro do prve koče. Po informacijah na pristojnem mestu, so dobile obmejne čete navodila, da dovole planincem dostop na planine ob obmejni črti, proti izkaznicam »Slovenskega planinskega društva.«
IM in liit
»Rastlinstvo nažth Alp.« Spital Ferdo
Seidl. Izdala in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Ctna vezani knjigi 8 Din.
M. A. Stebi, Vzgoja to zaščita obrtnega in industrijskga naraščaja. V založbi Ministrstva za socijalno politiko j« wll» te dni knjižica inž. štebija o vzgoji in za* ščiti obrtnega in industrijskega naraiSaja. Nastala je pod vtisi, ki jih je prejel pisatelj kot uradnik socijalnega ministrstva. Njena temeljna misel povdarja, da je industrializacija jugoslovanske države prvi pogoj, da se njeno narodno gospodarstvo dvigne iz pasivne bilance k resničnemu, ustvarjajočemu napredku. Za to je potreb« industrijsko proizvajanje vseh tistih predmetov, ki jih sedaj uvažamo. Lastna industrija pa je nemogoča brez industrijskega in obrtnega naraščaja. Odtod potreba njegove vzgoje in zaščite.
Zikovd v Nemčiji. Godalni kvartet Zika je 20. t. m. koncertiral v Monakovem. Dvorana »Hercules* v rezidenčni palači je bila nabito polna^ Na vzporedu Mozartov »Jagdquart«tt«, V. Novakov kvartet v G-duru in Smetanov v e-molu. Zlasti zadnja dva sta fascinirala občinstvo. Priznanja mnogo in Zikovci morajo prirediti dne 6. junija še en koncert z Beethovnom, Belt-iefom in Dvorakom. Zikov kvartet nadaljuje koncertno turnejo v Avgsburgu, No-rimberku. Stuttgartu, Regensburgu, Karlsruhe, Wiirzburgu, Furthu itd. Pogajajo S« za turnejo po Švici in celi Nemčiji. Nas uspehi Zikov v tujini izredno veselijo!
Društvene vesti.
Predavanje o vtisih na turneji »Glasbene Matice«. Društvo »Soča« opozarja svoje člane, prijatelje in drugo občinstvo, na svoje zadnje predavanje v tej seziji, ki se bo vršilo v soboto dne 27. t. m. ob 8. in pol uri zvečer na vrtu (v slučaju slaba« ga vremena v notranjih prostorih) hotel* Lloyd. Predaval bo podpredsednik gospod Joško Cvek o vtisih, dobljenih na triumfalni turneji pevskega zbora »Glasben« Matice« po večjih mestih Jugoslavije. Is prijaznosti sodeluje oddelek članov omenjenega pevskega zbora. Vstop prost.
Dramatični odsek invalidskega doma v Ljubljani vprizori v četrtek dne 25. t. m, ob 8. uri zvečer v Ljudskem dotrm r Ljub* Ijani Sophus Michaelisovo dramo v treh dejanjih »Revolucijska svatba«. Igra j« Jako zanimiva; dejanje se vrši za časa francoske revolucije. Cisti dobiček je namenjen v prid giadujočim bratom v Rusiji. Vstopnice se dobe v predprodaji r trafiki ge. Sever v Šelenburgovi ulici ter pri blagajni eno uro pred začetkom predstav«, P. n. občinstvo vljudno vabimo k udeležbi, da bo uspeh čim lepši, tako da bomo mogli tudi slovenski invalidi čeprav sami bedni, pomagati bratom, ki umirajo gla* du v Rusiji.
Invalidni koncert trio-schramel b CSR. Vsak dan od 7. do 11. zvečer (ob nedeljah in praznikih dopoldne). Na rrttt restavracije Košak, Krekov trg. Dobra ka-
hinja in pijača.
Gozdni piknik priredi Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj T, nedeljo 28. maja v idiličnem senčnatem Re-galijevem gaju pod utrdbami starega ljubljanskega gradu. Piknik traja od <>. zjutraj do 8. zvečer. Pekli se bodo janjci, peK bodo pevci, preskrbljeno bo za izborno kapljico in jestvine po zmerni ceni. igrala bo tudi ljudska muzika. Komični nastopi, narodne igre. Zabava je priprosta, neprisiljena in namenjena vsem, ki hočejo par ur preživeti v lepi naravi.
»Sploino žensko društvo« vabi svoje članice, da se polnoštevilno udeleže pogreba svoje mnogoletne marljive in požrtvovalne odbornice Jos. Vidmarjeve. Pogreb bo v petek, 26. t. m. ob 17. i« Ui« Pred škofijo št. 19.
Drobiž.
Gledališke in glasba.
Marij Kogoj, Skladbe za klavir. V umetniški založbi »Treh labodov« je prav^ kar izdal Marij Kogoj '2 snopiča klavirskih skladb. Oprema je okusna. Skladbe same se odlikujejo z izbranimi občutji, katere ni mogoče uvrstiti v doslej znane forme. Splošni način njegovega dela je anarhističen, in sicer ne samo glede stavčne oblike, temveč tudi glede tematike. Najvažnejša poteza Kogojeve umetniške osebnosti je samovoljnost, skrajni mehanizem, ki zanika vsako estetično logiko. Harmonično je sila konservativen in se giblje bolj v Bachovskem času. O skladbah in Kogoja prinesemo posebno poročilo
* Umor radi ljubosumnosti. NI dolgo temu. ko sta v Oranu žalostno končala S vojaka, obtožena, da sta umorila svojega rojaka, ki je bil kuhal pri polka, pri katerem sta služila tudi ta dva. Vojno sodišče v Oranu ju je obsodilo na smrt in bila sta takoj ustreljena. Ubijalca sta služila pot pomočnika v vojaški kuhinji ter sta bila ljubosumna na svojega rojaka, ki je bil kot izvežban kuhar sploino pri* ljubljen. Ljubosumnost in nevoščljivoat Ja je zmotila tako daleč, da sta ga enkrat počakala zunaj mesta na sprehodu. Cdea ga je zgrabil za glavo, drugi mu je pa t britvijo prerezal vrat
* Zvon — morilec. Ob priliki Izvolitve sedanjega papeža je šel Cerkvenik ▼ francoskem mestu Foix z dvema dečkoma v zvonik, da zazvoni z velikim zvonom na čast novemu papežu. Pri tem se je eden od dečkov tako nesrečno vstopil, da je gugajoči se zvon pritisnil dečkovo slavo ob zid in jo strahovito razmesaril. Nesrečneža so takoj prepeljali v bolnico, kjer so skušali, da ga s pomočjo neke delikatne kirurgične operacije rešijo, toda zaman. Deček je bil čez nekaj ur mrtev.
* Iz same žalosti nad nesrečno domovino se je hotel končati, V sredo pred velikonočnimi prazniki je prišel v Plzen na obisk 27 letni uradnik na vojaškem veleposestvu Vlkovu, ruski grof Ljubomir K, Med pogovorom o žalostnih razmerah na Ruskem, j« naglo potegnil iz žepa brov-ning ter si pognal kroglo v prsa. Na srečo je prijela neka gospa obupanca za roko in tako je projektil zgrešil srce. Nesrečnega grofa so nemudoma prevezali in odpeljali v mestno bolnico, kjer mu je primarij dr. Charvat vzel kroglo iz telesa in
/Je upanje, da bo obupanec v kratkem okra« val.
Založbo „Zvezne tiskarni"
J« izdala
lične razglednice N). Vel, kralja Aleksandra 1. z zaročenko Nj. Vis, n. bodočo kraljico Mariolo.
Cena komada 1*— Din v nadrobni prodaji. Preprodajalci imajo 25*/, popusta. Naročajo se pri ,»Zvezni knjigarni«, Ljubljana, Marijin trg 8, proti povzetja ali pa če sa poilja denar v naprej.
£. N. in A. M. WiilLamson:
Cesaričini biseri.
(Dalje.)
In prav tako malo čudno Je bilo <tejstvo, da se je sklanjala O^Rell^-Jeva glava na njen kvišku obrnjeni obraz. Pa se je drznil trditi, da j« to še vedno stari revni svet!
»Mislila sem, da sem mrtva,* je pojasnila.
»V prvem trenotku sem mislil tudi jaz. To je bil najbujši trenotek In najhujša misel mojega življenja. A vi živite; zdravnikova beseda ,vam bodi porok, da ne lažem. Baš zdaj se razgovarja s strežajko, v sosednji sobi. Ko ste se osvestili po narkozi (treba je bilo namreč izdreti kroglo iz vaše uboge ramice), sem Ju preprosil, da sta me pustila samega z vami. Hotel sem biti prvi, ki ga zagledajo vaše oči. Odslej boste žveli zame, kaj? Saj veste, da yas obožavam.«
»Vem,« je odgovorila ranjenka; pri srcu ji je bilo, kakor bi jo odnašalo prečudno bistro valovje sreče.
»Res veste, da vas obožavam?«
»Nekaj mi je pravilo, da se zgodi tako,« je dejala ona. »Vse dolge dni, ko sem ležala tu na podu in poslušala Kit pa Churna, mi je šepetal tako drug, skrivnosten glas, čisto drugačen od onih dveh. Obvestilo, ki ste ga dali v časopise — takoj sem vedela, da je zame! — mi je vdehnilo takšno misel. Nisem vam mogla odgovoriti. A tisto sporočilo je bilo moja največja tolažba. Nič več se nisem čutila tako zapuščene.«
»Oj, dragica! Vi ste junakinja brez primere, mučenica in svetnica ►— kaj vem, kaj še! Predvsem pa ste moje življenje, moje pravo, boljše življenje. Velika žalost me je doletela, kar sem bil zadnjikrat z vami: nekaj, po čemer sem hrepenel leta in leta, je splavalo po vodi — Rogerju Sandsu v roke. S tem se je hotel maščevati — Bog vedi za kaj! Toda zdaj, ko sem našel vas in
vas držim takole v svojem naročju, mi je vse drugo zamalo. Kaj maram za vse hiše tega sveta, razen za milo hišico, ki ni zgrajena z rokami ’— za vaše telesce, ki je domek vaše duše? Kadar me spoznate bolje, ali mislite, da bi me mogli vzljubiti, če se potrudim na vso moč?«
»Oh, saj to je že dolgo v redu,«, je rekla Klo, kakor bi se razumelo samo po sebi. »Že tisti prvi večer sem čutila nekaj posebnega, in silno mi je bilo hudo, ker sem vas morala prevariti in okrasti. In tako blago se ml je storilo, ko sem za-čula v oni strašni Petersonovi sobi iz telefona vaš glas. (Dalje prih.)
Zavod	m Rfintgen
i fizikalno liječenjz
dr. I. SisarKa, Zagreb.
CačKeva ut. 15.	Tel. 9-96.
JlrUrucjtutrapija, fomto. eleh.trotiitraplla, Rfintzen, Ouarzlampa, LHatheralja. Inhalacija. Kuptljl nzHicne kJseUne, MedSJta-roantne hupe IH, Sole, Mesage Itd. Indikacije: Bolesti živaoa, naročilo naura&tenJja. hysterlla. Iscfatas, Reiunatuam zglobova i mišica. Bolesti plača kao katar plačnih vr» šaha. asthma, brone hi tl-.
2elučano-crU«vn« bolesti naročite neurozu želuca i začepljeno*t. Zatlm obotjenje srca, tuberkuloza grla, gicbt, pretilo*!, anemija itd.
'WF' Enkratna objava 1% din.		
EZ2	Priporočajo se sledeče tvrdke:	F22!
ŠPEDICIJE:
Orient, d d. Ljubljana. Sodna ul. 3, tel. 463.
Balkan, d. d. Ljubljana, Dunajska c. STAVBENO PODJETJE:
Dr. ing. M. Kanal, Ljubljana.______
FOTOGRAFSKI ATELIJE: Kunc Franc. Ljubljana, Wolfova ul. 6. Prvi domači zavod za po-
večanje slik. ___________________
KNJIGARNA:
Zvezna knjigarna, Ljubljana. Mari-jin trg 8._________________________
MANUFAKTURE:
O.	Bernatovič, Ljubljana. " ■
/. C. Mayer, Ljubljana.
Franc Brumat, Ljubljana, Mestni trg 25//.__________________________
TRGOVINA BOMBAŽA: SV-KANCA ITD.:
Karl Prelog. Ljubljana, Stari trg 12.
PARNA PEKARNA:
Jakob Kaučič. Ljubljana, Gradišče.
PAPIRNA TRGOVINA:
l.	Gajšek, Ljubljana, Sv. Petra c.
SLAŠČIČARNA:■
Kalaš, Ljubljana, Zidovska, ul._
VELETRGOVINA VINA: Restavracija »Zlatorog*. Ljubljana, Gosposka ulica.
KAVARNE:
»Central*, Ljubljana, poleg jubilejnega mosta, Štefan Mikolič. Jadran, Breg, vsak dan koncert.
TRGOVINA Z ZLATNINO IN SREBRNINO:
Ivan Pakiž, Ljubljana, Stari trg 20.
KAMNOLOM IN OPER. STROJI: KJeemanns ver. Fabriken. Ober-tiirkhem und Faurndau.____________
IZDELOVANJE IN POPRAVLJANJE ROČNIH HARMONIK F. Vodišek, Ljubljana VIL, 156.
W
Bobra žena in mati ima vedno koliko steklenic lekarnarja Fellera prijetno dišečega »Elsafhiida« pri hiši. Dobro služi za drgnenje hrpta, rok, nog in celega telesa, kot kos-metikum za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči kakor francosko žganje, 3 dvoj-nate steklenice ali 1 specijaino steklenico skup z zamotom in poštnino 2a 72 kron pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja Eteatrg št. 357. Hrvaško.
Razne tiasžš«
* Grozen padec z okna. V novi soli V
Dobravci pri Plznu je čistila okaa v nadstropju 36 letna delavčeva zena. je na stolčka in je bila privezana n silni pas. Naenkrat se je stolček zvrn šena je obvisela na pasu. Njena	jL
prihitela na pomoč, prijela za vn » ) Q hotela potegniti nazaj v sobo. AU 'rv£ bila preslaba in se je utrgala in žena je padla i Z drugega nadstropja na™«. Iri tem Si je hrbtenico dvakrat rasbta * zlomila nogo. Na lice mesta je prišel zdr^ nik, ki ji je dal prvo pomoč. Na to so nesrečnico prepeljali v mestno bolnic«, je še isti dan proti večeru umna.
OGLASI
PAODAJA s
HIŠA z vrtom na periferiji mesta:	Poizve	se v
upravi lista.________921
ŠTEDILNIK, emajliran, dobro ohranjen. Marija Zupanc, Loka pri Zidanem
mostu.______________920
RADI SELITVE pritlična hiša 3 prostim stanovanjem in velikim vrtom v bližini kolodvora v Mariboru pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na podružnico »Jugoslavije«, Maribor, pod šifro 415/S.
________________  916
HIŠA v prtJmetnem kraju, tik glavne ceste, sposobna za vsako obrt in trgovino z velikim vrtom na lastno roko. Alojz Martinčič, Loke st. 252 v Trbovljah. 899
KUPI:
HIŠO v Ljubljani, šiški ali blizu šiške. Tudi zamenjam za hišo na Glincah z lepim vrtom, dvoriščem, Sadovnikom in elektriko. Naslov t »Ugodno« poštnole-žeČe, Ljubljana.	910
ZBE:
i SAMOSTOJNA PBODA-j JALKA za trgovino z mešanim blagom in deželnimi 1 pridelki se takoj sprejme
v Ljubljani. Hrana in stanovanje v hijii. služba lahka. Nekoliko knjigovodstva vajena ima prednost. Ponudbe na Anton Maver, Ljubljana, hotel Vega, Celovška cesta št. 26.	919
SPREJMEM takoj treznega, zanesljivega vratarja, oženjenega, brez otrok, ki je v stroki izvežban in ima dobre reference. Prosto stanovanje. Ponudbe na to-varno usnja v Radečah.
 923
IŠČE SE gospodična strojepiska, zmožna eventuel-no nemške stenografije. Prednost imajo one z znanjem češčine. V poštev pridejo tudi gospodične, ki bi rs2ven svoje službe pisale na stroj 2 do 3 ure na dan. Ponudbe pod »Im-port Eacport« na upravo
lista.____________________924
PERICA na vsakih 14 dni se išče pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi lista.
________________926
STROJNIK in gaterist se sprejmeta takoj v tovarno in parno žago. Pogoji: izurjen strokovnjak z dobrimi izpričevali in brez otrok. Pismene ponudbe na d. z o, z, »Zora«, Črnomelj. .	896
RAZNO:
PRVOVRSTEN POLNO-; MASTEN trapist in tilsit-j ski sir po dnevni ceni. — Fino čajno maslo K iSo, prekajene goveje jezike kron 86, poljske klobase popolnoma suhe K 76 priporočata
Olifčič in Kos. Ljuboma
Bohoričeva ulica 28, ggg
PENZUA GRINTOVEC, grad Preddvor, — solnčna lega. Na vznozj
Alp. Izvrstna oskrba. C ana. 160 K za hrano in sobo, tj Depandanei »Zarja«, 2^3 Češenjce. Cena samo 120 tu za hrano in sobo. Priglas*?, tev na Penzijo Grintovec* pošta Tupalče pri Kranju.
GRAMOFON, izvrsten, « ploščami, dvovrstno harmOI niko, likalnik, zamenjam zf, šivalni stroj ali prodam« Naslov: »Ugodno«, poštnoj ležeče, Ljubljana.	9.0%
MORSKA TRAVA^f madrace v vsaki množini se dobi najceneje pri Sever o* cornp,, Ljubljana, Wo!fcvn
ul. 12.______________ S68__
POZOR! Zavarujte poljsk^ pridelke proti toči, gozdoVs proti požarom. Zvišajte za* varovalnino proti požaru h* nezgodam. Sklenite živ* ljenska zavarovanja z eQ* kratnim plačilom. Pojasnil* in naročitve prevzame »Ja* dranska zavarovalna drul* ba«. Glavni zastop v Celju* Lava št. 22.	830
ISpo
Bencin. * ^neumatikgu Olje. — Vsa popravila! :-: Mast. — In vožnje. :■£ Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi
3ugo-Auto d. z o. z. v Ljubljani.
M se Moj
I donašalca jedli,
2 valenca.
1 blagajničarka za kuhinjo t restavraciji na glav. kolodvoru v Ljubljani.
Kvase
(drože) v
korist Jugo-_____________________slovanske
.Matice, dobavlja najugodneje
tvrdka Ml. Žigon, Skofjaloka.
111 n— ^Ci ■ ■ ialiiiw—jy	.var	1
nalliis srettilvo » Mb in drogi uh ie
„MORANA“
„MQRflNfl“ temeljito uničuje stenice in njihovo zalego. <£» Naroča se pri
Nar. Škrinjar, Trst,
Pri večjih naročilih, popust trgovcem rabat
f nuni d. d.
9
®
8
9
ZAGREB
3 Mazuraničev trg 3 Brzojavi: TRANS3UGO.
27- 00 Telefon 27-00
PODRUŽNICE: BEOGRAD, Reljina ul. 2.
8	IZPOSTAVE:
OSDOC Široka ul. 8.
% SUBOTICA kod Piukovlt I drug V	I	SKOPLJE.
Dobavlja*:
najceneje
traverse, železo, žeblje, apno, cement, gips, | trstiko, žico, deske in • ves gradbeni materijal. S
Žice in kablli zo električne spoje, cevi In gumijevi traiiovl za izoliranje, žice za dinamo, železne žice in cevi (DrabfseilB).
Najboljše gumijeve cevi za peronospora - brizgalne
iz svetske tvornice
Felten 2 6 uilleaame, Rien, Badapest iti
nudi po tovarniških cenah iz svojega bogatega skladišča v ZAGREBU. GLAVNO ZASTOPSTVO:
ORBIS d. d., Zagreb, Paromlinska c. 1.
L?
Telefon: 10 ali 12-30. • e Tiar.: ORBIS.
Ml pase, sandale
za birmance, vsakovrstno izbiro se dobi po najnižjih cenah pri
A. Srajer,
Ljubljana, Gradišče 10.
Sokolske potrebščine
za člane, članice in naraščaj kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka
n umBERNE
Ljubljana, Mestni trs 10,
Lohomobila
s parnim kotlom 27 m2 kurilne ploskve, 8 atmosfer za 40 HP max. kompletna za takojšnjo dobavo proda
Franc KURALT, Kranj.
(cerade)
najboljše kakovosti in v vsaki velikosti razpošilja takoj
Poduzeče za tekatiltm industrija
Mabso Salgo, Osijek 1., Hom.
Laneno blago, vreče, motvoz na veliko.
Telaion 505.	Brzojavi:	Maksalgo,	Osijek.
rvvvvvvTvvyv^vvvvvTvvv'Pvvyinrvyy^Vy^y
I
j
16 ^
lov kažipot za
i!
'51
I
Iščejo se agenti za pr o vinci j o.
-1
SpUal sem knjigo, da z njo pokažem milijonom bolnikov edino možno pot k ozdravljenju. Ta svet ne stane niti vinarja ter ga pošljem vsakomur, id se čuti bolnega, nerazpoloženega ali obupanega — 2astonj. Ta knjiga ja produkt 50letnih študij in 50 letnih izkušenj, ter vsebine zelo mnogo praktičnih slučajev in dovolj dokazov prvih učenjakov.
Kdor se hože rešiti
naj sa ravna po mojih načelih, ki so pomagali že tisočim in tisočim, najsi so nastale te bolezni vsled skrbi, prenapomosti ali
lahkomiselnostim nezmernosti.
Vsem tlačenim in dela nezmožnim brez samostojne energije pokažem pravo pot za okrevanje iivčnobolnih, fizično'in duševno šibkih, glavobola in drugih bolečih. — Pišite še danes dopisnico in zahtevajte zastonj, franko
mo| kailpot.
Dopisnico naslovite ne:
L PMffltK. KM M.. Htotttttll! 13.
Vsak dan
večerni koncert
na vrtu restavracije Ferlinc P, Košak (pred Mest. domoai>
Ob praznikih in nedeljah tudi dopoldne.
Trgovina vina
na debelo
sprejme
• POTNIKA -
Ozira se le na prvovrstne moči; prednost ima tisti, ki je že potoval v stroki. Natančne ponudbe z navedbo referenc, po katerih krajih je potoval, zahtevo plače itd. pod 1. junij na upravo lista.
ia
n
ialje poštom:
1 kg po Mil 2L-Gioirt 1 ks PC Din, M-hmflr 1 kg po Din 16-fajno maslo t kg po Dim 39-
od 5 kg gore.
GONILNI JERMENI
jermenje za šivalne stroje — strojeno goveje usnje za doko-lenice priporoča po najcenejših dnevnih cenah tovarna usnja
Hermann Berg, Maribor,
Poslovodja
za novo opekarsko podjetje se SS£§j
Istotam se sprejme
pomožna pisarniška moč,
eventuelno tudi gospodična.
Ponudbe pod šifro »EMONA14 na upravništVfj tega lista.
Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani.
Izplačilo dividende.
Občni zbor, ki se je vršil, dne 18. t m. je sklenil, da se za poslovno leto 1921
izplača 10 °|0 dividenda.
Opozarjamo gg. delničarje, da se izplačujejo te dividende od 1. junija t. 1. naprej pri blagajni centrale V Ljubljani, podružnic v Mariboru, Djakovu, Somboru, Sarajevu, Splitu, Šibeniku, ekspoziture na Bledu, Sveopče zanatlijske banke v Zagrebu in njene podružnice v Karlovcu in Gospodarske banke d. d. v Novemsadu.
Na celoletne kupone št. 1 do 20.Q00 se izplača dividenda K 40:— na vsako delnico, na polletne kupone št. 20.001 du 60.000 dividenda K 20:— na vsako delnico. Kupone delnic, ki so v depotu pri našem zavodu, detaširarno sami in vpišemo odpadajoči znesek lastniku v dobro.
Ljubljana, dne 19. maja 1922.	^
Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin.
Izdala konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.
Tiska »Zvezna tiskarna« v IJubliaol