130. številka.
(T Trst*, ▼ ••boto ijmtraj dne 30. oktobra 1897.)
Tečaj XXII.
„BDIHOST«
ivhaje po trikrat na teden t ftaetth i»-tlunjib ob tovklh, Aatvlkih 1» kobotah. Zjntranje iidanje ii-haje ob 6. ari ijatrej, ve&erno po ob 7. ari TtiSer, — Oboj bo iiđuje it«n«: ■« Jadmmeieo . f. 1.—, ints AvrirtJ« f. 1.50 h tri BMeo. . . S.— • 9 • 4.U M pel ltu , , „	, t t ».—
m *■« leto . . B 13.— , • 18.— tarctala« le plaievati aapre] M uriiki ?,rt>i prllsian« u?ti*ln« •• oprava m •zlra.
tfonf.mićDe številko ae dobivajo ▼ pio*
-iu-j-iticth tobaka v l.rntu po C) htč, lx**«s Trne po 4 nvf.
EDINOST
Oflail a« raftaae pa tarifa ▼ petita; u naslove i debeli«! irkaal ao pl»«nje prostor, kolikor obsega navodnih vratie. Poslana, oaartniee ia javne sahvale, do* nafti oflaai Ud. ae raianaje po pogodbi,
Tal dopiai aaj ae poiiljajo nredaiHva ulice Gaierma It. 18. Vsako pis»o naeri biti frankovano, ker aefraakovaae *a ae aprejemajo. Rokopisi ae ne vre&aje.
Naročnino, reklamacijo ia oglase apre-jeaaa upravniitvo nlioa Moiino pic* eolo bit. 3, II. aadat. Naroftnlao in oglaae je plačevati luco Trat. Odprte reklaaa eife ao proata poitaine.
GI
M? edteesM Ja m**'.
. Častitim našim gg. naročnikom!
Vsakemu j« znano, da se pta&uje naročnina naprej, a vzlic temu se velika veČina čestitih gg. naročnikov ne drži tega pegeja. Minete je tretja četrtletje in nastopilo četrte, a mnogo njih ni dodelalo naročnine ni za III., ni za tekoče Četrtletje. Veem zamudnikom dopoiljemo nakaznice, iz katerih ja razvidna zastana naročnina. V interesu lista in stvari same prosimo, da nam gg. zamadaiki done-iljejo v nakazniei označeni znesek čim prej, ter drugače bodemo primorani ustavili jim list.
UpratnUštvo „Edinosti*4.
listava: vir narodnim prepirom v Avstriji.
IV.
Nedostek ▼ nafli ustavi.
Is vsega, kar smo povedali dosedaj iz brošure „Die Verfassnng sls die Quelle des Nationalit&ten-fcaders in Oesterreich", je jasno, da pisec meče krivdo na narodnostnem prepiru v Avstriji v prvi vrsti na pomanjkljivost naie ustave. Zaključek is toga spoznanja je jasen istotako: avstrijska ustava ae mora premeniti, oziroma popolniti.
Kako? Prodno odgovarja pisec na to vpra-ianje, stavlja si drugo: v kakem razmerju je ustava s obstoječimi odnošaji?
Pisec nam pojasnjuje to nastopno: Avstrija je država več narodnostij. To je temeljna posebnost Avstrije. Človek bi moral misliti torej, da je listava te države urejena tako, da pošteva to narodnostno posebnost. Toda, naj proučujemo ta sveti dokument, kolikor hočemo, take uredbe bi iskali aastonj v naši ustavi.
Toda čakajte 1 Nekaj je vendar ta. §. 19. O tem nesrečnem paragrafa se je 2e toliko pisalo in govorilo, da se človek kar ustraši, ko zopet čuje o njem. In vendar se mu ne smemo izogibati. Kaj določa §. 19 ? Čejte: „Vsa plemena države go jednakopravna, in vsako pleme ima nedotakljivo pravico do varovanja ia negovanja svoje narodnosti in svo-jega j ez i k a".
Tu pa je ravno pomanjkljivost v tem §.
PODLISTEK
-- 2
Milena.
Pripovedka iz polako proftloati. — Prevela Serafina Juvanova.
Vojt (sodnik) je prikimal deklici prijazno.
„Položite jih v sneg; jutri jih pa pokopljem".
„Te bi ne bilo kribtijansko, kajti polotili bi se jih krokarji iu volkovi", odgovoril je sodnik. .Takoj se morajo pokopati. Plačilo dobič, kakor po navadi ter vrhu tega se dve meri žganja in nov kožuh.
.Dobro, pa naj bode". Podbočila se je in arla, kako lo sani zavile na pokopališče, kjer so kmetje izložili mrtvece. Njen lepi obrazek je ostal nespremenjen: iz njenih ozkih potez se je vi« delo, da ne pozna sočutstva — in vendar: kaka atrast, kaka milina v teh velikih črnih očeh, t teh rudečih, polnih ustuicah! Sodnik jej je odštel denar ter po&tavil steklenico žganja pred-njo v sneg. Počasi so odpeljali sani; kmetje pa so sledili aoolčč, kakor so prišli.
.In kožuh?" je vprašala Milena.
.Jutri, ko bode dovršeno delo".
Sodnik je zapustil pokopališče; Milena pa je prijela za lopato. Najprvo je dobro potegnila iz steklenice, potem pa, pevaje neko staro narodno
Ustava zagotovlja vsem narodom vsa prava, ali obsežje teh pravic — tako meni pisec — ni določeno. To določitev prepulča ustava narodom samim. Ker pa si sleherni narod po svoje misli te pravice, katere sme zahtevati, je naravno, da te pravice prihajajo v navskrižje, in ed todi vsi ljuti narodnostni boji v Avstriji.
Tu je pisec res zadel v črno. Kako različno aares si tolmačijo posamični narodi svoje .pravice". Slovenci n. pr. se morajo najsvečaneje sklicevati na ustavo in na določila, obsežena v istej, kadar zahtevajo v Trstu jedno borno osnovno šolo za tisoče svojih rojakov; ali kadar zahtevajo, kar se smatra naravno stvarjo celo med črnci v Afriki: da naj oblasti občujejo z zarodom tako, da jih bode narod razumel; ali če zahtevajo od drŽave, da ista skrbi za materijalno zboljšanje tudi v teh jnžnih pokrajinah, ker je to nje dolžnost, kakor so obvezani državljani, da vrše svojo dolžnost do države. Ko se torej Slovenci sklicajemo na ostavo in na svoje praviee, mislimo vsikdar le na take samo ob sebi umevne stvari, katerih ne bi mogel odrekati, kdor ima le nekoliko najprimitivnejega umevanja o prajrioi.
Kako pa si Nemci predstavljajo svoje pravice? Tndi oni se sklici^jejo na ustavo, tudi oni se sklicujejo na svoje „pravice", tudi oni žive pod istimi zakoni, pod katerimi živimo mi in na katere opiramo svoje zahteve! In vendar: kolika razlika med njihovimi in našimi zahtevami 1 Za njih osnovno šolstvo je vlada poskrbela take izborno, da ga ni ' kotička v državi, kjer biva le nekoliko nemških duš, da ne bi imeli prilike za vzgojo otrok v svojem materinem jeziku; vsa država je preprežena srednjim šolstvom nemški« — izvzemši jedino Galicijo — in tudi po takih nje delih, kjer nemški živelj sestavlja le par odstotkov vsega prebivalstva; visoko šolstvo je po treh četrtinah nemško; uradniška hierarhija je vsaj po treh Četrtinah nemška ali nemškega mišljenja; v vsakem ministerstvu — naj že bode te ali te barve — je večina ministrov nemške krvi; na centralnih oblastih — pa večinoma tudi na deželnih — je viši uradnik-
pesem, pričela kopati veliki grob. Otožna melodija, zategnjena kakor smrtni vzdihi, donela je v nočni mir:
„Dobro došel, ljubi gost,
Zemeljskih težav si prost....
Čaj, kako se dere vran;
Večen san, večan sani"
Zopet čvrst požirek iz steklenice in dalje je zvenela lopata, in dalje donela grozna pesem v tiho noč. Krokarji so kričuje obletavali mrtvece; iz daljine pa se je čalo tulenje volkov.
Grob je bil dovršen. Milena je ogledovala mrtvece.
»Ti si bil gotovo vodja", govorila je starcu belih lae. Oblečen je bil v dragocen zobljev plašč; za pasom pa se je lesketal mičen jatagan. „Tudi ta bodeš prvi !"
Vzela ga je v naročje, kakor otroka, nesla v gomilo in rahlo položila na zemljo. Prekrižala se je in stopila iz groba. Z drugimi ni ravnala tako: prijemala jih je za rameni, vlačila na rob jame ter metala vaBj. Opazila je ie neko truplo.
.0! kje imaš glavo ?u je vprašala z groznim smehom. Prijela ga je za noge in vrgla k dragim. Zagledala je glavo. Prijela jo je za lase in dvignila kvišku.
ifF'
Nenemec prava bela vrana; v parlamentu in v vejski ima nemščina svoje privilegovano mesto; volilni redi so prikrojeni tako, da imajo Nemci velik vpliv na vnanjo in notranjo politiko držal vi)lc dejstvu, da so v manjšini; s kratka: zal rovani so tako z utrdbami od vseh strani, da se lahko adajajo čutstvu popolne varnosti glede na svoj obstanek. In vendar kriče, da se jim krati pravica, da so tlačeni in proganjani, kakor hitro zahteva kdo drugi le stoti del tega, kar uživajo v resnici oni sami.
Sklicevaje se torej na iste zakone in na iste „pravice" zahtevajo jedni uaravnih pravic nikomur v škodo, drugi pa privilegijev in prednosti na račun duševne in gospodarske svobode soseda I
Ali nima torej prav pisec brošure, ako trdi, da ustava, na katero se morejo opirati toli različne zahteve, ne more biti dobra, ali vsaj ni popolna, in da res treba spremembe, popolnjenja ? 1
Nedostatnost tega §. 19 dokazuje pisec še posebno iz druzega odstavka, glasečega se: aPri-poznana je jednakopravnost vseh v „deželi navad n i h jezikov" v šoli, v uradu In v javnem življenju*.
Prav ima I Kdo ne ve, koliko bojev moramo biti ravno mi na Primorskem, ker si vsakdo drugače tolmači pojm „v deželi navadnega jezika" ? I Mi smo prepričani, da je nai jezik „v deželi navaden jezik*, Lahi pa mu odrekajo domačinstvo. V §. 19 so pač postavili pojm „v deželi navadnega jezika", ali niso mislili na to, da bi -ga občrtali natanjčno, da bi mu že v zakonu dali trden in konkreten obseg. Koliko bojev izvira iz te pomanjkljivosti 1 Ob vsaki priliki moramo provocirati pravorekov najviših inštanc i ni sodišč, a ko je zopet prišel kak prepir med nami in nasprotniki, pa smo zopet tam, kjer smo bili prej: nasprotniki trde zopet in istim globokim glasom prepričanja, da slovenščina ni v deželi navaden jezik. In potem gleda na nas doli kakor krvava ironija §. 19, ko moramo vnovič valiti kamen od vznožja gori na strmino in v potu svojega obraza, tratć vse svoje dragocene moči, vršiti težko politiško - Sisifovo delo.
„Bog naj me kaznuje,* je vsklikuila, „ako ni to gospod pl. Kanisov, oderuh kmetov". Udarila ie glave po obrazu ter jo potem zatrkljala, kakor kroglo, po zmrzlem snegu v grob.
Zopet požirek žganja, potem je z zemljo zametala jamo ter pričela kopati drugo. Mesec je st&l visoko in razsvitljeval tihe grobove se svojo tajinstveno svetlobo. Razsvitljeval je Zveličarja na križu, slamnate strehe vasi in neprezrljivo ravnino.
Koje Milena dovršila, pričela je zopet peti: „Bogatin in siromak, Hromi starec, korenjak, Plemič, vitez, kakor rob, Leže v grob, leže v grob".
Približala se je jednemn mrtvecev, katerega obraz je bil zalit s krvjo. Prijela ga je za kurtko. V tem trenotku je začula vzdihljaj.
Obstala je. Kraj vse nevstradljivosti so se jej vendarle ježili lasje.
In zopet I Približala se je kraju, od koder ja dohajal glas. Zagledala je nekega gibajočega se insurgenta. „Ni dvoma: je pri življenju". Prijela ga je za roke ter mu se snegom očistila obraz, nakažen od krvi in smodnika. Odprl je oči.
(Zvršetek pride.)
Tako vidino torej, da §. 19 ne pošteva posebnosti t uestavi Avstrije. Zle poalediee tej po-manj kij i vos ti naše ustave se kažejo ravno sedaj v najodurneji obliki in so postale tako usodne, da dandanes že očitno govore o možnosti — katere ne bi se npal niti omenjati nikdo še nedavno temo: o odpravi ustave same. Drastičneje se pač ni mogla pokazati pomanjkljivost avstrijske ostave.
§. 19 bi se moral popolniti, pravi pisec. Na pr. tako, da bi se glasil drogi odstavek: .Jezik je sv deželi navaden' na bivališčih dotičnega naroda, rabiti ga je torej v urada, šoli in javnih zavodih".
Le tako vsebino bi moral imeti ta g. po menenju piščevem, da bi bil v podlago za izvedenje jednakopravnosti. Tako pa je le sentenca, viseča v zraku, ki dovaja do bojev, požirajočih vse najbolje moči.
Po našem menenju je tudi ta pomanjkljivost značilna za zavratnost in hinavstvo nemškega liberalizma. Njega nositelji so ustvarili sedanjo ustavo. Hoteli so blesteti v sijaju svoje namišljene svobodomiselnosti, a zajedno so si hoteli obdržati odprta jedna vrata, do narodne hegemonije, do tlačenja druzih, do najgršega strankarskega absolutizma. Za to so dali §.19 tako obliko, da obefia ▼se, a ne zagotovlja ničesar. Po svoje so hoteli krojiti ta g, a narodi so se jeli upirati in posledica so sedanje borbe.
Pisec priznava sicer, da bi bilo bojev vse-jedno, tudi ko bi se § 19 določil tako, kakor gori rečeno, vendar bi se isti sukal le o dveh vprašajih : a) Kje so historiški pripoaestvovana bivališča posamičnih plemen ? in b) Kako naj se stvar nredi v viših instancah ter občevanje med različno-je-zičnimi oblastmi?
Polltlike vesti.
▼ TRSTU, da« 39 oktobra 1897.
Državni zbor. „ Ob uri po polunoči. Seja nadaljuje." Tako se glasi zadnje danainje zjutranje poročilo z Dnnaja. „Seja nadaljnje"; morda je trajala vso noč, do belega dne. Najbrže je bilo tak&, ako je res, da je sklenila desnic«, da se v tej seji mora izvršiti prvo čitanje nagodbenega provizorija z Ogersko,
Da je obstrukcija postavila v boj vso svojo srditost proti temu ukrepu, se nme samo po sebi. Kričala je, protestovala je, razgrajala je in govorila govore, trajajoče več ur. Posl. Lechner je d. pr. začel govoriti ob 9. uri in je ob pol 3. uri še govoril dalje.
Pa pričnimo z začetkom aeje. Prvi je govoril štajerski Nemec Hofmann-Wellenhof. Začel je s tem, da je prelival solze na odstopa istega predsednika Kathreina, katerega so nedavno temo psovali s propalico in izdajico. Potem je izjavil opetovano, da je nezakonita ta večerna seja.
Za njim je govoril Češki Nemec Funke, ki je očital večini, da krši zakone. A kaj naj rečemo temu moža, ki je očital na to večini, da kriči le zato, da bi on ne mogel govoriti 1 Po vseh škandalih, po vsem nasilju, ki ga je rabila opozicija, đa je zabran evala svobodo govora, je ta mož še toli drzen, da se upa na dan s takimi očitanji.
Zabeležimo sedaj, kar treba beležiti vestno: tudi v tej noči je žel govornik socijalistov, posl. Daszinsky, viharno pohvalo od strani prononsiranih zastopnikov židovstva in kapitalizma, od naj-Ijntejib sovražnikov nižih mas. Da, ti ljudje so rea internacionalni, če že ne drugače pa vsaj v tem, da leže na trebuha pred zlato internacijo n a 1 o, pred zlatim teletom, pred mednarodnimi — milijonarji. To je iskrenost, ki se lahko ponosno postavi na stran nemških liberalcev. Habeant sibi.
Dasziniky je zaklical večini tudi to, da gradi zidove absolutizma II No, g. Daszinsky, je že res, da pridemo v Avstriji skoro do tega, da se bode vladalo brez parlamenta, ali tega ni zakrivila des-niča, marveč oni, ki so svojimi škandali požgali zadnjo Bled zaupanja, ki so ga imeli še do parlamentarizma nižji in najbrže tudi najviši krogi In na tem so fanatično sodelovali ravno socijalisti in tudi oni bodo imeli na svoji vesti lep del krivde, ako delavske maae zopet izgube ono malo politiš-kega prava, ki so si ga priborile po tolikih naporih,
Za Daszinskym so se vrstili Steinwender,
Hnsa, Pesler, Pommer in — Wolf. Z Woltom je desegla. suovost svoj vrhunec. Mož ni imel besede in vendar je psoval predsednika, večino, vlado, sploh vsei, razbijal s tintnikom ter nadaljeval sveje prostaščine še dolgo potem, ko je začel govoriti posl. L e c h e r. Ali se s tem ne krši pravilnik, ako kdo govori po celo uro, ne da bi imel be-sedo. Kdo obija parlamentarizem ? V sinočnji seji se je dogodilo, kar se menda še ni dogodilo nikdar, da sta namreč govorila dva govornika hkratu: oni, ki je imel besedo in oni, ki je ni imel. Le z razločkom, da je posl. Lecher le šepetal, Wolf pa, ki ni imel besede, je razsajal. Očividno je, da je bila ta komedija dogovorjena. Kdo ubija parlamentarizem ? Podpredsednik je poslal k Wolfa reditelja posl. Langa, a ko se mu je bližal Ie ta, zagrabil je zbesneli German pokrov Jod tintnika, da ga zaluča v Langa. Živela nemška kultura in nje socijalistiški zavezniki! Utrnjen menda, jesta* vil poslanec Lecher — ki je govoril, kakor že omenjeno gori v uvedu, ed 9. ure zvečer — predlog, naj se seja sklene, seveda s pridržkom, da bode naslednjega dne nadaljeval svoj govor, toda večina je odklonila ta predlog in seja Be je nadaljevala. Tako se glasi zadnje poročilo ob 2 uri in pol po polunoči. O tem, kar se je godilo pozneje in kako se je seja zaključila, pa v prihodnjem poročilu.
K položaja. Dve vprašanji sti sedaj/ ki obračati vso pozornost nase: Kdo bode novi predsednik ? Kako se razvije razmerje med večino in katoliško ljudsko stranko ? I
Olede prvega vprašanja ni danes posebnih poročil, razun tega, da med kandidati za mesto predsednika imenujejo tudi slovenskega poslanca dr. P e r j a n č i č a.
Olede druzega vprašanja pa vlada popolna nejasnost, ker niso jedini v katoliški ljudski stranki. Mnogo bode zavisno od tega, kako se bode ta stranka'vedla o predloga za latožbo ministerstva radi jezikovnih naredeb. To je sicer gotovo, da bode katoliška ljudska stranka predlagala prehod na dnevni red preko tega predloga, toda vprašanje je, kako bode utemeljila svoj predlog ? 1 Vprašanje je, ali bode večina mogla pritrditi tema utemeljenja. Nekaj se Čaje, da hofie rečena straoka izteči pričakovanje, da se jezikovno vprašanje skoro reši potom zakonodaje, da ne bode trebalo naredeb?
Italija In Francka. Vse kaše na to, da se prej ko prej izvrši mej Francijo in Italijo trgovinska pogodba, katere pa ne šeli Francija v toliki meri, kakor Italija. Z ozirom na namerovano trgovinsko zbližanje obeh romanskih držav so imeli voditelji obojestranskih trgovinskih zadev že opetovane sestanke in dogovore. Tudi to govori za možnost zbližanja, da je francoski trgovinski mi-nister izjavil že večkrat, da je trgovsko politična zveza mej obema državama potrebna tako za jedno, kakor za drago stran.
Kakor rečeno, o tej potrebi, zlasti za Italijo, se govori že neksj let, vendar ni moglo priti do te zveze, ker jej je bila na pota mržnja Orispija do Francije. Crispijevo min.sterstvo je imelo vse drage težnje, nego negovati zdrave in državi koristne odnošaje v Italiji. Njegova naravnost brez-miselna kolonijalna politika v Afriki je pritirala Italijo kraj propada, mesto da je mož skrbel za praktični razvoj gospodarskih ia socijalnopolitičnih razmer v domovini.
Vsled brezvestnih mahinacij Crispijevih je bilo tn li umevno s*ra o ob sebi, da je I'aVja za igrala prijateljstvo Francije, ki je dala dobro občutiti svoji s »sedi na jugu posledice nje nasprotovanje Franciji.
No, danes so se zboljšale malo stvari. V Italiji se je jelo izprevidevati, kam dovaja nepraktično sanjarenje in igranje volka v basni ih ne samo javno menenje, tudi odločilni krogi prav re»no želijo skorajšnega zboljšanja razmer do Francije in to brez ozira na trozvezo.
Še je činiteljev v Italiji, ki gojijo v italijanski javnosti neko „mržnjo" do Francije, vendar izginja njihov upliv od dne do dne. Časi se spreminjajo in ljudje. Na mesto praznega politikovanja nastopajo praktični nazori tudi v deželi petja in političnih sanjačev. Italija želi zveze z Francijo. To je istina in te zveze želi Italija čim preje. In to ve Francija. A Francija ve tndi, kako stoje nje stvari z Nemčijo. Naj le mislijo nekaterniki, da je trgovbkopolitična zveza Italije z Francijo mogoča
brez ozira na trozvezo, a tega naj ne pozabijo, da Francija prav gotovo ne sklene pravega prijateljstva z Italijo, dokler bode poslednja v prijateljski z tezi z nje smrtno sovražnico Prnsijo. To je danes gotovo: Italija fteli iz spon nemškega objema in v svobodni objem svobodne Francije.
Različne vesti.
Tako bi jim bilo menda prav. Kako bi ae
morali razdeliti referati o volitvah na Primorskem, da bi bili Italijani zadovoljni ? O tem je ugibal včeraj neki naš prijatelj in jo je res pogodil slednjič! Naš prijatelj priporoča tako-le razdelitev referatov: Mauroner naj dobi Hortisa, Hortis naj dobi Maoronerja, Bartoli naj dobi Verzegnassija in Verzegnassi naj dobi Bartolija! Kaj mislite k temu predlogu ? Tako nas vprašuje naš prijatelj. Mi mislimo, da bi bili Italijani zadovoljni. Pa ne le to, ampak referati bi bili gotove tako izborni da bi ljudje kar drveli v Trst in v Istro po recept, po katerem se dosezajo uzorne, zakonite volitve tudi — nasilnimi, sredstvi. In svet M proslavljal naše pokraj^ kakor zavetišče zakonitosti in, svobode, kakor pozor išče, na ktf4r> rem M bilo življenje prava, ljubka idila, da ni t u tik nesrečnih hrvatskih in slovenskih „agitatorjev*i
•Piccolo", aH bi bil ti zadovoljen z našim pre&> logom ?
Delodajalci vi soriški, okolici nwor! - Iz
Gorice se nam piše: Opozarjamo vse one deloda-dajalce-gospodai je, kateri imajo svoje delavce Zft> varovane v .DeJavslv zavarovalnici za slučaj neto god v Trstu* ter do đaAAŠbjega dne niso dobil glasovnice za-se ali za svoje delavce, naj jih zahtevajo v goriški bolniški blagajnioi (ulica Munici-pio), katera jih je dobila za razpošiljatev, a jih ni r a z p o s 1 a 1 a n i j e d n emu s 1 o v e n »komu delodajalca-gospodarju. Še več: nje tajnik zahteva, ako se pride po glasovnice^ naj sejih tam kar podpiše, drugo pa da odpravi sam. Ako stranka odločno zahteva glasovnice, tedaj jih sicer izroče, toda brei uradnega pečata ter neizpolnjene, to je bres izkazanega števila zavarovanih delavcev, kateri imajo volilno pravico. ^Glasovnice brez uradnega pečata so pa eveljavne, in to gotovo dobro v6 oni nradnik. Kdor torej ni dobil glasovnice, naj ne zamudi, kajti 6. novembra bo že volitev, najkasneje 5. pa jih treba odposlati komis ji v Trst Kodojubi z dežele bi storili narodno dolžnost, ako bi se potrndili in pogledali v svoji bližini, aVo to dobili glasovnice oni gospodarji • d^i-d^lci, ki so bili oglašeni v „Primorca* št. 21. z dne 12 oktobra. Takšne glasovnice naj dajo podpisati aa pravem mestu — ter jih doposlati „Goriški tiskarni". Goriška laška klika dela na vse kriplje, da zmagajo Lahi, ki so že razposlali imena svojih kandidatov tudi Slovencem. Opozarjamo še enkrat, in sicer o zadnji ari, da poprašajo po svojih glasovnicah v goriški bolniški blagajnici, kajti v nasprotnem slučaju bi se utegnile zlorabiti proti Slovencem vse one glasovnice, katere bi ostale ondi. Pozor, pozor in pozor, rodoljubje!
Odkritje spomenika pok. Dragotlnu Martelancu. Pevska društva, ki bodo pela na grobu, naj izvole prinesti sekirice seboj.
Od Spljeta do Trsta t Italijanski listi se jese na oficijocui list dalmatinski, ker Mi zagoeaija postopanje deželnega šolskega sveta o vprašanja italijanss* a le v Spljetu. Če?, da j* oni Članek vzbudil pravu indignacijo, ogorčenje. Slednja meni jeden težaških listov, da bi bil rfiijnzni li«t storil bolje, da je molčal, kajti opravičevanje da se mu je ponesrečile popolnoma. Veste kaj, L&honi, tudi vi bi storili bolje, da kar molčite o krivično-sti na šolskem polja, kajti od Spljeta do Trsta vendar ni tako daleč, da ne bi vedeli tam doli, kake krivice delate vi v tem pogleda dan na dan in tisočem svojih soobčanev. Kdor v Trstu zagovarja krivico, ta nima pravice, da bi v Spljeta govoril o pravici.
Tržaško podporno in bralno društvo sklicuje izredni občni zbor v nedeljo 16. novembra t 1. ob 3. uri popoledne. Na dnevnem redu bode sprememba nekaterih toček društvenih pravil,
Odbor.
Osrednji odb >r za prireditev I. slov. literarnega in umetniškega kongresa se je v Ljubljani
konstituiral sledeče: g. profesor Simon Rutar,
predsednik; gg. Anton Trstenjak in dekan Iv. Vesel, podpredsednika; g. Pran Govekar, tajnik ; g. Engelbert Gangl, tajnika namestnik in g. Jakob Dimuik, blagajnik; zajedno se je sklenilo, da se bodo prirejali ob sredah v .Narodnem doma" pisateljski večeri.
Sloveaake dopisnice prodajajo se v Lavrančiće vi tabakarni, Piazza Casarma in pri Počkajn, ulica Ghega. Kdor od tooakarnarjev v mesta ali okolici želi razprodaj ati navedene dopisnice, naj ae oglasi pri izdajateljici, ulica Stadion št. 19 L Ker se dogaja, da se te dopisnice oddajajo na pošto kakor erarične t j. brez postne znamke, bodi opozorjeno slavno občinstvo, da je treba na vsako odposlano dopisnico prilepiti znamko za 2 nvč.
Usmilite sat V torek ob 6% ure popoludne je soproga Marija, delavca Ivana Hlada, še vesela in sdrava donesla škaf vode, ob 67* uri pa je bila mrtva. Počila jej je žila na nogi in odtekla jej je kri. To je za moža grešen udarec, kajti ftsatero etročičev, vsi v nežni mladosti — najstariemu je 14 let — je ostalo brez matere. In to tako na naglo, tako nepričakovano. Predvčeraj je bil siromak Hlad v našem uredništvu, sam bolj podoben smrti, nego življenju. Prava slika obupa. Na ta žalostni dogodek opozarjamo tudi usmiljene duše po vipavski dolini, kajti Ivan Hlad je iz Ajdovščine, pokojna mn soproga Marija pa je bila rojena Trost S Cola. Za siromaka so ie darovali: Jakob Per-havec 1 gld., Mandifi 20, Polid 50, Cotič 50 nvč. Usmili se, kdor le more!
Pogreba pokojnice se ie udeležilo mnogo delavcev, da skažejo svoje sotatje s ubogo osirotelo družine.
Germanska slavnost v Ljubljani. Kakor smo poročali svoječasno, so nameravali germanski pevci prirediti v Ljubljani ustanovno slavnost germano-filskega društva „Sttlm&rkischer Sftugerbuud". To nakano je sicer hotel preprečiti ljubljanski občinski av6t, ali vršila se bode vendar vzlic vsem protestom. Škandal pa je, da je ljubljanski uradni list prineiel porogljivo notico — in sicer na odličnem mestu — v kateri je naznanil, da se bode slavnost vršila vkljub občinskemu svetu.
Vedenje ljubljanskega uradnega linta je postalo v poslednjem času nekam tako nasproti Slovencem, kakor bi ga pisali celjski ali h^bski ger-manofihki rovarji. Slavnost »Sftngerbands« ?e bode torej vršila v Ljubljani, danes v soboto in jutri v nedeljo. S tem korakom, ki je sam na sebi tako nepotreben, kakor tretje oko v glavi, hoiVjo nemški izziv&či navaliti na značaj slovtmke Ljubljane samo grd madež in Slovencem vreči v obraz, da oni, agospodujoči narod" v Avstriji, storilo, kar hočejo, tudi na slovenskem ozemlji, ter da ne po-aaajo onega, ki bi jim smel oporekati. Oni se kfe-žejo ludi o tej priliki kakor: „Herreuvolk tu V slovensko Ljubljano pride JSftngerbund" kri* tet Slovencem v obraz, da je Nem«c tudi v Ljubljani gospod. A to je prava ironija, ako pomislimo n. pr., kaj so počenjali celjski Nemci o otvoritvi ,Narodnega doma*. V Celjt saj bi Slovenci ne imeli pravice slaviti svoje slsvnosti, pač pa naj jo imajo Nemci v Ljubljani.
Ta nemška slavnost bode torej golo izzivanje Slovencev. Morda žele eel6 surovih nastopov in reakcije, da bi potem mogM iste izkoristiti proti Slovencem. Zato pa se nadejamo, da Ljubljana ostane mirna iu hladna, kakor ostaje hladen orjak, ako ea izzčeta pritlikavoev. Mi Slovnci *mo Že večkrat luitii dokazov, da se z mirnostjo ia hladnim ponosom d .-sesa več, nego z nervoznim postopanjem, kakoršuega se t>oslu2tvj«j<> tako radi politični rogovileži gori na nemškem Češkem. Njih vodenje samo znaci, koliko je vredna ujih stvar, torej: mirna Ljubljana, pa — ponosna !
Glsbena Matica. Na zadnjem občnem zboru ženskega zbora „Glasbene Matice" so bile izvoljene za predsednico gospa dr. Jenkova, uaniestnica gospa dr. ITerjančičeva, tajnico g<ič. Zorka Krs« nikova, blagajničarico gospa Briski ; v odjporjt so gospe dr. Gregorčičeva, dr. Hudnikova, Juvančičeva, in Peršeljnova.
Poziv. Po določilih o orožnih vajah se po-zivljejo sledeče osebe, katere so bile rtjeue leta 1861. in se niso še nikoli prijavile, da se oglasijo na magistratu in sicer: Anton Cappon sin Alojza, Jakob Furiani, Mihov, Jakob Gieiter sin Alojza, Andrej od Marije Marko vič, Napoleon od Alojza
Mosca, Edvard od Antona Padovana, Janez Avgust od Petra Scompariuija in Aleksander od Patra Verude.
Pazita na tujce! Kako poln\ sovražtva do Slovanov so Nemci, kaža slednji hip, ker slednjo priliko porabijo, da nas morejo žaiiti. Tako se opaža že prav dolgo žasa, da se posebno arogantno veiič nemški turisti po naši domovini. Skor« v vsaki planinski spominjski knjigi najdeš psovk na naš narod in naš jezik in to dostikrat v skrajno ostudni obliki. Ali bi ne kazalo,da ae v tem pogledu malce popazi na te — došlece ? Seveda, marsikdo od teh prusofilskih prihajačev je še prijazen z nami na videz, a skrivaj, v spominjsko knjigo, zliva ves svoj zeleni srd in sovraštvo do našega rodu. Takim ljudem niti dati knjige v podpis, ali pa paziti nanje, kaj pišejo notri in kako se vedejo. Sploh moramo zapričeti — kontrolo |nad tujci ne naše narodnosti. To ne bi škodovalo.
Poljski strah na Prusksm. Kako zelo se boje Nemci .slovanske propagande* in jo hočejo šiloma zatirati o vaaki najmanjši priliki, kaže sledeči, za Pruse naravnost smešilni slučaj. V neki ljudski šoli v pruski Sileziji je učitelj iztaknil pri nekem učencu poljski — abecednik in mu ga hlastno iztrgal. Na to je nastal hnd vihar v uradnih krogih dotičnega kraja, ki je dovel do zaključka „da je abecednik zmožen, vzbujati narod-no-poljske ideje itd." — Ali ni to tako, kakor bi se bal morilec dnha umerjenega, katerega sluti pri vsakem šumu velega listja ?
Avstro ogsrska kolonijalna družba Dne 26 t. m. zvečer je bil občni zbor avstro-ogersjce kolonijalne družbe na Dunaju pod predsedstvom kneza Wrede. Odbornik dr. Weisl je v daljšem govoru risal nalogo kolonijalne družbe z ozirom na izse-ljence avstre-ogerske monarhije. Govornik je rekel, da družbi ni ležeče na tem, da bi pospeševala iz* seljevanje, ampak nasprotno: prizadeva si, da po možnosti omejuje izseljevanje Kjer pa ni možno zaustaviti izseljevanja, ondi je naloga družbe, da gre izseljencem na roko v vsakem osiru. „V 6000 slučajih izselitve se ni pripetila nijedna neprilika, ker je družba skrbela za red in nad*ljqje preživljanje izseljencev v tujem svetu. Cilj, da avstro-ogerska zasnnje svojo kolonijo, se približuje uresničenju in se bodo prebivalci neke kolonije že drugo leto 1898. poklonili cesarju ob GOletnici. Kolonija bode nosila ime Nj. Veličanstva Frana Josipa I.
Tajnik družbe je poročal na to o postopanju o izseljevanjih in o družbini zaščiti, dani izseljencem. Računski svetnik Buhella j« stavi! nasvet, naj bi se od povprečno 80.000 (!) izseljencev, kolikor jih zapušča vsako leto našo državo, napotilo kakih 40—50000 na Kubo. Na ta predlog so sklenili, da treba proučiti stvar natanjčoeje.
Na tem občnem zboru se je pripovedoval tudi slučaj, ki označuje načine, kakoršnih se poslužujejo izvestni lopovi, da izkoriščajo nevedne izseljence. Sprevodnik neke ogerske železnice je potem, ko je spravil izseljujoče se popotnike nalašč v poseben vagon, prišel k ljudem v voz in jim naznanil, da je prepovedano izseljevati se ter da hoče brzojaviti na mejo o namenu potujočih. Na to je jela na skritem kraju va ona ropotati ura budilka, katero si je pripravil slepar v ta nameu, in potniki so menili, da kondukter brzojavlja sedaj LJudij ae je polotil strah iu so jeli prositi lopova, naj jim prizanese. Po dolgih prošnjah se je dal le-ta pregovoriti, toda proti temu, da mu sleherni izseljenec plača nekaj m:il?ga za molk. Seveda so vsi hitro posegli v žepe in mu pomolili zahtevano. Na to je budilka zopet zaropotala in kondukter je rekel ljudem, da je že brzojavil na mejo, da je vse v redu ter da smejo potovati dalje. Tacih in jednacth slučajev da se dogaja sleherni hip in družbi nalog je ščititi izseljence pred takimi sleparji in izmozgovalci.
Namen dražbe, kakor razvidno, je blag v socijalnem obziru. Sedaj pa nastopa drugo vprašanje.
Dejstvo, da se iz naše države izseljuje vsako leto preko 80 000 — vsaj tako poroča računar« ski svetnik Bubella — je pa vznemirjujoče in to za Slovenstvo Avstrije tembolj, ker je večina iz« seljencev slovanske narodnosti. Uzroki izseljevanja so znani, iuternacijonalno koristolovstvo je glavni vzrok tej mizeriji.
Kako kolonizujejo Francozi. Kako blagodejno širi Francija svojo kulturo v svojih zasedenih po-
krajinah v Afriki, poročajo nekateri popotniki, k* so po več letih zopet b 11 v Madagaskarju. Ondi je vse izpremenjeno in posamičnih naselbin skoro ni izpoznati več. V glavnem mestu Tananarivo, kjer je ležalo le pred malo časa vse navskriS in se mesto skoro videlo ni iz blata in nesnage, je vse kultivirano zdaj. Po cestah in trgih so bili hribi in klanci, zdaj je vse zravnano in za promet prirejeno.
Glavni trg Andohalo je bil poprej odkladišče nesnage, sedaj se blišči ondi krasen park, kjer igra dvakrat na teden francoska godba. Zidajo se nove lepe hiše in hoteli v evropskem slogu in vse je urejeno po evropejski. V kratkem času bode Madagaskar prizorišče francoske marljivosti in vzgled vztočne kulture in to je zahvaliti v prvi vriti guvernerju generala Gallienu, ki si prizadeva, da ustvari kar največjo ngodnost naseljujoči m se francoskim kolonistom.
Neere&a v cerkvi. V vasi Konelov v okraju Kozlov na Raskem se je pri neki službi božji, ko je bilo natlačeno ljudi v cerkvi, sliialjhlcratu klie „ogenj!" Vernikov se je lotil tolik strah, da je nastala silna gneča. Pri tem je bilo zadušenih 45 oseb, 80 pa je bilo mofino poškodovanih.
Hudodelec iz bojazni. V nekem dnnajskem zaporu je hudodelec Dittrich napadel jetničarja z nožem ter ga zabodel šestkrat. Hudodelec bi imel drugi dan zapustiti zapore, a je storil zločin radi tega, da ostane še nadalje v ječi, ker — ase boji prisilne delavnice", v katero bo moral, ako pride iz ječe.
Spekulacija in ženska nečimernost. Da je bila ženska vsikdar dobra pomočnica špekulantom, o tem kažeta zgodovina in sedanjost, ia bode kazala najbrže tudi bodočnost. Radi tega pa delajo svoje poklone izvestni izmozgovalci možkih žepov najprej pri sladkem, lepem in mehkem spolu, v zavesti seveda, da bodo jako dobro plačani ti pokloni.
V Parizu se ti pokloni navadno pričenjajo in se gibljejo potem, kakor valovi, po ostali Evropi. Jeden tak poklon so napravili sladkemu in gladkemu spolu parižki špekulantje nedavno temu in posledica temu — seveda plačanemu — poklonu, je, da dame v parižkih gledališčih ne bodo nosile več — rokavic, marveč bodo kazale svoje lepe ročice gole.
To pa ne morda radi tega, da bi varovale rokavice, marveč za to, da pokažejo vsakovrstni nakit, ki je prišel v „modo" : prstane, zapestnice z različnimi bingelčki iz zlata in dragih kamenov in drnge take malenkosti, ki se ne smejo pokrivati z rokavicami, da bi zamogel svet po vrhu še šepetati, češ: saj nimajo nakita t In zdaj je vse na nogah, da se ta nakit izvršuje v najzapeljivejši obliki. Vidva soprog in kavalir pa — zdihujta, mej-tem ko se bo smejal — juvelirl
Anglija pomnoiuje svoje čete. Kdor dela jedenkrat krivico z namenom, da bi zapovedaval, da bi se okoristil, mora to svoje delo nadaljevati z vsemi možnimi sredstvi, drugače podleže, ker pravica, kazen, nikdar ne praznuje in doseza Šesto krivičnika se svojim bičem, ko se isti najmanje nadeja tega. Radi tega mora biti krivičnik vedno oprezen, videti mora za petami vedno in sleherni hip boginjo malčevalko, ki se dotika njegove pete in njegovega temena z svojim mečem maščevanja; misliti mora noč in dan, kako bi se obdržal v krivici, v koristi, v oblasti.
In ako mn pri tem kriči še tako in ga opominja dobri glaa vesti tpr s^om'oja na čas pokere, ki vender jedenkrat mora priti — kaj krivicniku za to ? 1
Njemu je seiaj na tem, da ostane na višini, na katero se je povspel s pomočjo krivičnosti, a na tej višini se more vzdržati lepo novih — kri-vičnostih.
Tako je v življenji posaraičnlka, tako pa je tudi v življenju mas.
Mnogo je držav na sveta, ki so postale velike in mogočne samo s pomočjo krivice in trino-štva in eni, ki gospodujejo v teh državah, se bdre malo brigajo za glas vesti, ki jim očita, da so postali to, kar so, le s pomočjo krivice in da jim krvavo pridobljeni plen nikakor ne pripada po zakonih človekoljubja in civilizacije.
Nočemo preiskovati da-li tudi Anglija spada med take države, ali stvari, ki se gode v Indiji, jako govore za to. Da si je Anglija priborila svoje indsko cesarstvo b krutostjo in krivico, o tem bode
govorila zgodovina jeklenim glasom. In v tem glasa bode — ne baš v Čast in slavo Angleške — odmeval srce pretresajoči jek tisožev in tisočev nesrečnih in zatiranih.
In ta glas odmeva i danes po planjavah lirne in Anglijo bogateče Indije in kliče visoko do neba sa maščevanje nad krivlčnico. Teda ta glas mora dnšiti Anglija, zatirati mora onega, od kogar izvira ta glas, ako bože, da ne bode strta ona aama. Streti mora Anglija ono silo v Indiji, ki se dviga iz čet zatiranih, na katerih tilniku leži svinleni stopal krivičn:ce. Streti jo mora in ako bi potrebovala za to stoterokrat hnjše krivice, nego jo je potrebovala dosedaj.
In Anglija hoče tudi tako, ona hoče pomnožiti svojo vojsko za jedno tretjino in to z ozirom na dogodke v Indiji. Vojvoda Cambridski in vojni minister ?ta v javnih govorih kazala na motnost, da bode treba že v nedaljnji čas pokazati domoljubje I Patrijotizem I Kako sti ti besedi grdo one-češčenje pojma domoljubja, ako ja rabi Anglež ozirom na Indijo I Saj je Indija Angležem „domovina" !e v toliko, v kolikor jo morejo izsesevati I Prava, resnična domovina pa je Indija narodom, ki niso bili nikdar angleški.
Anglija se pripravlja za boj, za krvavo klanje v svojem krsto pridodeljenem cesarstva in je Se možno, da njeno orožje in njeni kanoni poraslo v krvava tla one čete, ki kličejo v nebo za maščevanje zaradi prestanih in še trajajočih krivic.
Kaj pa poreče k temu dobra vest? O tem ne premišlja oni, ki hoče delati krivico I
Potopljena ladija. Parnik .Caspar* je zadel pri Point Arena v Kaliforniji ob skalo in se potopil. Trinajst mož posadke je nt.nilo, rešila sta se samo dva.
Kako se zibava bivši predsednik francoske republike, Kazimir Perićr. Nedavno tema se je peljal v spremstvu svojega sina na bicikla v okolici Parižki. V neki vasi sta postala lačna oče Peričr in sin Perićr in sta v priprosti vaški krčmi zahtevala beafsteaka. Krčmarica je imela samo jajc in sardin, pa je odgovorila gostoma: „Mesar je aro daleč, ako pa Be popeljete sami po meso iu mi je prinesete, napravim Vam, kar želite*. In res se je peljal Kazimir^ Perićr po meso^n krčmarica jima je napravila najboljši beafcteak. Pozneje de le je izvedela — kdo ga je jedel.
Najveftl kolodvor na svetu se nahaja zdaj v Bombayn v Indiji. Nedavno dovršena krasna stavba je iz samega mramorja in granita, zidana je v staroindijskem slogu in ima) obliko podkve. Na sprednji strani so velikanske veže z ogromnimi stebri in stropi. Kolodvor so zidali celih 10 letin je stal blizo 30 milijonov gldinarjev.
Čudo lepopl»)a. Neki francoski lepopisec je v spomin potovanja predsednika republike v Rusijo izvršil pravo čudo. Na mali prostorček srebrnega denarja 20 centimov, ki meri v premerji le 16 milimetrov, je ta umetnik v pisanju na prosto oko zapisal vso francosko marseljezo in rusko himno v francoskem in ruskem jeziku. Poleg tega Še v francoskem jeziku vzklike: „Vive la France 1" „Viva la Russiel" „Vive le Tsarl* „Vive le pre-sident de la Repnbliqae !a „Vive 1' Alliance franco-rnsse 1* Ta umotvor je poklonil predsednika Fsureu kakor svoj „narodni daru s dnevom in lastnim pedpisom.
Gledališko pismo z Dunaja.
Smetanin „Dalibor* je dosegel v dvornem opernem gledališča toli velik uspeh in provzročil toliko oduševljenje, da opravičeno zaznamujemo 4. oktober kakor dan novega zmagoslavja slovanske glasbe.
Slovencem, ki so muzikalno izobraženi, je opera dobromana. Odveč bi bil torej opis dela, odveč naštevanje muzikalnih krasot, ki so tem večjega pomena, ker jih je rodil nmetniški genij skladatelja sam iz sebe, kajti v istini slab in ne-dr&iautično proizveden tekst mn ni mogel podati v to nikakega navdušenja
Skrbna uprizoritev in izborna provedba opere zagotovila je ,Daliboruw stalno mesto v repertoarju. Le žal, da se prekrasni „Poljub" po 15 izbornih predstavah zanemarja že dve leti sem. Morda se • opera nima paradnih ulog, vsaj zdaj oživi zopet.
Dnnajsko časopisju antisemitske barve je bilo
jedino v protesta proti sprejemu te češke opere. Da so se leto za letom pojavljale francoske in laške opere ter izginjale £ez malo časa za vedno, to ni bila nikdar žalitev nemškega duha. Zdaj pa so nakrat zasledili sramotenje svojega narodnega ponosa. No, stvar je ta, da so izrabljali to v pretvezo v boju proti začasnemu vodji opere, Mablerjn, ki se je dal krstiti par dot j pred svojim nastopom
—	ter so upali, da s škandalom preprečijo njegovo imenovanje direktorjem dvorne opere. Mabler je dokazal doslej svojo usposobljenost, za to težavno mesto. Vsa njih zabavljanja bi bila brezvspešna, onemogočil pa bi ga škandal o prvi operi, vspre-jeti od njega. Račun je bil dober, a delali so ga brez krčmarja. Občinstvo je prerazsodno, da bi sedlo na take limanice. A le množica bi izdala ; posamičnik bi ne opravil ničesar. Tako so doživeli ti hujskači velik poraz. Seveda pro forma ne smejo utihniti, zato stavijo sedaj ves uspeh na račun obilih navzočih Čehov. Kdo bi zameril tem, da so dali daika svoji radosti vsled zmage njihovega rojaka I A aspeha oni niso odločili, uspeh si je priboril« delo samo. V Nemčiji se je predstavljal „Dalibor" od dunajske razstave 1892. sem na 26 opernih odrih; najbolja opera sa Nemškem, ona v Monakovem, ga je uprizorila štiri leta pred našo,
—	je-li tudi tam odločala protekcija Slovanstva, je-li tudi tam opera „Dalibor" žalitev nemškega genija ?
Dan pozneje je bila v gledišča ob Dunajčici premijera novoitalljanske Puccinijeve opere „La Bobdme*. Velik razloček v snovi in glasbi I V „Daliboru" romantična snov z glasbo, ki poleg vsega Wagnerjevega upliva nikjer ne zstajuje melodioznosti, v „Boheme" snov, posneta najbolj realističnemu življenju pariških nmetnikev in njih ljubic, ter glasbs, s večinoma ilnstrnjoča in dekorativna. Dasi se povsdiga tudi ta sem ter tje v krasno me-lodičnost, vendar prevladuje v nji ona kromatična mnogovrstnost in nervoznost, ki je znak mladoitalijanskih umetnikov ter ob jednem znak sorodstva z Mascagnijem, čegar „Cavalleria" je vsem podlaga in izgled.
Strokovnjaki, ki so prejšnji dan oceajsli Sme tano (in tndi oni nasprotniške smeri so morali priznavati vse „Daliborove" krasote in vrline) so ta dan morali oznanjati prednosti te italijanske opere, ki je v teku jednega leta v Italiji, v Londonu, v Nemčiji, v vsem na 125 odrih, dosegla najlepših mpehov. In priznati so morali, da prava umetnost isto tako lahko služi tndi dozdsj toliko zaničeva nema realizma
Prve opere so imele v libreta le snovi iz starega bajeslovja. A kmalo se je izvršil prevrat; mesto bogov in starih junakov so stopili na oder ljudje — ne sicer še povsem iz mesa in krvi, ka-koršni smo mi — temveč še idealizovani. Romantika je bila v operi navadna. A čudno, da se je tudi tu pojavljalo brez ovirov vse ono, kar je v zvezi z romantiko: roparstvo, uboji in nasilstva. Kmalo se je storil še korak, opustilo se je i to nenaravno nenavadne dejanje, in zdaj nam libreti kažejo vsakdanje, istinito življenje. — (To vse se je vršilo le polagoma, izjeme so se seveda tndi dogajale in se še dogajajo.) A kolikor bojj se je pojavljalo istinito življenje v dejanju libretov, tem moineje se je moralo tndi v glasbi. Stare oblike arij s svojo strogo določeno arhitekturo is s svojo nenaravno, dasi umetniško koloroturo postale so nemogoče, glasba si je morala izbrati nova pota, morala si npotrebiti draga izrazila. To, kar je Wagner smatral opernim idealom, je dosegel on in skušajo doseči za njim dragi s tem, da jim postaja opera — muzikalna drama. V tem je glasbi kakor tudi tekstu odkazana najvišja smer, oboje se združuje v jedno umetniško celoto, ki pa nora biti istinita, torej realistična, ako hoče vsirajati.
V svoji novi operi je dokazal Puccini lepe zmožnosti nove laške šole. V glavnih ulogah sta gostovala naš rojak, g. Naval Pogačnik iz Beroiina is g. Saville iz pariške opere (pevala pa je v nemščini, — saj mešanica bi bila v moderni operi še mnogo neprimernejša nego je v stari, — prav za prav povsem nemožna). Svoji težki nlogi sta rešila izborno. Odličen dunajski kritik imeonje g. Pogačnika najizbornejšega tenorista, kar jih pozna
—	in ta pohvala ni neopravičena. Ker moderna
poleg katerih je vse
drugo le stafaža, je ta hvala tem većega pomena. Želeli bi le, da čnjerao kdaj našega veleodličnega
pevca kakor gosta v dvorni operi mo tndi v drugih ulrgab.
ter fja izpozna-S e v e r i a.
reati.
Trst 29. Okrajni glavar v Sežani, dr. grof Schaffgot-ch j s imenovan ministerijalnim tajnikom v miaisterdtvu za uotranje stvari; anuisterijalni podtajnik dr. Peter Laharnar je imenovan okrajnim glavarjem na Primorskem; slednji sta imenovana členoma deželnega kulturnega sveta za Istro dr. Mate Triu a j s t i d, dež. poslanec ter žnpan in odvetnik v Buzetu te posestnik Fran Skalamera v Moščenicah.
Dunaj 29. (Zbornica poslancev.) Poslanec Lechner je govoril svoj sinoć oh 9. uri zvečer zaprifieti govor do danes 9}f ure zjutraj. Zaključil je besedami: Nemci Avstrije se ne ailudo in ne umro. Te besede so nemiki poslanci pozdravili mahanjem robci. Med vsem govorom Leehnerjevim so se neprestano vršili burni prizori.
Ob 10 uri se je nadaljevala seja. Mnogo poslancev z levice je zahtevalo, nttj se povabijo ministri, v kar pa ni privolil podpredsednik.
Podpredsednik Kramar je pozval na red poslanca Kaiserja in Daszinskega ter jima je vzel besedo. Potem je rekel, da hoćo takoj obvestiti ministre o f.elji zbornice. Na predlog poslanca PfeMchej* «e ie proglasila seja tajno. Ob 2. uri popoludoe j* še trajala tajna seja.
Dunaj 29. Grofu Badenija je poti al tndi sv. oče čestitko povodom poroke grofove hčere. Sv. oče je podelil blagoslov novoporočenceoia.
Budimpešta 29. Zbornica magutitov jevspre-jela n»godbeiii provizorij.
Zobobol olajšujeji
ja Piocolija v
Mati
rajTiUin
Vi«. prejaine goepe^preBtolonafllednioe-udovo nadvojvodu^a
zobna kapljico lokarja Piocolija v Ljubljaa
(Dunajska cesta) katar« to bila odlikovane i Najvišjim priznanjem Nj. e. in k.
it • f»n
Steklenica relj

kr.
Trgovinah« bvMjavka in v i avl.
Sađlroiinlfca. PAenio* s«jeaen—.--Pienioa ta
■pomlad 1BP8 11.01 do 11.03 Ovea a« »pomlad—.--.—. —
R4*a jesen 8.75 8,77. Koruza aa maj-jnnt 18!»? 6.19 5,20 Pionira nova od 78 kil. f. 10*80-12.90 .d 7« vir, 12-95118 — o,i 80 kil f. 13.05—1310, od Hi. r. igjft 18'10, o.' Hi! Idi. Sat. —.— —.—. J.■>iS»»«>r. 6*30 ».-uroHu 0 15 6 45
Pienioa: sradne ponudbe, povpraševanje omejeno. Prodaj« 80000 mt. st. 5'/, nv6. dražje. Vrem« : lepo.
r».[Tft. N«»rAtinir«ni .Indkor for. 11.45 do 1147. Ea notranji trgovini t Contrifugal f 36.60 Concame t. 87— Četvorni f. 37 75 v glavah f. 38*25 —
»Jftfrr Kava umirit gouit -vmi-ur* zn oktr. 89.— ih februar 39.50
biuuMrv• -'»nto« good	oktob»r —. —•
»a december 81.— »a mare 81.60 »a maj 32.95 mirno.
Duu^|*k* bonu 3q. oktobra »«i>7
Drlavoi <lQlg ▼ , - »
AvttrijiiV. * r«*nta » »
Kreditne aknijo London 10 Lit. NapOl*',»qi . .
10 inarli
papirja •rsbra v zlata hromih
vferuj 102 15 102.20 12310 101.45 H63 — 119 «6
9.52V,
11.76'/,
15.10
danes 102.26
102.3? 1*2.20 101.45 <i64,— 119.6S 9.52'/, H 76 46.10
Zaloga pohištva in tapetarij
lastnega izdelka, v ulici Cordaiuoli št. 2
pivarne „Aurora") kompletna zakonske sobe in jedilnic«, ielezno pohištvo I in kuhlneko pohištvo po izvenrednih conah. Prevzemnem [ Baki stroki. Udftni G< Daua lorre.
naračbe v vsaki
▼TTTT.T3C
Neka prva nemška tovarna za poljedelske stroje išče za te kraje povsem zmožnega in spretnega
potovalca.
Pobližje je izvedeti v tovarni strojev G. Tonnies, Ljubljana.
V „Narodnem domu" v Barkovljah
ji
je odprl podpisani PEKARIJO,
v kateri prodaja vedno frišen kruh, sladščice, paštete in vsakovrstno moko po najnižih cenah. Jemlje v pecivo tudi domač kruh. Matija Martinčič.
Moji izdelki
so pripoznani kakor dobri in v ceno t Remont, nikolja teče 23 ur, 3 gl 60 n<<. Remont, srebrn ho zlatim obrezkom 6 gld. Budilnik« • riker I vrste ki »veti od gld. I 60. — Rego* »torji v orehovi omarici od 4 gld. 50 nvČ. naprej Cenik ne 500 slikami grat a in franko. Kar ne ugaja se zamenja ali vine znesek. E v g. K a r e o k e r tvornica žepnih ur, razpošiljalni obrt in liforant društva
uradnikov za poBestva. Bregem a m Bodensee N. 479. — 2 leti garancijo
Lastnik kensorcij UhU »Edinoef. Izdavatelj in odgovorni ureduik : Fran Godntk. — Tiskarna Dolenc y Trstu.