Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. ■ II Grup po Cena: Posamezna štev. L 30 Naročnina : Mesečno L 130 Za inozemstvo : Mesečno L 210 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Leto VIII. - Štev. 42 Gorica - 18. oktobra 1956 - Trst izhaja vsak četrtek NOVE ZANKE Ptice se sedaj šele na jug: hudobni ljudje pa jim stavijo zanke, da jih lovijo. Tako je tudi med Slovenci na Goriškem: prišli so zviti ljudje, da jih v svoje zanke ulovijo pred volitvami. Taki ljudje so se že pojavili, svoje zanke so tudi že nastavili. Zank, ki jih nastavljajo ko-minformisti in titovci, se demokratični in katol. Slovenci več ne bojimo; preveč so se že razkrinkali, da bi jim nasedali naši ljudje. Toda hujše je z zankami, ki jih nastavljajo novolistarji. Spomladi smo z začudenjem in tudi z zgražanjem poslušali in brali, kakšno divjo kampanjo so v »Novem listu« in po shodih sprožili proti demokratičnim in katoliškim Slovencem ter njih zastopnikom posebno v Nabrežini. Ničesar niso opustili, samo da bi zmešali glave neukim in ulovili v svoje mreže naivne. Deloma sp iim je to posrečilo in danes s, marsikdo tolče po glavi, da je bil tako neumen ter nasedel »Novemu listu« in njegovim lažem. Seveda je prepozno, ko pa povsod sede komunisti na občinah. Takrat smo vedeli, da se bodo novolistarji pojavili s sličnimi nameni tudi ob jesenskih volitvah na Goriškem. In nismo se motili. Prve zanke so- že nastavili: v Gorici so prav te dni razposlali raznim kotni. ■-ffipfjf* -nsisJed-, nje vsebine: nV imrrnu S.K.S.Z. (Slov. kršč. soc. zveze) Vas vihiv>* na sestanek v prostorih 7 atol. tiskarne na Pleniti v nedeljo 21. t. m. ob 5h popoldne, da se domenimo o skupnem volilnem nastopu slovenskih katoličanov v Italiji pri prihodnjih volitvah v Doberdobu. Šte- verjanu in Sovodnjah, kjer utegnejo zmagati komunisti.a Žunka je tu tako vidna, da bi jo slepec videl. Taista organizacija, ki je pri spomladanskih volitvah v Nabrežini nastopila skupaj s komunisti obeh barv proti demokratičnim Slovencem; v Dolini podprla neza-visne kandidate na listi župana Lo-vrilie zoper demokratične antikomuniste; v Trstu paktirala najprej z neodvisnimi, potem pa v zadnjem trenutku hotelu zmesti vrste volivcev z zahrbtnim udarcem, naj dajo preferenčne glasove proti dr. Agnelettu m dr. Simčiču, taista organizacija torej, ki nosi svoj velik del krivde, če so v vseh slov. občinah na Tržaškem komunisti na vladi, vabi sedaj goriške katol., Slovence na skupen boj zoper komuniste! lli je to še čemu podobno? Vse kaže, da nas imajo ti ljudje za prav velike bedake. Med nami sicer ni velikih politikov svetovnega formata, kot mislijo o sebi voditelji S.K.S.Z., vendar toliko razumemo, da ista organizacija in isti ljudje ne morejo na Tržaškem iti s komunisti ter jih podpirati, na Goriškem pa nastopati proti njim. Po dialektiki Karla Marksa je morda to mogoče, po naši krščanski vesti in zdravi pameti pa ne. Zato naj bo odgovor na ono pismo jasen in kratek: »Odkar je S.K.S.Z. prišla pod vodstvo dr. En-gelberta Besednjaka, je vedno vodila filotitovsko politiko, kakor so najbolja pokazale ravno zadnje volitve na Tržaškem, zato se mi demokratični slovenski katoličani nikakor ne moremo vezati s tako organizacijo in niti ne se razgovor jati z njo za kakršen koli skupen nastop pri volitvah.« Združitev ali propad Še pred petdesetimi leti se je odločala usoda sveta v Londonu, Parizu, Berlinu, ali na Dunaju. Evropa je bila zibelka človeške omike, neizčrpen vir kulturnega ustvarjanja, tovarna dobrih in slabih idej. Bila je središče svela. Danes je vse drugače. 0 usodi sveta odločata Amerika in Sovjetska zveza. Sovjeti bi si radi evropske države podjarmili, Amerikanei pa se vedejo do Evrope nekako tako, kakor kavalir do onemogle postarane dame. Slabost Evrope je razgalila zlasti sueška kriza. Nasser je naredil največ škode Veliki Britaniji in Franciji. London in Pariz sta zarohnela, poslala sta svoje pomorsko in letalsko brodovje v Sredozemlje, a udarila nista, kakor da bi jima ohromele roike. Zakaj ne? Ker Washing-ton ni hotel vojne j n ker so v Moskvi spoznali, da vojna v sedanjem trenutku ne bi koristila komuni, zrnu. Prav je, da ni izbruhnila vojna in če bi šlo le zato, bi omenjenega vprašanja sploh ne načenjali. A gre za Evropo. Suez je kričeče pokazal, da gre Evropa nekam proti zatonu. Ali je zgodovina res že namenila Evropi konec? Ali je že izpolnila poslanstvo, ki ji ga je dal Bog? Ali v modernem svetu res odloča samo fizična sila? Kaj je z zakladnico duhovnih vrednot, ki jih je ustvarjala Evropa skozi stoletja? Naše mnenje je, da Evropa ne u-mira, odnosno, da ji še ni treba umreti. i\a svetu mora opraviti se veliko nalogo, če bo ostala zvesta sami sebi ler poslanstvu, ki ji ga je Bog določil. Propadla ho le, če se bo izneverila svoji nalogi. Evropa mora posredovati materialistični A-meriki in brezbožni komunistični Rusiji tiste vrednote, ki tvorijo bistvo zahodnoevropske krščanske o-inike in so čvrsta podlaga za novo politično, gospodarsko in socialno ureditev sveta. To je poslanstvo Evrope kot verskega in kulturnega sredisca sveta. V tem je njena trajna zgodovinska vloga, ki zaleže več kakor trenutna vojaška sila. Seveda mora Evropa tudi gospodarsko in politično živeti, za kar ima vse pogoje. V šestih zahodnoevropskih demokratičnih državah živi nad 160 milijonov ljudi. Če se jim pridruži Velika Britanija, jih je nad 200 milijonov. če bi te države pretopile svoja gospodarstva v eno celoto in se tudi politično združile, ali vsaj zbližale, bi tvorile enako velik blok, kot je ameriški ali sovjetski. Razne ustanove, ki že delajo v tem pravcu ali so namenjene zanj, je treba izpolniti. Ako se bo Evropa združila, bo po poti gospodarskega sodelovanja in blaginje neizogibno prišla do globlje politične povezanosti. Tako se bo iz nje rodila nova svetovna velesila, enakovredna ameriškemu in sovjetskemu orjaku. Če bo imela v sebi toliko življenjske sile, da se bo združila, bo Evropa tudi verjetno zmožna za izpolnitev svojega naravnega poslanstva v svetu. Toda eas hiti in zamujene zgodovinske P»i ožnosti je težko popravljati. skim in egiptovskim zunanjim ministrom. Razgovore je vodil glavni tajnik Združenih narodov Ham-marskjoeld. Na teh razgovorih so se prvotno sporazumeli o šestih točkah, ki naj bi služile kot osnova za nova pogajanja. Te točke so svobodna ploviba po prekopu, spoštovanje egiptovske suverenosti, neodvisnost poslovanja prekopa od katerekoli države, določitev dela pristojbin za vzdrževanje in razširitve prekopa ter ustanovitev arbitražnega sodišča, ki bi razsojalo spore med Egiptom in Družbo za Sueški prekop. V smislu tega predloga sta predložila britanski in francoski zastopnik v Varnostnem svetu nov predlog, ki združuje omenjenih šest točk in poziva Egipt, d a sodeluje z Združenjem uporabnikov Sueškega prekopa do končne ureditve spora. Resolucija tudi poziva Združene narode, naj podprejo londonske predloge osemnajstih držav. Egiptovski zunanji minister pa se je predlogu uprl. ker Egipt nasprotuje pozivu, da Združeni narodi podprejo london-ke sklepe. Podprl ga je sovjetski zunanji minister Šepilov. Postavil je veto proti drugemu delu britansko-francoskega predloga, prvi del pa so soglasno odobrili. Tako niso praktično dosegli nikake rešitve, pač pa so pustili odprta vrata za nadaljevanje pogajanj. V tem pa je le u-speh Zahoda, kajti Sovjeti so hoteli preprečiti tudi to. Bodimo zvesti udje in sodelavci Družbe za širjenje vere (DŠV) SREDIŠČE MISIJONSKE EKSPANZIVNOSTI Družba za širjenje vere ima svoj sedež v rimskih uradih Propagande. Kongregacija za širjenje vere, kot se uradno ta cerkvena ustanova imenuje, ima v skrbi vse zunanje misijone katoliške Cerkve. Dejansko u-pravlja trenutno 638 cerkvenih področij, ki so v misijonskih deželah nekako nadomestilo za redne škofije v katoliških pokrajinah. 215 od teh je v Afriki, 283 v Aziji, 80 v obe'’ Amerikah, 56 v Oceaniji in 19 v Evropi. Istočasno Propaganda pomaga tudi Bližnjemu Vzhodu s Palestino in okoliškimi deželami, pa tudi mnogim drugim škofijam, ki spadajo sicer v upravno področje Konzistorijalne kongregacije. Zlasti v Južni Ameriki. DOMENA SVETEGA OČETA DŠV je papeška organizacija in bi jo lahko imenovali osebno misijonsko družbo sv. očeta. Sleherni novčič, ki ga žrtvujemo za DŠV, gre v celoti rimskemu papežu. ISoben narodni direktor DŠV ne more in ne sme odstopiti svojevoljno niti pare tega denarja kakemu misijonarju. Od zahoda do vzhoda vre Vse kaže, da živimo res v nekaki prehodni debi, iz katere se bo počasi izcimilo nekaj trajnejšega. Tako na Vzhodu, kakor na Zahodu o-pažamo nekako vrenje. Kakor hitro je zaradi nove sovjetske taktike nekoliko popustila nevarnost komunističnega napada na zahodno Evropo, se je začela rahlo krhati zahodna skupnost. Razne zahodne države so začele poudarjati svoje, recimo, nacionalistične koristi, kar je prišlo do izraza zlasti med sueško krizo. Gibanje za združeno, od Amerike in Sovjetske zveze manj odvisno politiko je dobilo nov zagon. O njem govorimo podrobneje v posebnem članku. Vsekakor lahko pričakujemo, da bodo odnosi med članicami atlantske skupnosti postavljeni na nove temelje. Toda naj se zgodi karkoli, gotovo je, da Evropa potrebuje Ameriko, kakor potrebuje A-merika Evropo. Tako lahko računamo, da se bo zahodna skupnost prenovila in dobila trdnejše vezi. Vre pa tudi v vzhodnem taboru. Po znani okrožnici Hruščeva na XX. kongresu sovjetske komunistič- ne partije, ki zahteva boj proti stalinizmu, je završalo po podložnikih državah, ki hi se rade vsaj malo osvobodile tesnega moskovskega prijema. Neko vlogo je pri tem igral vsekakor tudi nekdanji Titov upor proti bivšemu kominformu. V Moskvi se mrzlično posvetujejo, kako bi obdržali kompakten sovjetski imperi j, ki ga je želja podložniških narodov po svobodi pričela razbijati. Da bi Tito ne zapeljeval več s slabim zgledom vzhodnoevropskih narodov, so mu dodelili vlogo nekakega kontrolorja nad njimi. Ta vloga je kočljiva, toda zahodni opazovalci menijo, da si je-jugoslovanski maršal zagotovil zanjo dobro plačilo. Ure pa ne bo mogo'če več postaviti nazaj in za!o se bo la proces nadaljeval, ali pa se bo moral Kremelj vrniti k najstrožjim stalinov-skim metodam. Komunizem je v krizi in v Moskvi danes ni človeka, ki bi zavzel mesto pokojnega diktatorja. Sedanji precep pa bodo morali končati in tako bomo morda v kratkem zvedeli iz Moskve kako vazno novico. Titova politika oportunizma Suez pred VS Prejšnji teden je bila v New Yor-ku cela vrsta posvetovanj o sueški krizi. Uradno so o njej razpravljali v Varnostnem svetu, neuradno pa na razgovorih med britanskim, franfco- Nekdo je rekel, da imajo Titovi komunisti srce v Moskvi, žep pa v Washingtonu. Ne bomo se spuščali v sodbo, če ta trditev drži ali ne, toda dejstvo je, da ima Beograd vsak dan tesnejše slike z Moskvo, kakor tudi z ostalimi vzhodnoevropskimi državami. Po Titovi vrnitvi iz Jalte bodo Sovjeti vrnili 16 jugoslovanskih mladeničev, ki so bili na sovjetski vojaški akademiji pred 1. 1948. Razna vzhodnoevropska komunistična zastopstva obiskujejo Jugoslavijo in obnavljajo prijateljske stike. Na Madžarskem so rehabilitirali Rajka, ki so ga usmrtili zaradi tilovstva, zaprli pa so Farkeša in druge bivše madžarske stalinovce. Na češkoslovaškem so spustili iz zapora komunistko Švermovo, ki je bila zaradi sodelovanja z usmrčenim Slanskim prav tako obtožena titov-stva. Moskva torej zelo vidno popravlja »krivice«, ki jih je naredila Titu. To z drugimi besedami pomeni. da hoče Tita popolnoma navezati na svoj tabor, kar je razumljivo, saj ni nikdar zanikal, da je prepričan komunist. Po drugi strani pa uradni beograjski krogi glasno zatrjujejo, da se jugoslovanska zunanja politika ni nič spremenila in da ostane njeno glavno načelo aktivna koeksistenca. Skladno s tein jugoslovanski krogi trdijo, da ostanejo njihove vezi z Zahodom nespremenjene kljub izboljšanju odnosov z Vzhodom, razumljivo je, da si Beograd hoče vsaj delno pridržali težko priborjeno neodvisnost v zunanji politiki, toda srce ga le sili na Vzhod. Na Zahod pa ga vleče tvar-na potrribB po ameriških darovih in posojilih. Zato poudarjanje o nespremenjeni politiki, da bi Wa-shington ne zaprl svoje mošnje, iz katere so doslej žvenkljali težki milijoni. Razlog zato je dejstvo, da ta denar pripada sv. očetu, ki sam odloča po svoji razsodnosti in potrebah misijonskih cerkvenih področij o enakopravni razdelitvi. DŠV po sv. očetu podpira vse misijonske družbe vsepovsod. Ne zbira denarja v dobro e-ne družbe z izključitvijo drugih. Naloga DŠV je torej delovati in zbirati sredstva za vse, ker smo mi vsi služabniki vseh. BORBENO PROTI POGANSKA Misijonsko delo katoliških misijonarjev in misijonark ter laičnih misijonskih pomočnikov polagoma krči poganstvo na vseh koncih širnega sveta. Vsak novčič darovan DŠV krije delček misijonske akcije po misijonskih deželah. Sleherni dar DŠV je žrtvovan sv. očetu kot dokaz naše žive vere. Dandanes je papež izpostavljen neprestanim napadom, posebej v komunističnih deželah. Na Kitajskem so komunisti skraja skušali pridobivati duhovnike in škofe, češ da lahko obdržijo svoje cerkve, šole, bolnice, sirotišča, go-bavišča in župnišča, pod pogojem, da se odpovedo sv. očetu. Ravno ker je on sedaj v komunističnih državah tako napadan, moramo z iskrenimi zn "ki snoštovanja >n vdanosti žrtvovali več svoj7> molitev in gmotnih 'rtev zanj. l i jt> naš skupni duhovni Vodnik in Kristusov namestnik na zemlji. RAZDELITEV K ATOLI G ANOV Po katoliških statistikah je dandanes na celotni zemeljski obli približno 472,000.000 katoličanov. Azija obsega nad polovico zemeljske površine. Njenih 1.300 milijonov prebivalcev sestavlja polovico človeštva. Katoličanov ima 31 milijonov 090.400, kar znači 2.3% vseh Azijcev ali 6.5°/o svetovnega katolicizma. Med evropskimi 591 milijoni prebivalcev, ki predstavljajo 23% človeštva, je katoličanov 231 milijonov ali -19% vseh katoličanov na svetu. Severna in Južna Amerika skupaj imata 336 milijonov prebivalcev, kar znese 13% človeštva. Med njimi je 190 milijonov katoličanov ali 40% celotnega katolicizma v svetu. Afrika krije s 197 milijoni prebivalcev 8% človeštvu. Katoliških Afri-kancev je 17,442.000, kar znaša 8% vseh prebivalcev dežele ali 3.6% katoličanov sveta. Oceanija s 14 milijoni prebivalcev sestavlja 0.6% človeštva. Ima pa 2,664.000 katoličanov ali 0.6% svetovnega katolicizma. PRESEGA VSA DRUGA DELA Ob teli ogromnih številkah nam mora bili vse bolj jasno, kako potrebno je delo DŠV, ki po modrosti sv. očeta skrbi za 100.000 misijonarjev, živečih brez vsake plače in delujočih za mnogoštevilne duše brez ozira na njih vero, raso in narodno pripadnost, iz gole, globoke ljubezni do Boga in njihovih neumrjočih duš. Zdravijo jih dušno in telesno, hranijo uboge, oblačijo nage, skrbijo za izpostavljene sirote. V ta namen služi 4600 katoliških bolnic, 350 gobavišč, 2000 sirotišč, 280 domov za stare ljudi, 45.000 ljudskih šol in 5000 srednjih ter visokih šol. Tudi najin delež Bog pričakuje, če hočeva biti deležna obljube svetega očeta Pija XII., ki trdi: »Dela krščanske ljubezni napram Družbi za širjenje vere presegajo vsa druga dobra dela ljubezni, kot presega večnost omejeni čas in nebo minljivo zemljo.« ir rrr • 3 K. W., misijonar NAŠ TEDEN V CERKVI 21. 10. nedelja, 22. pob.. Žegnanska: sveti Ililarion 22. 10. ponedeljek: sv. Kordula. muč. 23. 10. torek: sv. Klotilda, muč. 24. JO. sreda: sv. Rafael, nadangel 25. 10. četrtek: sv. Krišpin. muč. 26. 10. petek: sv. Evarist, papež 27. 10. sobota: sv. Frumencij, šk. * SV. EVARIST. papež od 112-121. Pokopan je poleg sv. Petra. Po poreklu je bil Grk, vere judovske, rojen v Betlehemu. Za sv. vero je umrl mučeniške smrti. IZ SV. EVANGELIJA ^"9* ‘sti čas so farizeji odšli in {mJ se posvetovali, da bi Jezu-> s ti ujeli v besedi. In pošljejo /.' njemu svoje učence skupaj s herodovci in reko: »Učenik, vemo, da si resnicoljuben in v resnici učiš pot božjo in se ne meniš za nikogar, ker ne gledaš na osebo. Povej nam Jorej. kaj se ti zdi: ali se sme cesarju dajati davek ali ne?a — Jezus pa je spoznal njih zlobnost in rekel: n Kaj me skušate, hinavci? Pokažite mi davčni novec.a — Prinesli so mu denar. In Jezus jim reče: »Čigava je ta podoba in napis?«. — Reko mu: »(lesarjeva.« — Tedaj jim pravi: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu. kar je božjega.« Zadnji stavek — Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega — je nele moder odgovor na duhovno past hinavskih farizejev, ampak je hkrati splošno človeško pravilo. Spoštovati je treba božjo in zakonito človeško oblast. Pripadamo namreč nebeški in zemeljski domovini. Brez primerne oblasti pa ne more biti potrebnega reda in ne miru. Vladarji so prav zato postavljeni. da skrbijo za javno pravico. red in mir, da ščitijo potrebne in šibke ter da krotijo nasilne in krivične. Cie tega ne storijo, potem so nesposobni slabiči, če pa celo zatirajo, potem so hudobni in niso vredni svoje oblasti. Krivičen vladar gotovo ne more biti predstavnik božji svojemu ljudstvu, ker ne vrši v • življenja Da bi se laže vršilo dušno pastirstvo v Rimu. je razdelil mesto na več delov: to naj bi bil prvi začetek župnij. Določil je naj bo setlem dijakonov nuvzn. čili pri škofovi pridigi. Čemu? Da bi mogli pričati proti krivovercem, če bi ti napačno tolmačili škofove besede. Sedaj pa v diktatorskih državah tajna policija posluša pridigarja, da bi ga ujela v besedi — kot farizeji Jezusa. Priporočal je, naj imajo tudi doma blagoslovljeno vodo. Ali se pokrižaš z blagoslovljeno vodo, posebno zjutraj in zvečer? zaželene pravične volje neskončno pravičnega Boga. Človeški vladarji nikakor niso povsem neodvisni oblastniki. ampak imajo nad seboj Boga, ki je Gospod gospodov in Vladar vseh vladarjev. Vršiti morajo torej zvesto Njegovo voljo. Blagor narodu, ki ima dobre ljudi na vladi, namreč take. ki v potrebni meri spoštujejo Bega in splošne človeške pravice! Gorje pa narodu, katerega vladarji sovražijo, zatirajo in preganjajo Boga, vero in pravo svobodo človeških oseb! To je verjetno samo kazen in pokora za grehe. Vsekakor pomnimo: niso svetle krone, ki o-svajajo Boga, ampak poštenost. Kjer manjka poštenost, čut in volja za resnico in pravico, tam manjka vse. Zveličar poudarja dolžnost časti, ki gre Bogu in svetni oblasti. Med obema je velika razlika: Bog je namreč neomejeni Gospod in vesoljni Stvarnik, zemeljski vladarii so pa umrljivi in od Boga odvisni ljudje. Zatorej tudi čast ne more biti enaka. Bog zasluži najvišjo čast, ker je najvišji. Boga je treba po božje častiti, ljudi pa po človeško. Bog zasluži vse naše bitje. Bogu je treba dati vse, kralju pa toliko kar zahteva (če ni nasprotno Bogu) in kar se spodobi. Niso namreč zato ljudje v državi, da bodo vladarju tlako delali, ampak je nasprotno vladar, ki mora skrbeti za narodni blagor, red, mir in pravico. Ljubimo Boga z vsem srcem, dajmo Mu vedno prvo mesto in vsestransko prednost, ljudem pa dolžno spoštovanje in naša vest bo mirna. Deset let je minilo. OSEMSTOLETNIGA V ST K M Letos poteka osem sto let. odkar so beli menihi ali eisterijanoi zgradili samostansko cerkev v Stični na Dolenjskem. Skozi stoletja je bil samostan s cerkvijo pravo žarišče verskega in kulturnega življenja za Slovence. Pij XI. je cerkvi dal častni naslov bazilika, ki ga imajo le nekatere važnejše cerkve. Komunistične oblasti so zasedle samostan, menihom so pustile le skromen koti-ččk s cerkvijo vred. Osem stoletnico so praznovali na tihem brez zunanjih slovesnosti. »Osservatore Komanu« je za ta jubilej objavil daljši članek, kjer popisuje zgodovino cerkve in življenja ob njej in omenja velike zasluge, ki jih imajo beli menihi na verskem in kulturnem polju med slovenskim narodom. ISKANJE SVETNIKOV Za časa Henrika Vlil. o v An liji odpravili češčenje svetnikov. Razumljivo je. da angleške protestantske verske ločine tu pomanjkanje zelo občutijo zlasti zadnji čas. ko zavzema katoliška Cerkev v državi vedno važnejšo vlogo. Zato so ustanovili posebno društvo, ki naj bi skrbelo, da bi te ločine zopet dobile svetnike. Predsednik tega čudnega društva, ki je jasen izraz negotovosti in nejasnosti, v katero je zašel protestantizem, je povabil anglikanske škofe, naj poiščejo pomembne osebnosti iz anglikanske preteklosti, ki bi jih lahko proglasili za svetnike, SLOVENEC POSTAVIL CERKEV BUROM Buri (beseda bur pomeni kmet nemško Bauer) so holandski izseljenci, ki so se v sedemnajstem stoletju naselili v Trans-vaalu v južni Afriki. Starejši ljudje se gotovo še spominjajo anglcško-burske vojne v letih 1899-1902, ko se je majhen narod Burov tako junaško boril za svojo neodvisnost. Po veri so kalvinei (neke vrste protestanti). Začeli so pa z delom med njimi tudi katoliški mi-d jon ar ji katerih eden je Slovenec p. Albin Hladnik. Ta je s pomočjo bratov laikov iz Millanda pri Briksenu, kahior tudi sam pripada, postavil novo cerkev. Nova cerkev je posvečena presv. Srcu Jezusovemu in jo je blagoslovil to poletje misijonski škof. Tirolec msgr. Anton Reitere.r. Za zgradbo so do.-ti prispevali tudi Slovenci, ki jih je precej raztresenih po okolici. Nekateri so begunci iz Jugoslavije, drugi so se nahajali tam že prej. Ker ni drugega slovenskega duhovnika na razpolago, mora p. Hladnik poleg svojega dela skrbeti tudi za te svoje sorojake. Na dan blagoslovitve so priredili lep praznik, pri katerem so zapeli marsikatero lopo slovensko pesem, kar je bilo navzočim povabljenim zelo všeč. NOVA CERKEV V Keniji so postavili temeljni kamen za novo cerkev, ki jo bodo zgradili v počastitev žrtev gibanja Mau-Mau. Od leta 1952 je to gibanje zahtevalo 15.000 žrtev. Med njimi je seveda tudi mnogo katoličanov in nekateri so verjetno pravi mučenci za vero. Ob tej priliki je guverner poudaril, kako velike važnosti je za kulturni napredek afriškega prebivalstva prav delo katoliške Cerkve. JASEN ODGOVOR Ruski komunistični list »Komsomolsknja Pravda« odgovarja na nekatera vprašanja nemške mladine, ki je hotela vedeti, kaj je z obiskom v cerkvi, kaj z vzgojo duhovniškega naraščaja in podobno. List pra1 vi, da pomeni v Rusiji hoditi v cerkev zakonito dejanje, a nečastno za mladino. Cerkve so odprle, ker se stari ne morejo navaditi, da bi živeli brez njih, ker še niso prišli do spoznanja, da je ravno izkoriščanje temelj vere. Današnji rod pa ra-te brez verskega fanatizma in vražarstva. Komunistična filozofija siieer prizna lestvico vrednot in ne žali vernih s tem. da bi zapirala cerkve, ker pač upa, da jih bo novi rod obenem z vero podrl. KRIŽEV POT ZA MINDSZENTVJ A V počastitev zaprtega kardinala Jožefa Mindszentyja so madžarski begunci prevzeli nase težko finaeno breme za nabavo novega križevega pota, ki bo v stebreniku okrog cerkve v Fatimi na Portugalskem. Z ROŽNIMI VENCI DO KULTURNEGA DOMA Nekaj redovnic je v Oiti, to je v majhnem kraju nedaleč od Nagasakija, zgradilo delavnico za izdelovanje lesenih rožnih vencev. Tam je namreč mnogo bambusa. Redovnice upajo, da bodo mogle z dohodki te. delavnice zgraditi kulturni dom s knjižnico, bolnieo in muzejem v spomin na sv. Frančiška Ksaverija, ki je pred 400 leti obiskal Oito. KATOLIČANI V IIONG KONGU Po statistikah, ki jih je objavila škofijska kurija v Hong Kongu dne 30. junija 1956. leta, je bilo ta dan vseh katoličanov v Hong Kongu 85.045. V teku leta je bilo 11.666 spreobrnjenj, to je 2.226 več kot lansko leto. Izselilo se je 1337 katoličanov: umrlo jih je 652: v zadnjih petih letih je število katoličanov v Hong Kongu nara-tlo za 42.000 oseb. MISIJONSKI USPEHI Misijonska prefektura Hvvalien na For-mozi je doživela velik uspeh. Ustanovljena je bila pred tremi leti. V tem času so krstili skoraj 10.000 oseb. na sveti krst pa se jih pripravlja 30.000. Na tern teritoriju deluje 36 misijonarjev in 144 katehistov. MUZIKA NA ZNAMKAH Robert Sehuman (1810-1856), slavni nemški skladatelj, je postal žrtev velikega pogreška. V počastitev stoletnice njegove smrti je nemška postna uprava izdala spominske znamke, na katere je natisnila začetek neke njegove značilne kompozicije. Komaj pa so prišle znamke v razprodajo, je poštna uprava prejela na tisoče protestnih pisem: natisnili so Schubertovo in ne Schumanovo muziko. Strah in groza med sto učenci V mali vasici Terrazzano pri Milanu se je v sredo 10. okt. odigrala tragedija, ki je zgodovina Italije ni še zabeležila. Ob 11. uri zjutraj sta dva brata, Arturo in Flavio Santato. udrla v šolsko poslopje in z naperjenimi samokresi zaprla v solsko sobo 97 šolskih otrok in tri njihove učiteljice. Nato sta skozi okno vrgla listek, na katerem je stalo zapisano, da bosta pomorila vse otroke, če jim ne bodo izročili takoj 200 milijonov lir. Okoli šolskega poslopja se je kmalu zib ral o veliko ljudstva, povečini staršev in svojcev otrok. Iz Milana so. prispeli karabinerji in policija, ki so zastražili vse ulice in obkolili solsko poslopje v upanju, da se jim bo posrečilo prodreti v šol. prostore. Celih 6 ur sta brata Santato, izmed katerih je eden bil že v umobolnici, strahovala otroke in množico okrog šole in streljala na vsakogar, ki se je upal približati. Policija je ugodila vsem njihovim zahtevam v upanju, da se bosta udala. Poslala jima je v šolo električne kuhalnike in hrano za otroke, televizij-ki aparat in denar. Sele proti večeru so *e nekateri ojunačili in se približali -oli. Prvi, ki je skozi okno dosegel šolsko sobo, je bil mladi delavec Sante Zennaro, ki pa je svoje junaštvo plačal s smrtjo. Arturo Santato je začel nanj streljati in pozneje je avtopsija Ugotovila, da je bilo njegovo telo zadeto od 13 krogel. Medtem se je posrečilo* Še policistom, da so prodrli v sobo in po hudem boju razorožili oba blazneža. Pri tem so policiji pomagale tudi učiteljice. Le s težavo je policija zadržala množico, ko so brata Santato peljali iz šole, da ni planila nanju. Otroci so bili seveda vsi prestrašeni. V soboto popoldne se je izvršil pogreb junaškega delavca Zennara, ki je žrtvoval svoje mlado življenje za rešitev ujetih otrok. Pogreba se je udeležilo vseh 97 rešenih otrok z njihovimi učiteljicami. Predsednik republike je podelil padlemu delavcu častno odlikovanje za državljanske zasluge. Oba brata sta pri zaslišanju ohranila cinično hladnokrvnost in še posebno Arturo je s svojimi, za blazneža skoro neverjetnimi odgovori, presenetil ravnatelja umobolnice. Povedal je, da je glavni vodja neke tajne tolpe razbojnikov, katerim je hotel z do-hljenim denarjem kupiti v Tihem oceanu kak majhen otok, kjer bi lahko v miru živeli ločeni od ostalega sveta, ki jih je zavrgel. Sodna razprava bo šele ugotovila, koliko je na tem resnice. Komunisti so tudi tu hoteli imeti svoje »zasluge« ter so Zennara proglasili za svojega aktivista. Toda družina je zoper tako potvorbo protestirala. Zato se je izvršil dostojen cerkven pogreb brez rdečih zastav. Dne 11. oktobra je poteklo deset let, odkar je bil obsojan zagrebški nadškof kardinal Alojzij Stepinae. Obsojen je bil na Ib let prisilnega dela in še na pet let izgube vseh državljanskih pravic. Ob tej priliki se vatikansko glasilo »Osservatore Romano« spominja tega neustrašenega borca za Kristusovo kraljestvo, ki je bil obsojen le zato, ker je ostal zvest svojim škofovskim dolžnostim. To je bila prva obsodba katoliškega škofa od strani »demokratičnih« ljudskih so- dišč. Proces kard. Stepinca se je potem z majhnimi spremembami ponavljal po vseh državah, kjer so komunisti na oblasti, z namenom, da bi mučili kat. Cerkev. Ta prvi proces je bil nekak poskus za ostale. 7 ito je torej dal zgled. Dve leti potem se je namreč ponovil proces v Budimpešti, kjer so obsodili kard. Mindszentrja na dosmrtno ječo. Dočim je bila v Zagrebu še dana možnost zagovora, in se je kard. Stepinae sam lahko branil in sta ga izvrstno zagovarjala še dva odvetnika, to ni bilo več dovoljeno v Budimpešti. Kard. Mindszentv je bil z nasilnimi sredstvi, ki so jih pozneje razkrinkali sami protistalinisti, živčno tako ubit, da ni bil več zmožen samostojne obrambe. Tako daleč ob zagrebškem procesu še ni bilo prišlo. Zadnje besede, ki jih je kard. Stepinae rekel svojim sodnikom, so bile te-Je: »Tudi če se mi boste smejali, jaz znova izjavljam, da je moja vest čista. Dokažite mi. da je samo ena oseba prestopila v katoliško vero, ker sem jo k temu prisilil. liki sv. Petra so že 50 let imeli priložnost videti majhnega, nekoliko zanemarjeno o-blečenega duhovnika s težkimi naočniki, kako je dirigiral pevce slavne sikstinske kapele pri največjih papeških slovesnostih. Nič posebnega ni imel na sebi, rekel bi celo, da je vsa zunanjost bila nasprotna temu, da bi temu duhovniku priznal kako posebno genialnost. In vendar je bil ta tako skromni duhovnik in dirigent, slavni Lorenzo Perosi, eden izmed velikih komponistov, ki nam jih je dalo preteklo stoletje. Danes tega izrednega genija ni več: izdihnil je svojo veliko dušo dne 12. oktobra na svojem stanovanju v Rimu. 81 let star. Zadnja leta je opešal in je vodstvo zbora sikstinske kapele prepustil mlajšim močem, ali umolknil ni. Z njim je bilo kakor s pok. Vinkom Vodopivcem: Ko je ta med zadnjo vojno hudo obolel na tifusu in je bilo njegovo življenje v nevarnosti, sem ga obiskal, ko je že nekoliko okreval. V pogovoru mi je priznal: »Vse mi je odpovedalo: tudi cigara me ni več vlekla: melodije pa so mi še brnele po glavi.« Tako je tudi pok. Lorenzo Perosi komponiral do zadnjega in ko je dva dni pred smrtjo še zadnjič vstal, je pri klavirju zaigral iz »Stabat Miter«. To note so ostale odprte na klavirju, ko njega ni bilo več. Genij ustvarjanja je pok. Perosija spremljal že od zgodnje mladosti. Kot sin organista v mestu Tortoni v Piemontu je že kot deček zle-zel k orglam in igral. Včn-ih sc je tako zamaknil v svoje melodije, da so kanoniki v koru godrnjali: »Ta pnlla nam bo še orgle končal.« A jih ni ! ončal. temveč je iz rodnega me ta odšel \ svet, da se tam na raznih gla-benih šolah izpopolni in izbrusi prirodni dar. ki mu ga je Bog naklonil t toliki meri. S svojim talentom je opozoril nase razne cerkvene kroge, tako dn so ga poklicali učit gla-ho v nekatera senu nišča. Zanj in njegovo ti-m etn ost je bila pa odločilna služba na Monteeasdno. Tu je v stari častitljivi opatiji spoznal svoj življenjski poklic in naravnal pot svojemu glasbenemu talentu: postal je duhovnik in predal cerkveni glasbi. Vrnil se je v severno Italijo m se srečal z beneškim kardinalom Jožefom Sartom, poznejšim sv. Pijem X. 111 "a ip »n k oj hotel za vodjo zbora bazilike s\. Marka. Tu Perosi ni ostal dolgo: patriarh Sarto je mladega duhovnika priporočil papežu Leonu XIII. za službo dirigenta »sikstinske kapele«. Tako je Perosi prišel v Vatikan ter bil že leta 1902 imenovan za dosmrtnega dirigenta sikstinslke kapele. Tako je Lorenzo Perosi za več kot pol stoletja po-etnvil svoj genij v službo Bogu v bližini zadnjih petero papežev, ki so ga vsi imeli v največjih čislih. Perosijev gla boni talent je bil čndovtt: v cerkveni glasbi modernih časov pomeni to. kar Palestrina pred 100 leti. Reforma Lahko izrečete obsodbo kot se vam zdi, Jaz izjavljam tu pred vsemi, pred diplomatskim zborom, če so tu njegovi predstavniki, pred tujimi časnikarji: Jaz sem po nedolžnem obsojen. Vest mi ničesar ne očita in bodočnost bo to dokazala...« Tri dni nato je bil kard. Stepinae obsojen, češ da je sodeloval z Nemci, s Paveličem in z ustaši in ker je silil pravoslavne v katoliško vero. Neizpodbitni dokumenti pa dokazujejo, da se je Stepinae upiral rasizmu, da je neustrašeno obsodil zmote ustašev in da je strogo prepovedal siliti koga v kat. vero. kot prepoveduje to cerkveni zakonik. Zagrebški nadškof je po obsodbi preživel do decembra 1951 v lepoglavski ječi, nato pa so ga konfinirali v rojstni vasi Krašiču, kjer živi pod policijskim nadzorstvom. To je pav dokaz, da se versko preganjanje v Jugoslaviji se ni končalo in da so nasprotne trditve le zelje ljudi, ki živijo z zavezanimi očmi ob mejah preganjanih dežel. Mnogo procesov je bilo od leta 1946 v Jugoslaviji, zadnji so bili pred kratkim po ukinitvi dveh semenišč na llrvatskem. Po desetih letih obsodbe zagrebškega nadškofa se ob tej žalostni obletnici spominja svet vseh kardinalov, škofov, duhovnikov in vernikov, ki so po ječah, v izgnanstvu. na prisilnem delu ali pa drugače preizkušeni zaradi vere. V verigah so vsi ti, a prostosti otrok božjih jih nihče ne more oropati, kakor tudi ne slave mučeništva, ki so si jo pridobili z zvestobo Cerkvi in Kristusu. cerkvenega petja, katero je izvedel sveti Pij X., je v veliki meri tudi delo Perocija, ki je stal papežu ob strani kot svetovalec. Zato je ta reforma tako uspela. Perosi sam pa -e je uveljavil predvsem s svojimi oratoriji, mašami, (ima jih nad 30) in raznimi drugimi cerkvenimi kompozicijami. ^ e-liko je tega, kar je objavil, a veliko je pustil šp v rokopisu. V svojih skladbah nas dvigne v mistično lepoito polifonije kot jo je ustvaril Palestrina. Njegove mase nimajo ničesar teatralnega, raztresenega: so prava molitev, ki dviga človeškega duha na krilih glasbe k svojemu Stvarniku. Vidi se jim. da so pognale ne samo iz velikega glasbenega talenta, temveč iz še večje vere v Boga. Zato je Pij XII. oh jubilejni svečanosti za 80-letnieo Perosijevega rojstva po pravici prištel tega moža med glasbene genije človeštva. Odklonitev Kubelika Rafael Kuheliik, slavni dirigent češkoslo-vaške»a orkestra, ki je pred sedmimi leti zapustil svojo domovino, je odklonil povabilo češkoslovaške komunistične vlade za povratek v domovino. Kuhelik. sedaj dirigent londonskega Covent Garden, je izjavil: »Srce me sili. da bi se vrnil. Kako naj bi pozabil na Prago. Bratislavo in na vse prijatelje v moji lepi domovini? Toda ne bom se vrnil!« V dolgi brzojavki komunističnim voditeljem pravi: »Ne morem sprejeti vašega vabila, dokler mi ne daste zagotovila, da se po obisku v domovini lahko vrnem v London. Ko 'bo vaša vlada vsem odobrila svobodno kretanje iz dežele v deželo in ko bo glasbeni sindikat dobil popolno prostost za “v"ja umetniška izvajanj«, se bom rade volje vrnil v Prago, kajti nič -i bolj ne želim, kakor tla bi -e znova znašel med -vojimi prijatelji.« \a neki konferenci se je veliki glasbenik takole izrazil: »To je bila zame najtežja odločitev v življenju. Toda če bi sprejel povabilo, bi s tem nehote priznal sedanjo komunistično vlado. Velika krivi-ea je, d« <(- moji sodržavljani ne smejo svobodno kretati. Ali je prav, da morajo veliki možje, kakor so Smetana, Dvorak, moj oče (slavni violinist lan Kuhelik) vsakikral, ko zapustijo svojo domovino, slovesno obljubiti, da se bodo vrnili domov ? Ali je svoboda vsesplošna dobrina, ali je le privilegij nekaterih t ( e je le privilegij, potem pa raje odklonim njihovo vabilo.« Tako se je izrazil slavni Kuhelik. mož značaja in velikega socialnega euta. Iz, njegove izpovedi jasno pronica njegova brezmejna ljubezen do domovine in do prijateljev v njej. A vsemu se je, čeravno z veliko žrtvijo, odrekel, le tla je ostal zvest svojemu prepričanju in svojemu zdravemu idealizmu. Kaj pravijo k temu listi Slovenci, ki so kakor trs. ki ga veter maje? t LOREIMZO PEROSI reformator cerkvene glasbe Obiskovalci cerkvenih slovesnosti v hazi- Leto Vlil - 1956 - Stev. 42 KATOLIŠKI GLA- Stran S □ VE VA BILI G. dr. J- Bitežnik je v imenu neke SKSZ v Gorici — ali jo kdo pozna? razposlal več vabil na politične sestanke v Gorici, na katerih naj bi se sklenil dogovor za volilni nastop Slovencev. Prvo so prejeli nekateri go&podje duhovniki in je navedeno v uvodniku, drugo pa s. novinarski kongres v nedeljo 7. oktobra. V mesto je dospel ob 9. uri in se takoj odpravil v vladno palačo, kjer mu je gen. komisar Palamara predstavil vidnejše osebnosti tržaškega javnega življenja. Med drugimi so mu ob tej priliki izročili posebno spomenico slovenski župani. Besedilo spomenice je sporazumno sestavilo vseh šest strank, v katerih imajo Slovenri svoje politične delavce. Spomenico so podpisali štirje slovenski župani, trije občinski svetovalci za tržaško Sestanek Slovenske demokratske zveze Že let ms spomladi je vodstvo Slovenski‘ demokratske zveze v Gorivi, v dogovoru tudi z vodstvi Kmetskih delavskih zvez iz Doberdoba, Sovodenj in Števerjanu sklenilo, da bo SDZ nastopila />ri upravnih valitvah na Goriškem samostojno z znakom lipove vejice. V nedeljo 7. t. m. s(, je vršil v Gorivi na Placuti prvi volilni sestanek za deželo. Na lem sestanku je bil ponovno potrjen prejšnji sklep o samostojnem nastopu. Pretresala pa so se tudi razna druga vprašanja v zvezi z volit vami. Sledili bodo še drugi sestanki za mesto in za deželo. veliki dvorani tržaške univerze. Zvečer pa je predsedniku priredila sprejem tržaška občina v Miramaru. Najbolj nas zanima, kaj je odgovoril Groncbi na pozdravne besede županove v mestni hiši. Navesti jih hočemo dobesedno: »Nisem prijatelj mnogih besed. Mislim, da sem to dokazal v svoji pač ne kratki politični delavnosti. Še bolj sem to dolžan pokazati danes. Toda, gospod župan, sprejem vašega mesta, tako prisrčen in topel pozdrav občinskega sveta, ki ga vi predstavljate, me sili, spregovoriti nekaj besed v zahvalo in obenem priznanje za trdo in težko delo, ki je bilo tu izvršeno, in v voščilo, da bi se to delo nadaljevalo v bodočnosti v vedno večji blagor mesta, za rešitev njega važnih vprašanj. »Vi imate veliko odgovornost, odgovornost, bi hotel reči, ki vam jo nalagata zgodovina s svojimi dogodki in zemljepis s svojimi nespremenljivimi uredbami. Obmejno mesto, ki ima dolžnost in duhovno ter _ politično potrebo, da se brani, obenem pa poslanstvo, da zbliža in po možnosti zlije v ravnotežje pravičnosti težnje in izročila različnih civilizacij. Zakaj v raznoliki harmoniji struj napredka različnih dežel, kakršna se danes razodeva vedno bolj za potrebno, so danes nacionalizmi nekdanjih časov premagani; to ne samo po vedno bolj živi zavesti družabne in človeške solidarnosti, temveč od samih koristi, ki zahtevajo medsebojno umevanje, sodelovanje in zato tudi solidarnost. »Jaz sem gotov in vsa Italija je gotova, da se vi zavedate te svoje odgovornosti, in zato so moje besede — kot sem rekel — ne le priznanje izvršenega dela, temveč želja za to, kar bo znal napraviti Trst v svojo lastno korist in korist Italije, take Italije, kakršna mora biti, namreč činitelj ravnotežja, sloge in miru v Evropi in na svetu.«. Nam se zdi, da pomenijo te besede novo pot, ki naj jo uberejo tisti, ki jim je bila izrečena. Doslej se je v mestnem svetu poudarjala le ena civilizacija. Groncbi pa opozarja, da biva v mestu tudi druga civilizacija in kliče k spravi in sodelovanju. To je njegova prva beseda v odgovor slovenskim županom, ki ga ob dobrodošlici spominjajo na ustavne določbe glede narodnih manjšin in na londonski sporazum. (Ta dopis objavljamo v tej številki. ker je zadnjič dospel prepozno. Ured.). Z optimizmom na novo delo mesto, dva slovenska pokrajinska svetovalca, en občinski svetovalec za občino Milje in po en svetovalec za Dolino in Nabrežino. Podpisniki pozdravljajo predsednika republike kot izvoljeni predstavniki slovenske narodne manjšine, izražajo njeno vdanost in lojalno priznavanje stanja. ki je nastalo po londonskem sporazumu. V predsedniku ne vidijo le najvišjega predstavnika države, temveč tudi zvestega varuha in poroka ustavnih načel, na katerih slonijo tildi pravice manjšinskega naroda, ki jih ustava jamči in ki jih podrobno določa londonski sporazum, ki naj bi postal čim prej zakon. Iz vladne palače je šel predsednik na grič sv. Justa, kjer je položil lovorjev venec pred spomenik padlih. Nato se je udeležil tihe svete maše pri Novem sv. Antonu. Potem je sledila v gledališču »Verdi« svečana otvoritev 6. kongresa italijanskega tiska, ki mu je prisostvoval Groncbi. Dalje se je vršila pozdravna slovesnost v mestni hiši tržaške občine, kjer je župan Bartoli izročil predsedniku zlat posnetek tržaškega žiga iz 13. stoletja. Popoldne je prisostvoval otvoritveni svečanosti Doma za mater in otroka v Žavljah in obiskal novo opensko naselje, ki se gradi za istrske begunce. Tu bi moralo dobiti streho po načrtih vlade 1600' istrskih družin. Nato se je udeležil slovesnega sprejema, ki mu ga je priredil univerzitetni zbor ob navzočnosti številnih vseučiliščnikov v Tržaška in goriška mladina, ki se zbira v katol. organizacijah, je letošnje počitnice lepo uporabila. Najprej je prišel po končani šoli na vrsto letni oddih. Skoro cel mesec julij so tržaška dekleta, povečini dijakinje, uživala v Ukvah v gorskem zraku in soncu zlato prostost in se telesno-dušno okrepila. V avgustu pa so isto veselje uživali fantje, člani »Slov. dijaške zveze«. Goriški fantje in dekleta pa so prav tako imeli v dveh ločenih izmenah svoj letni oddih v prijazni gorski koči nad Žabnicami. Letos so v Ukvahs okrog 12 dni preživeli tudi mladi igralci in igralke, ki pod vodstvom prof. J. Peterlina nastopajo pri radio-igrah slovenske postaje v Trstu, oz. tudi pri prireditvah ,»Slovenske prosvete«. Katoliški skavti pa so oh spremstvu svojih starešin in\ ,c. asistentu g. Ly Zupančiča potavili za nekaj dni svoje šotore na Sv. Višarjah, potem ko so se vrnili z 10-dnevnega letovanja v Avstriji. Zadnje 3 dni v avgustu se je vršil v Marijanišču na Opčinah študijski tečaj, ki ga je priredila »Slov. dijaška zveza« za svoje člane. Obisk je bil prav lep, tudi Gorica je bila zastopana tako med udeleženci kot med predavatelji. Podrobno o tem tečaju je »Katol. glasa že poročal. — Ista organizacija je sredi septembra pripravila za svoje člane in druge fante 3 dnevne duhovne vaje, ki jih je vodil v Marijanišču p. Odilo Mekinda, kapucin iz Rima. Goriški fantje pa so prav tako imeli svoje 3-dnevne duhovne vaje v goriškem malem semenišču in sicer ob koncu avgusta. A tudi dekleta niso držala križem rok, zlasti so bila delovna v Trstu. Gostoljubne čč. šolske sestre pri Sv. Ivanu so nam dale na razpolago v septembru svojo novo, mojstrsko urejeno hišo. Tu so se vršili 3 tečaji duhovnih vaj in sicer posebej: za učiteljice, dijakinje in za ostala dekleta. Zlasti je bil lepo obiskan tečaj duh. vaj za dijakinje; zanje in že prejšnji teden za ostala dekleta je vodil duh. vaje msgr. dr. Fr. Močnik. V nedeljo 30. septembra se je zaključil (zopet v novi hiši čč. šolskih sester) 3-dnevni študijski tečaj, ki ga je pripravila »Dekliška zvezan za članice »Slov. dijaške zvezen in ostale mlade izobraženke. Vsak dan so bila na sporedu 4 aktualna predavanja. ki so jih naši mladini pripravili požrtvovalni katoliški izobraženci, strokovnjaki na svojem polju. Udeleženke pri teh predavanjih so bile abiturientke, dijakinje zadnjih razredov viš. gimn.. aka-demičarke in druge mlade izobraženke delno iz Gorice, največ pa iz Trsta. Med drugim so bila na sporedu tale predavanja: o razmerju med vero in znanostjo, o narodnosti, o nalogah slovenskega zamejskega študenta (študentke), o svobodni u-metnosti; o edinosti med katoličani in njegovih razdiralcih, o krščanskem socialnem nauku (ob papeških okrožnicah): o razmerju med fantom in dekletom, o vplivu filozofije na življenje itd. Nekatera predavanja so bila kronana z zelo živahno in konstruktivno debato: tako je bil med drugim dan predlog, naj hi »Dekliška zvezan v Trstu in »Zveza dekliških Jerož-kova v Gorici že v prihodnjem letu organizirali tečaj, ki bi mlade izobraženke seznanil z vsemi vprašanji. ki so v zvezi s pripravo na krščansko sklenjeni zakon. (Mimogrede bodi omenjeno, da so ob navzočnosti tržaškega g. škofa razpravljali o svojih dušno pastirskih problemih na 2-dnevnem študijskem tečaju tudi naši tržaški in goriški duhovniki. Na konferencah, ki so se vršile v Marijanišču, so si začrtali program za svoje čimbolj enotno organizirano versko-vzgojno delo.) Slovenski katoličani na Primorskem i-mamo težak položaj, nasproti nam stoji veliko idejnih sovražnikov. Zato moramo biti med seboj trdno povezani. Nimamo na razpolago razkošnih, društvenih in gledaliških dvoran, zgrajenih z denarjem ali iz ene ali druge državne blagajne, ne obljubljamo mladini izživljanja v plesih in drugih materialističnih zabavah. Svoje kulturno vzgojno delo postavljamo na temelj, na katerem stoji in dela Kristusova Cerkev: gradimo notranje svobodnega človeka, ki bo izobražen, nadnaravno bogat in sočuten za telesno in še bolj za duhovno bedo svojega bližnjega. Ker ne delamo za trenutne zemeljske cilje, marveč hočemo hiti le božji sodelavci za oblikovanje boljšega sveta, gremo bodočnosti nasproti s pogumnim zaupanjem. V naših dušah odmeva zagotovilo Kri st usa-Zmagoval ca: »Ne boj se, mala čreda, jaz sem tvet premagal.«. Plesna čajanka Trst, 14. oktobra 1956. »Primorski dnevnik« že ves teden prinaša velik okvirni oglas za plesno čajanko, ki jo prireja nocoj društvo slovenskih srednješolcev. Moja nečakinja gospodična Sonja, ki začne jutri novo šol-ko leto. ne da miru že več dni in gospa mama je že rekla svoj »da«, samo da je mir pri hiši. Nocoj torej pojde moja nečakinja na ples in jutri pa v šolo. Isti »Primorski dnevnik«, ki tako »vzorno« pripravlja našo mladino na novo dolsko leto, prinaša prav danes oster članek proti ameriškim plesom in se celo neposredno huduje na rimske in prekooceanske duhovnike, kako da se vendar ne zganejo in teh pobesnelih črnskih plesov ne prepovedo. Gre za zloglasne plese »Rock and Roli«, ki sedaj že šumijo po Evropi in vse kaže, da so že pred Alpami. To je logika, vredna samo »Primorskega«! Ves teden vabi na plesno čajanko en dan pred poukom in istočasno piše cele kolone proti daljni Ameriki in njeni ponorelosti. Da se ne zgubljamo za praznim in zgubljenim »Primorskim«, pa povemo nekaj misli za pametne starše in za naše dijake, ki so še dovzetni za zdravo kritiko in dobrohotno grajo: 1. Popolnoma zgrešeno je prirejati plesni večer v začetku šolskega leta! Dijaki, tudi višješolei. so par ur pred novim šolskim letom potrebni vse kaj drugega kakor plesne čajanke. Če bi kdo mogel pregledati večstoletno zgodovino slovenskega študenta, verjetno ne bi našel nikjer plesnega dijaškega večera en dan pred novim šolskim letom! 2. Krivdo za to neslanost da rabimo najbolj mili izraz ima odbor društva slov. srednješolcev in njegovi meceni in to so v prvi vrsti komunistični lastniki dvorane na stadionu 1. maj. Drugi mecen je seveda »Primorski«, ki vabi na ves glas našo dijaško mladino na ples en dan pred novim šolskim letom. Nič nimamo proti zabavnemu večeru tam za novoletni ali pustni večer, to:da eela vrsta plesnih čajank v teku šolskega leta ni dobro znamenje za kulturno društvo slov. dijakov. Sicer pa se zelo čudno sliši, ko v letnem poročilu pred par tedni nekdo toži v »Pr. dnevniku«, da pri društvu slov. srednješolcev ni pravega rednega kulturnega življenja in da edino plesni večeri privabijo več članstva. ?. Mnogi naši dijaki, ki zahajajo v to društvo, si vedno dopovedujejo, da nočejo biti komunisti in da odklanjajo marksistično ideologijo. In vendar tudi vsakodnevne take in podobne izjave prav nič ne pomenijo. Pregovor »povej, s kom hodiš in povem ti. kakšen si« velja tudi tukaj in velja povsod zlasti za doraščajočo mladino! Za slovenskega dijaka, ki hoče zrasti v resnično vestnega moža. zvestega idealom krščanske vere in zdrave narodnosti, ni to društvo srednješolcev primerna družba. To društvo je pod vplivom komunizma in komunističnih podpornih ustanov in zato je zaključek pametnega tržaškega očeta, ki ima sina in hčer v teh vrstah, zelo pre- prost. Treba je imeti samo malo smisla odgovornosti in slovenski tržaški dijak bo že našel pravo družbo, po kateri ga ne bo glava bolela! Če pa bo šlo naprej v smeri plesnih. čajank v začetku šol. Ida, tedaj bomo kmalu doživeli prvi zamorski »Rock and Roli« v dvorani 1. maja! DAVČNE PRIJAVE V ITALIJI Število davčnih prijav se je letos dvignilo na 4,046.580 od števila 3,924.486 v letu 1951. Celotna osnova davku podvrženih dohodkov znaša 1.980 milijard. Po številu prijav je na prvem mestu Lombardija s 714.000 prijavami, sledi Piemont s 424.000 in I.azio s 367.000 prijavami. c^ova sezona J&lov. kat. prosvete v rstu V jeseni se začenja spet nase ljudsko prosvetno delo. Dolžnosti in odgovornost našili prosvetnih delavcev so iz leta v leto večje prav na Tržaškem. Naša katoliška -loven-ska osrednja organizacija je zato tudi pri-čela takoj * svojim delom. Njena prva prosvetna prireditev je bila v Trstu samem in sicer v nedeljo: SLOVENSKI VEČER Polno dvorano zavednih tržaških Slovencev je pozdravil prof. Jože Peterlin, ki je pričel letošnje prosvetne večere. Poudaril je važnost slovenske skupnosti v Trstu, omenil zgodovino »slovenskih večerov« od 19-47. leta dalje pod gostoljubno streho Marijinega doma ter izrekel priznanje in hvaležnost tistim preprostim slovenskim srcem, kj so vedno bila sredi našega mesta za slovenske in katoliške ideale. To je naj- močnejši fundament naše narodne stavbe: zvesta in plemenita slovenska srca in katoliška univerzalnost in bratstvo. Prepričani smo. da se bodo prej ali slej približala tej resnično odkriti besedi in čustvu medsebojne strpnosti in pravega katoliškega sodelovanja tudi srca italijanskih katoliških meščanov. Za uvodno besedo je bilo predavanje ffosipoda Vinka Zaletela. V čudovitih bar-nih skioptičnih slikah nam je prikazal Ameriko. V živahni besedi, zabeljeni z duhovito in veselo pripombo nas je vodil po sirni Ameriki. Z njim smo se ustavljali pri slovenskih naseljencih v ameriških mestih in na farmah, pred njihovimi cerkvicami in na njihovih domovih. To je bilo resnično lepo potovanje in lepi obiski med slovenskimi rojaki. Večer je trajal dve uri, pa so mu poslušalci z veseljem in zani-manjem sledili do konca. Prihodnji slovenski večer ho v novembru in bo posvečen pesniku Simonu Gregorčiču ob 50-letniei njegove smrti. Predaval bo prof. Vinko Beličič. Druga nadvse razveseljiva delavnost Slovenske prosvete v Trstu pa je živahno življenje, ki ga je razvil njen odsek za izobražence: SLOVENSKI KULTURNI KLUB Zrasel je iz mladega prizadevanja okoli revije »Vera in dom« in okoli »Slovenskega odra«. Tisti, ki imajo dar za pisanje, so se združili in tako rekoč prevzeli na svoja ramena Vero in dom, to literarno — družinsko revijo vseh zamejskih Slovencev, tako Korošcev kot Goričanov in Tržačanov. Tisti, ki se s toliko ljubeznijo oklepajo odrske umetnosti, so se pridružili pisateljem. In še vsi, ki radi pojo in se sploh glasbeno udejstvujejo, so prišli. Nastala je lepa družina mladih slovenskih tržaških izobražencev, ki se zbirajo vsak teden na svoje sestanke. Njihova prva prireditev je bil PRVI LITERARNI VEČER. Iz svojega literarnega snovanja so brali trije: Bruna Pertotova. Evelina Umeikova in Drago Štoka. Literarni večeri bodo vsak mesec. SLOVENSKI ODER pripravlja svoje prve letošnje predstave. V nedeljo bo za Misijonsko nedeljo v Marijinem domu v povsem novi predelavi odigral TRŽAŠKO LEGENDO Mihaela Jerasa. Razen tega pripravlja za letošnji Linhartov jubilej njegovo komedijo VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI. Z vso resnostjo pa igralci tudi študirajo, delno v novi zasedbi VEČER BELIH VRTNIC, domače delo mladega pisatelja Janeza Prepeluha. Razen tega ima Kulturni klub v načrtu javen LITERARNI VEČER naših starejših sodobnih pisateljev. Prvi večer bi bil posvečen liriki, drugi pa epiki in dramatiki. Seveda pa je pogoj, da svoj program izpeljemo, da dobimo na razpolago Avditorij. Do zdaj so bile vse prošnje zaman. Upamo pa, da bo v prihodnje na razpolago. Katoliški Slovenci pač nimamo nobenih prostorov in je zato vtcna, Bela žena, Oltarji itd. Seveda je tudi tem imenom sledila razlaga. Najbolj pa nas je stresalo ob pogledu na drzno vzpenjanje plezalcev ob previsih in navpičnih stenah. Ljubitelji tega športa imajo namreč v Glinščici svojo šolo za plezanje. Videli smo jih na sli kah opremljene z vsemi mogočimi vrvmi in orodjem. Lep je bil ta prvi slovenski večer in hvaležni smo gospodu, da ga je organiziral in pripravil. Upajmo, da bo prvemu sledil še drugi in tretji. Zaključek slovesnosti ob štiristoletnici smrti sv. Ignacija V cerkvi sv. Ignacija v Gorici so se v nedeljo 14. oktobra zaključile slovesnosti v proslavo štiristoletnice smrti sv. Ignacija. Ob lOh zjutraj je goriški nadškof msgr. Ambrosi, ob asistenci stolnega kapitlja, mestnih oblasti in velikega števila vernikov, daroval sv. mašo. Ob evangeliju je poudaril velik pomen teh svečano-ti, ki so dale vernikom priliko, da so še globlje spoznali veličino sv. Ignacija. Slovesnosti so se zaključile z večerno sv. mašo, ki jo je daroval jezuitski pater Aurelio Andreoli iz Trsta, nakar je sledil »Te Deum« z blagoslovom, ki ga je podelil goriški nadškof msgr. Ambrosi. Slovesnosti, zlasti večernih govorov visokih cerkvenih dostojanstvenikov, se je u-deleževalo veliko število vernikov, tako da je bila velika cerkev sv. Ignacija vedno polna. Skoda, da pri vseh slovesnostih niso prav nič mislili ha slovenske vernike, da bi tudi oni imeli kako posebno spominsko svečanost. To, se nam zdi, je bila neubrana nota pri teh spominskih proslavah. Na srednji šoli v Gorici V vodstvu srednjih šol v Gorici so letos sledeče spremembe: za ravnatelja učiteljišča je bil imenovan prof. dr. M. Rožič, ki ostane tudi ravnatelj višje gimnazije in liceja; za ravnatelja strokovne šole pa bo prof. dr. J. Nemec, ki bo vodil še naprej tudi nižjo srednjo šolo. Obema ravnateljema naše čestitke z željo, da bi vedno uspešneje vodila zaupani jima šoli. Nižji tečajni izpit na Nižji srednji šoli v Gorici so izdelali v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1955-36 sledeči dijaki: Appe Valter, Brescia Marjan, Cei Jožef, Del Medico Dino, Pahor Ciril, Pavlina Sergij, Pellizon Hilarij, Persoglia Eabij, Persolja Adolf. Rolich Peter, Terpin Marjan, Leban Anka, Ličer Suzana, Oitzinger Albina, Paoletti Anamarija. Dr. IVAN PREGELJ: NOVI ZVONOVI »Potrpeti je treba, in če je še tako hil-do!« je odvrnil z vidnim ginjen jem. »Saj ne tožim,« je odvrnila Petačka, »ee bi mi le tako dolgčas ne bilo, ker ne morem iz hiše, doma nič govorjenja ni. Po svetu pa se zgodi toliko novega.« »O tisto je res, po svetu se dogaja toliko novega in tako nepričakovano čudnega.« »Čudnega ?« »Glejte, mati,« si je on mel roke, tako du je morala videti njegove prstane. »Prav danes sem čital, da je v Parizu na Francoskem odnesel vihar v zrak je.rbas, ki je v njem koklja valila. In kaj mislite, kje so našli potem tisti jerbas? Na Angleškem v Londonu, in 'koklja je mirno valila naprej. Ali ni to nekaj tako čudnega in neverjetnega !« Petačka se v resnici srečnemu naključju in srečni koklji ni mogla kljub zemljepisnim neananostim dovolj načuditi in hotela Mmn še to vedeti, kako da so tisto kokljo nazaj poslali, in je odvrnil kaj neduhovito Kacafura, da v kurniku in po pošti. Od tega naravnega naključja je prišel Kacafura v pravi element stare Petačke, v nadnaravnost in započel je vrsto pripovedk o strahovih z enim svojih lastnih doživljajev, kakor je rekel. »Jaz in rajni K.,« imena da ne pove, je rekel, »sva bila vedno velika prijatelja in tudi pri vojakih sva služila skupaj. Skupaj sva spala. Nisem skrival ključev pred njim. Pa mi je nekega dne izginil iz kovčka petak. Če ga je kdo vzel. sem rekel, ga je samo on. Pa mu nisem nobene rekel. Sem mislil, bo že dal nazaj. Pa ni dal. Potem je pa .po svetu šel. Deset let je minilo, pa se neke noči prebudim. Ob postelji sem imel ,prav isti kovček. Pogledam. Kaj vidim? Moj prijatelj stoji ob kovčegu in se upira, da bi odprl. Ves znojen je bil. Tokrat me popade jeza. »Veš kaj,« zavpijem, »enkrat sem molčal, če misliš *e v drugo krasti pa ne boš več!« Kar zaječal je, pa izginil. Glejte, pa ni minilo štirinajst dni, pa sem bral v listih, da w je ponesrečil v Ameriki.« Kaealura je bil s svojim učinkom na Petačkine živce povsem lahko zadovoljen, kajti s solzami ga je prosila, naj pride še katervkrat in da ni treba, da bi prišel samo (d) nedeljah. To je Kacafura tudi obljubil in Petačka ni bila toliko slepa, da ne bi videla, kako fini trgovce včasih postrani pogleda domačo hčer. Zato pa je rekla mati hčeri nekega dne: »Oh, Tina, ti si misliti ne moreš, kako da je prijeten ta Kacafura.« »Zelo prijeten!« je odgovorila hči nekam zelo glasno. »Toliko ve!« je hvalila mati. »Ve, ve!« je pritrjevala hči. »In študiran je iu vendar prav domač in ponižen. In varčen in priden. Ne kolne, ne kvarta, ne pije in Še lep je.« »Zelo prijeten človek!« je rekla v drugič hči. Bog ve, koliko veselja bi bil začutil Kacafura, da bi bil slišal svojo pohvalo iz Tininih ust. Pa je hotela oči vidno nesreča, da ni slišal tega Kacafura, nego Tone Zlatoper, ki je sedel zunaj v veži za kozarcem vina. Žalost ga je obšla in jeza. Udaril je s kozarcem ob mizo, da se je Petačka vsa stresla. »Ježeš, kdo tako razbija?« »Zlatoper!« je odvrnila hči nekam namenoma in stopila iz kuhinje v vežo. (Nadaljevanje) Preds. Gronchi pride v Gorico Predsednik Gronchi se bo dne 4. nov. udeležil vsedržavnega shoda bivših bojevnikov v Srediipolju. Oh tej priliki bo obiskal tudi naše mesto, kjer bo verjetno imel tudi priložnostni govor. Imenovanje Namestnik goriškega kvestorja dr. Oliva, ki je bil več let uslužben na goriški kvesturi, je ministrstvo za notranje zadeve povišalo za kvestorja v Chieti, kjer bo vodil tamkajšnjo kvesturo. Dr. Oliva, ki je na dosedanjem službenem mestu v Gorici imel opravka tudi s slov. kulturnimi prireditvami, naše čestitke za novo čast. Natečaj za zgradbo silosov Goriška pokrajinska uprava je razpisala nagradni natečaj za zgraditev silosov za shrambo krme za živino. Natečaja se lahko udeležijo neposredni voditelji kmetij na Goriškem (conduttori diretti dAziende Agricole), ki imajo najmanj osem hektarjev zemlje v ravnini ali pa 14 hekt. v brdskem svetu in več kot 50 q živine v hlevu. Kdor se misli udeležiti tega natečaja, naj predstavi prošnjo na navadnem papirju do 28. februarja 1957. Nagradni natečaj obsega dve nagradi po 100.000 lir, štiri po 70.000 in štirinajst po ■10.000 lir. Na provincialnem kmetijskem inšpektoratu in podružnicah dajejo potrebne tiskovine za prijave in pojasnila. V tretjem tednu oktobra se bo odprl tudi teoretično-praktični natečaj za spravljanje krme v silose ter za ekonomsko zgradbo silosov. Natečaja se lahko udeležijo kmetovalci stari do največ 30 let. Prijave za udeležbo morajo poslati do 15. t. m. na Kmetijski inšpektorat. Kdor bo natečaj izvršil z uspehom, bo prejel 2.000 lir nagrade ter posebno spričevalo. Za udeležence natečaja, ki si bodo doma zgradili silose, je razpisanih 10 nagrad po 10.000 lir. Preklicana stavka železničarjev in poštarjev Sindikalni predstavniki železničarjev in' poštarjev so preklicali stavko napovedano za 15. in 16. oktober na podlagi izjav vlade. Ker smatrajo sindikati te izjave za pozitivne, so stavko umaknili, a so si kljub temu pridržali pravico do ponovne popolne svobodne akcije, če bi razgovori ne privedli do potrebnega zbližanja stališč. Za obrambo proti toči Na zadnji seji občinskega sveta v Krmi-nu so določili prispevek 50.000 lir Konzorciju za obrambo proti toči. Ta koristna ustanova se vedno bolj uveljavlja in ima vedno več članov med vinogradniki in sadjarji. Že neštetokrat so raketni iz-strclki preprečili točo, ki je grozila z uničenjem vinogradov in sadovnjakov. Sovodnje V nedeljo dne 14. oktobra ob 5. uri zjutraj je dokončala svojo življenjsko pot v 72. letu starosti ga. Uršula Tomšič, mati cerkvenega ključarja in občinskega svetovalca g. Petra Tomšiča. Blaga pokojnica je bila gostoljubna, radodarna, pobožna in delavna žena. Vse življenje ji je bilo molitev in skrb za družino. Zato naj ji ])o Bog dober plačnik. Sinu Petru, in njegovi soprogi Milki ter otrokom naše iskreno sožalje. Podgora Ko se je nekoliko poleglo navdušenje, ki je vladalo pri nas ob priliki obiska gospoda nadškofa in ob priliki blagoslovitve nase zaobljubljene kapelice, sinemo z lahkim srcem povedati nekaj, kar smo prepričani, da le malokateri vedo. Mislimo na vseli vrst težav in zaprek, bodisi material-n e ga -ek on oni sk ega značaja, bodisi duhovnega, ki so še mnogo težje: te o. ki uničujejo doibro voljo za delo in spravljajo človeka v obup. In teh je bilo pri nas vse polno in je zanje vedel le naš gospod župnik. Stari Podgorci vedo povedati, da ni bilo se župnika v naši vasi, ki bi toliko naredil in se žrtvoval za nas. S postavitvijo te Marijine kapelice se je nas položaj in recimo tudi naš ugled v očeh vaščanov kakor meščanov, ene ali druge narodnosti, bele ali rdeče barve, znatno poboljšal in povečal. Zato gre pohvala le nagemu gospodu župniku. Plačila za to delo naj naš gospod ne pričakuje od nas; smo ljudje in kot taki nepopolni in čestokrat premalo hvaležni. Je drug. ki plačuje taka dela. Mi moremo našemu g. župniku le obljubiti, da ga ne bomo zapustili. Kakor je pred tremi leti, pri njem ostala le peščica ljudi in mu bila zvesta v težkem položaju, dočim je 011 črpal moči in iskal tolažbe pri vsakdanji daritvi, tako naj še nadalje z božjo pomočjo izvršuje svoj duhovniški poklic in v tem delu žanje vedno večje uspehe. Dekliški in fantovski krožek Žabnice Rožnovenska nedelja, ki je že od nekdaj zaključna nedelja romanj na Sv. Višarje, je bila letos vsa bela. Prav prejšnji dan je nasulo snega ^koro pol metra, da je bilo poleg ljudi, ki gori bivajo vse poletje, le pet pogumnih romarjev pri sklepni slovesnosti. V *negu smo zapustili lepo gorsko cerkvico z upanjem, da se ob kresu zopet vrnemo. Tudi z delom za vzpenjačo o začeli in pravijo, da bo prihodnjo jesen že tekla. — Tudi Žabnice in vso dolino je letos prezgodaj sneg presenetil, saj je marsikdo imel še krompir v zemlji in koruzo na njivi. Tolaži nas to. da je za prvim snegom prišlo sonce, ki je sneg stopilo in tako skrajšalo , zimo. Stavka v rajbeljskem rudniku Okoli tisoč delavcev svinčenega rudnika v Rajhi ju je v petek 2. okt. stopilo v stavko. Glavni razlog, ki je rudarje privedel do stavke, je bila odločitev ravnateljstva, da samovoljno zniža proizvodno nagrado ter zahteva rudarjev po večji varnosti v rudniku. Znano je, da je zadnje čase prišlo prav v tem rudniku do smrtnih nesreč, in delavci so že večkrat protestirali, ker ravnateljstvo ne' izpolnjuje svojih dolžnosti do delavcev. Delavci so sklenili stavkati toliko časa, dokler ravnateljstvo ne bo izpolnilo svojih obveznosti in preklicalo svoje odločitve. V torek so se stavki pridružili uradniki. Na javnem shodu so pobijali trditve lista »Gazzettino«. Brzojavke solidarnosti prihajajo od povsod. Razni časnikarji so navzoči. OBVESTILA NA MISIJONSKO NEDELJO 21. oktobra bo ob 3h popoldne n« I ravniku v Gorici ura molitve za misijone. Vsi prijatelji misijonov so vabljeni, da se ure udeleže. MISIJONSKA PRIREDITEV doki. Mar. družbe bo na praznik Kristusa Kralja ob 4.30 v dvorani Brezmadežne na Placuti. Obenem s prireditvijo bo tudi srečolpv. TRETJEREDNEGA SHODA v mesecu oktobru ne. bo zaradi misijonske nedelje. V odst v o DAROVI ZA ALOJZIJEVIŠČE: n. r. 5000; M. Ž. 1000; F. P. 10.000 lir. Bog povrni požrtvovalnim prijateljem! ZA SLOV. SIROTIŠCE: Družina Komac namesto cvetja na grob potk. mame g. Vižintina 500; Namesto cvetja na grob pok. Uršuli Uutkov,ič, vd. Tomšič, daruje N. N. iz Rupe 1000 lir. Bog povrni! OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca s trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7u/o davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici