Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1‘25 Din.
DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo Je v Maribora,
Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračalo. Nefrankirana pisma se ne sprejemalo.
Uprava: Maribor, Raška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankjrajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mes#čno 15 Din.
Malih oglasov, ki služilo v posredovalne in socijalne namen* delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1-— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust
Št. 16.
Sreda 23. februarja 1927.
Leto II.
Po dejanjih bomo sodili.
Že zadnjič smo kratko omenili izjavo novega ministra za socialno politiko, dr. Gosarja, o njegovem socialno političnem delu v bližnjem času. Dr. Gosar je izjavil, da smatra za svojo najnujnejšo nalogo akcijo za ublažitev brezposelnosti.
V tem pogledu pričakuje, da bo že izvedba gospodarskega programa vlade pripomogla k zaposlitvi naših delavcev, od svoje strani pa bo ukrenil potrebno, da se v najkrajšem času mobilizira ves oni denar, k'- je bil zbran za brezposelne. Ta nar se ho Porabil v produktivne
mr- ,V 'fvi vrsti zgradbo malih delavskih stanovanj. Poleg
tega se bo ta denar porabil tudi za posredovanje dela in za direktno podpiranje brezposelnih delavcev, v to svrho bo izdal poseben pravilnik na katerem je delal že njegov prednik. Delal bo nadalje na 'reorganizaciji in izboljšanju delavskega zavarovanja in sicer v smeri, da se tudi lokalnim organom zavarovanja nudi večja prilika samostojne inici-
fevm,0ČSOVOr,,osti- Zaščita de-avccv kakor se je dosedaj izvaja-
■,c.blla nezadostna in nepovoli-
ho\El	m3	sociai,l° Politiko
bo skušalo v najkrajšem času korigirati m izpopolniti to zaščito, zlasti Kar se tiče Inšpekcij dela, ki ino-aj0 'zvrševati vse one inšpekcijske naloge, za katere so bile ustanovljene. Važno je istotako vprašanje °troške zaščite. Na tem polju potrebujemo resnega dela in je treba v to svrho odkazati večja denarna sredstva, da bodo otroci in mladina b°lje zaščiteni. Tudi izseljeniško službo treba ohraniti in ne popolnoma ukiniti, kakor to določa novi Proračun. Ministrstvo za socialno o iti ko bo zato skušalo ohraniti iz-
stvi-n'll<e .koinisariatc v inozem-n u\ ker je izseljevalni proces pri v razvoju in je treba naše iz-r \ p.e toliko boli ščititi in podpi-ho	invaWskega vprašanja
v?,i r Za tem' da sc nerešeni iu-
,'k! Predmeti, katerih je okolu
* S , .':.0Y' čiinprej rešijo, in če-Prav je bil kredit za invalide redu-uran upa, da mu bo mogoče po-Pfaviti prejšnje težke pogreške, ilede stanovanjskega vprašanja je pa novi minister povdarjal, da se ga more rešiti le potom zidanja novih stanovanj, vse drugo da so le paliativna sredstva, ki dosti ne pomagajo.	1
Novi minister za socialno politiko je torej v tej svoji izjavi podčrtal predvsem brezposelnost, stanovanjsko krizo, izvedbo socialnega zavarovanja, delavsko zaščito in zaščito Izseljenikov. Glede zaščite brezposelnih se je minister obvezal mobilizirati oni tridesetmilijonski fond, ki je bil v to svrho nabran. Ne bomo sedaj dosti razpravljali o tem, če je povsem pravilno, da se vpora-bi fond, ki je bil zbran za direktno Podpiranje brezposelnih, v gradbene svrhe. Načelno bi bilo pravilno, da se ta fond vporabi za one svrhe, za katere je bil po finančnem zakonu zbran. Vendar nam je v današnjih prilikah že to nekaj, če se la tond vsaj v tej drugi obliki vporabi za pobijanje brezposelnosti in posledic, ki iz te grozne in prodolgo-intjne brezposelnosti izvirajo, in da se obenem ublaži stanovanjska beda. Vendar moramo pripomniti, da če tudi minister za socialno politiko
vporabi v resnici čimprej Ves ta fond, ne bo mogel s tem še izdaleka rešiti izdatno stanovanjsko bedo. Mi moramo tudi ob tej priliki ponovno insistirati na tem, da se končno u-resniči obljuba, priznana v ustavi in v zakonu o zavarovanju delavcev, da se izvede zavarovanje brezposelnih delavcev, kakor to delajo vse ostale, količkaj moderno urejene države. Povdarjati moramo nadalje, da je treba tudi v pogledu pobijanja stanovanjske bede večje in izdatnejše podpore od strani države in to v finančnem in v upravnem pogledu.
O reorganizaciji bolniškega zavarovanja se je gospod minister deloma določno, deloma nedoločno izjavil. Ako je imel pred očmi potrebo, da se socialno zavarovanje izpopolni z zavarovanjem* za slučaj starosti. onemoglosti in smrti, kakor bi že zdavnaj moralo biti. tedaj soglašamo v celoti s predmetno izjavo. Če naj pa beseda o reorganizaciji pomeni zamenjanje dosedanjega ra-dikalskega, demokratskega in radi-eevskega vpliva na socialno zavarovalne zavode, z drugim strankarskim vplivom, bi morali smatrati to za enako nepravilno, kakor je bilo nepravilno dosedanje postopanje.
Glede zaščite delavcev je dr. Gosar izjavil, da je bila dosedanja zaščita nezadostna in nepovoljna iu da je treba tudi sani zakon primerno korigirati. Soglašamo. Naša želja v današnjih razmerah pa je, da se zaenkrat vsaj uveljavi zakon, kakor je, da se vsaj v njegovem duhu — čeprav je nepopolen — dela in postopa. Kajti dosedaj je bilo v praksi tako, da zakona o zaščiti delavcev v naši državi nimamo. Ko slišimo besedo o. korekciji zakona o zaščiti delavcev, se vedno bojimo, da ne bi korekcija izpadla bolj v korist delodajalcev, kakor delojemalcev. Zato vidimo raje, da se takoj in v celoti uveljavi vsaj ta zakon, ki ga že imamo.
Gospod minister za socialno politiko je govoril tudi o izseljeniški službi in o podpiranju izseljenikov vobče. Na žalost moramo konštati-rati. da se je v naši državi izseljeniška zaščita škandalozno zanemarjala, čeprav je naš eksport živega ljudskega blaga silno visok iu smo morda baš zaradi tega našega eks-porta še najbolj poznani po svetu. Zato nas toliko bolj veseli, da ie minister za socialno politiko odločno povdaril potrebo zaščite naših izseljenikov v inozemstvu. V tem oziru si dovoljujemo opozoriti ministra na oni takozvani izseljeniški fond", ki stoji pod upravo njegovega ministrstva iu ki se nam zdi silno tajinstve-ue prirode. O tem fondu vemo le toliko, da obstoji, da ga je za nekaj desetin milijonov, da se o njem šušlja, da služi za nakupovanje avto; mobilov, podplačevanja strankinih agitatorjev itd., ne ve se pa, -ali se ie iz tega sploh izdalo počene pare za zaščito izseljenikov in repatrta-eije naših državljanov v tujini. Ve j se, da je bila svoječasno izdana ne-naredba, po kateri bi se moralo ; iociio upravljati ta fond, ve se pa tudi.^da je bila ta naredba preklica-I na, cim se je zaznalo, da znaša ta | fond čedne milijončke.
Dr. Gosar bo napravil koristno i delo, če bo odkril tajnosti tega taiiu-| stvenega fonda, če bo izdal posebno uredbo o organizaciji izseljeniške
službe iu če bo vpostavil »izseljeniški svet«, kakor je bil v prejšnjih uredbah predviden. In če v ta »izseljeniški svet« pozove tudi zastopnike delavskih zbornic, če omogoči kratkomalo zvezo med emigranti in domovino 'in pretvori izseljeniške komisariate v tujini iz birokratskih sinekurnih služb v žive organe dela v korist naših emigrantov, bo napravi! dobro delo.
Kar smo rekli doslej o omenjenih vprašanjih, to velja tudi za za-
Kdaj bomo imeli močan delavski pokret.
ščito dece in mladine in zavarovanja invalidov, kakor tudi za vsa druga vprašanja na področju socialne politike. Naj minister za socialno politiko ukrene vsaj toliko, da se bosta na vseh poljih in v pogledu vseh večjih in manjših socialno političnih vprašanj, izvajala striktno zakon in predpis, pa bo kmalu v pogledu socialne politike in socialne zaščite boljše, nego je bilo doslej.
Vsi delavci, vsi pravi socialisti, oziroma tisti, ki so v srcu in duši prepričani, da ie močan delavski pokret potreben, žele in zahtevajo, da delavski razred nastopa v svojem boju enotno. S kakšno lahkoto je bil razgnan delavski pokret, to vemo še vsi. Tem lažje se ie takrat izvršilo to prokleto delo, ker je bur-žuazija, ki je bila še slabo organizirana, razkol pospeševala z agitacijo, časopisjem iu tudi denarjem v svoj prid.
To je bila bridka šola za socialiste in delavski razred sploh.
Razpoloženja, ki ie takrat šlo za tem, da se vse razdore in raztia-ra, vsaj med zavednimi socialističnimi delavci, ni več. Danes noben delavec ne reče več, le dajmo se mesariti med seboj, ampak vsak. ki se le nekoliko zaveda svojega razrednega položaja, pravi, da je socialno politični in razredni boj mogoč edino le. če delavstvo samo, to je vsi tisti, ki pripoznavajo socialistični program in se zavedajo krivic, ki jih nalaga proletarskemu razredu kapitalistična družba, strnejo svoje sile v enotnem razrednem boju.
Nedvomno je v tem pogledu naša Socialistična stranka Jugoslavije storila vse, kar pospešuje ojačenje delavskega pokreta ter bo hodila tudi v bodoče isto pot. Naša stranka je razredna, je absolutno neodvisna od vsakršnih vplivov buržuazije in ima namen voditi razredni boj, poglobiti socialistično prepričanje ter s tem ustvarjati poleg boja za socialne in politične pravice tudi temelj za novi družabni red; kajti
brez novega svetovnega naziranja o ureditvi družbe tudi ni nove družbe.
Bojno polje, vzgojno delo Socialistične stranke je torej tako široko, tako ogromno, da lahko najde v njem prostora ves socialistično razredni proletariat. Vsak delavec, ki ima resno voljo, bojevati se v vztrajnem in 'ofenzivnem političnem in gospodarskem boju ima v naši stranki dovolj prostora, dovolj prilike.
Marksistični delavci, socialisti, torej nimajo prav nobenega razloga., če se odtegujejo aktivnemu sodelovanju. Ni tu krivo pomanjkanje zavesti, ni tu vzrok politika ali taktika stranke; ne, vse to so prazni izgovori, ki imajo svoj izvor ali v komoditeti ali pa v lahkovernosti za razne blebetavosti, predsodke in drugo tako ropotijo, ki z načeli razrednega boja nima nič skupnega.
Močan delavski pokret bomo torej dobili takoj, ko delavstvo pokaže resno voljo s tem, da se priključi naši stranki, jo podpre in v njej sodeluje.
Ne gubinio časa, hitimo! Zavedajmo se, da nas čakajo težke in še težje socialne in politične borbe. Razmeroma malo imamo pravega proletariata v državi, zlasti industrijskega, zaraditega ne smemo zamuditi niti trenutka, da nas razvoj, zgodovina in važni dogodki ne prebite. Le z aktivnostjo bomo ustvarili enoten, zdrav, čist in močan socialistični pokret, ki ga vsi delavci že tako nestrpno in z vso iskrenostjo pričakujemo in zahtevamo.
Pomen Kitajske revolucije za socialistično
gibanje.
Kitajska -^revolucionarna armada se približuje Šangaju. Stotisoči beguncev in portženih vojakov sovražnih, v službi evropskih kapitalističnih velesil stoječih armad, preplavlja največje kitajsko pristaniško mesto. Pred Šangajem se obenem zbirajo vojaške sile evropskega imperializma; angleške vojne ladje z evropskimi in indijskimi četami, amerikanske, japonske, francoske in italijanske križarke in topničarke, medtem ko se tudi evropejski del mesta mrzlično pripravlja na obupno obrambo pred kanton-skirni četami. In kakor, da bi hoteli dalekosežni pomen dogodkov še bolj podčrtati, je delavstvo v Šangaju stopilo baš te dni v stavko in s tem izpričalo svojo polno solidarnost s kan-Lonsko vlado. S tem pridobiva kitajska nacionalna revolucija še bolj proletarski karakter. Borba kitajskega ljudstva za svojo nacionalno osvoboditev, je obenem borba proti mednarodnemu kapitalističnemu izkoriščanju.
Če uvažujemo, da je bilo leta 1924 na Kitajskem šele 2000 strokovno organiziranih delavcev, in da je to število leta 1926 poskočilo na 218.700, je to lep napredek, vendar je pa še vse premalo, da bi mogli govoriti o nekem resnem in organiziranem socialističnem gibanju kitajskega proletariata. Kar vodi kitajske delavce v boj proti evropskemu velekapitaliz-niu je bolj instinktivni odpor brezmejno izkoriščanih proti svojim izkoriščevalcem. Zato ne moremo smatrati kitajsko revolucijo za socialistično revolucijo. Saj niso tudi za tako revolucijo še dani v Aziji objektivni pogoji. Industrijsko razvit je v stvari le oni del Kitajske, v katerem se je pla-ciral baš evropski velekapital. Poleg teh industrijskih krajev, je na Kitajskem še ogromno sveta, ki živi v skrajno primitivnih razmerah, Zato smo na Kitajskem še vedno zelo daleč od pravega razrednega socialističnega gibanja. Vendar je ta revolucija velikega pomena za razredni boj pio-
Pridobivajte naročnike za »Delavsko politiko"!
letariata proti kapitalizmu, ker mora nacionalni zavesti kitajskega ljudstva slediti socialna zavest, in drugič, ker bo evropski imperializem in ekspanzionizem, evropska kapitalistična reakcija vobče, z zmago kitajske revolucije smrtno ranjena.
Kitajsko ljudstvo je že prej skušalo spoditi svoje zunanje tlačitelje, tako ob priliki znane strahotne bok-serske vstaje pred dvajsetimi leti. To vstajo so takrat evropske velesile, z Nemčijo na čelu, krvavo udušile. Toda med besnim in brezciljnim tedanjim bokserskim uporom, in današnjo, čeprav še ne socialistično revolucijo, je vendar velika razlika, je znaten napredek v duhu modernega družabnega procesa. Med bokserskim gibanjem in nacionalnim gibanjem Kuo-min tanga — kitajske organizirane ljudske stranke — je ogromen korak naprej. Kuomintang je po evropskih vzorih organizirana stranka z določenim programom in ciljem, ki ga dosledno in zavestno zasleduje. Svetovni dogodki zadnjih desetletij so globoko uplivali tudi na duhovni, družabni in politični razvoj Kitajske. Ruska revolucija, revolucije v centralni Evropi, probujanje kolonialnih narodov, vse to je globoko delovalo na kitajski mentalitet in močno pospešilo latentno stremljenje po osvoboditvi nekdaj samosvoje in mogočne Kitajske države.
Kitajska revolucija ima nadalje svoj veliki pomen tudi v tem, da na-
stopa takorekoč kot predstraža pro-bujajočih se kolonialnih narodov. Baš zadnje dni se je vršil v Bruslju kongres kolonialnih narodov, ki je zgovorno pokazal, kako močno je osvo-boditveno gibanje v vseh kolonijah evropskega imperializma. Ne vstajajo le kitajska plemena, združujejo in u-pirajo se tudi indijska in afriška plemena — ves vgnjeteni svet kolonal-nih sužnjev se dviga proti mednarodnim eksploaterjem!
Na Kitajskem se ruši nadoblast evropskega imperializma na svetu — zmaga kitajske revolucije otvarja novo dobo v človeškem razvoju.
S probujanjem kolonijalnih narodov na eni strani, z naraščanjem socialistične zavesti in dnevno poostritvijo razredne borbe med evropskim proletariatom, na drugi, je evropski kapitalistični imperializem prišel med mlinske kamne dveh velikih revolucij, ki ga bodo strle.
S končno bitko za Šangai se od-lučuje usoda južne Kitajske in obenem usoda imperializma v kolonijah in doma. Razumemo tedaj divje r* pore angleške konservativne vlade, da ohrani svoje posestno stanje na Kitajskem, razumemo pa tudi ves po-| men in veličino stališča, ki ga je zavzel angleški proletariat proti izkrcanju angleških čet na Kitajskem in proti davljenju Kitajske revolucije.
Kapitalizem mora propasti, ker ima proti sebi lastne in tuje narode.
Zedinjenje norveškega proletariata.
Zedinjenje norveškega delavstva,
o	katerem smo v našem listu že pisali, je bilo na kongresu ,ki se je vršil 30. januarja tl. v Oslu, definitivno zaključeno. Kongresu je prisostvovalo 883 delegatov, ki so zastopali 76.000 članov. Kongres je glasoval v veliki večini za zdržitev socialnodemokra-tične stranke z delavsko stranko. Misel zedinjenja vsega razrednega delavstva v Norveški je našla od vsega začetka močan odmev v proletarskih vrstah, in bo sedaj norveški delavski pokret pridobil še več na uplivu in na številčni moči, kakor doslej, dasi sta že doslej obe norveški delavski stranki predstavljale vsaka zase veliko moč. Delavstvo v Oslu je na dan kongresa priredilo impozantne manifestacije za zjedinjenje, čeprav je baš na dan kongresa razsajalo na Oslu strahovito neurje. Proti temu zedinjenju so bili samo oni komunisti, ki so se ravnali po direktivah iz Moskve. Ker so imeli pristop na kongres tudi sindikalne organizacije, so komunisti skušali vtihotapiti na kongres skozi ta vrata svojega trojanskega konja. Svojim članom v sindikalnih organizacij so zaukazali, da naj se puste voliti za delegate na kongres, na kongresu pa naj nastopijo proti
zedinjenju. Te svoje direktive so tudi objavili, kar je pa izzvalo med delavstvom silen odpor. Delavstvo je tako taktiko v ogromni večini obsodilo. Še celo med samimi komunisti so nastale vsled tega hude diference, in je bilo med njimi število zedinjašev vedno večje. V samem izvršilnem odboru komunistične stranke se je izjavilo 8 članov za zedinjenje. Večina teh so bili takoj izključeni iz komunistične stranke, med njimi tudi predsednik norveške parlamentarne komunistične frakcije Stoestad ter tajnik frakcije Monsen. Umakniti se je moral iz svojega mesta tudi urednik komunističnega lista Olai Larsen, ker se je bil tudi izjavil za zedinjenje. Komunisti so skušali na vsak način razbiti kongres zedinjenja s tem, da so poslali nanj takozvane »svobodne delegate«, ki jih je pa kongres odklonil, ker se je od vsega začetka postavil na stališče, da imajo na kongresu odločevati samo oni delegati, ki so za zedinjenje. Komunistom se je samo dovolilo, da prečitajo na kongresu resolucijo komunistične stranke o zedinjenju. Ker so socialisti in levičarji (Delavska stranka) glasovali kompaktno za zedinjenje in se je s tem ustvarila enotna stranka, so razoča-
rani komunisti osnovali nato svojo posebno stranko, ki so ji dali ime »Stranka za zbiranje delavcev« (»Ar-beidernes Samlingsparti«). Pa to ne moti, kajti z zedinjenjem obeh velikih delavskih strank je tudi na Norveškem vpostavljeno stanje, kakor je skoro povsod v ostalih državah: poleg velike in skupne socialistične stranke, mala, slabotna komunistična strančica.
Nova zedinjena stranka ni še sklenila svojega pristopa k socialistični Internacionali, vendar je predsednik socialno demokratske stranke sodr. Nilsen izjavil že na samem kongresu, da s sigurnostjo upa, da se bo nova zedinjena stranka našla kmalu v krilu organiziranega mednarodnega delavstva, v krilu socialistične Internacionale.
Delavski zakon kantonske vlade.
Delavski zakoni, ki jili je vzpostavil politični department province Hupeli, katere glavno mesto je Han-kov, pove, zakaj so kitajski delavci navdušeni za nacionalistično vlado.
Otrokom pod dvanajstim letom je prepovedano delati v industrijskih podjetjih. Žene in otroci pod petnajstim letom ne smejo delati po devetih zvečer v tovarnah. Opravljati tudi ne smejo nobenega nevarnega dela. — Minimalna mezda je trinajst dolarjev na mesec, ali štirikrat tako visoka, kot jo plačujejo podjetniki v Šangaju. Delavci ne smejo biti odslovljeni, ako ni unija v to privolila. Teden ima šest delovnih dni, a mezda se izplača za sedem dni. Maksimalni delovnik znaša deset ur na dan.
Vsi podjetniki priznajo delavcem pravico do organizacije in skupnega pogajanja. Uvedena je odškodnina za poškodbe. Vdove dobe za smrtno ponesrečenim soprogom na delu
skozi šest let pokojnino. Ustanovljeno je obvezno razsodišče za reševanje spornih zadev med podjetniki in delavci. Podjetniki morajo plačevati podporo brezposelnim delavcem, ako pa podpore ne morejo izplačati, se morajo obrniti za pomoč na lokalno vlado.
Delavci se ne smejo vmešavati v tovarniško upravo, ampak oni lahko protestirajo proti odredbam, ki so škodljive za delavce. Na take pritožbe mora podjetnik odgovoriti v teku 48 ur.
Kitajski delavec, takozvani »kuli«,. je bil do revolucije brezpraven rob. Vsak je imel pravico ga obrcati in osuvati, pritožiti se ni mogel nikamor. Nove odredbe za zaščito delavstva imajo privlačno silo na delavstvo, ki se povsod izraža za kan-tonsko vlado, kajti take pravice so bile na Kitajskem za delavce pred trevolucijo nepoznana reč.
Dnevne novice.
V Celju se je vršil sestanek ožjega in širšega odbora SLS, na katerem se je razpravljalo o delovanju slovenskih oblastnih skupščin. Sklenilo se. je na tem sestanku, do bosta obe oblastni skupščini — ljubljanska in mariborska — nastopili kolikor mogoče enotno in se bo delalo tudi na tem, da bo uprava obeh skupin čim enotnejša. V to svrho se bo izbral skupen izvrševalni odbor. Poslanske dnevnice se bodo določile šele potem, ko bodo oblastni odbori prevzeli vse posle. Oblastna odbora bosta štela po pet članov. Predsednik oblastne skupščine bo obenem predsednik oblastnega odbora. SLS smatra oblastne skupščine za svojo absolutno domeno in zato sklepa in ukrepa po svoji mili volji.
Vest iz delavskega pokreta. »Narodni dnevnik« je prinesel vest o nekakih dogovorih med posameznimi skupinami delavskega pokreta. Ni nam sicer znano odkod dobiva poročila »Narodni dnevnik«, vsekakor pa izjavljamo, da bomo o teh stvareh informirali naše pristaše v svojem listu, čim bodo na točki, da lahko razpravljamo o njih.
Akcija proti Maksimoviču razburja precej beograjsko politično javnost in zlasti radikalno stranko, v kateri ga tudi nimajo vsi posebno radi, kjer se pa dela vendar na tem, da se ga reši. Opozicija bo v narod, skupščini izglasovala Maksimoviču nezaupnico, in če ne bo vladna večina v celoti glasovala zanj, bo moral demi-sionirati. Tako izgleda, da bodo morali klerikalni poslanci s svojimi glasovi rešiti tudi Maksimoviča, kakor so že rešili tudi Rade Pašiča.
Bančni zavodi so na vprašanje, da-li niso obresti na izposojene svote odločno previsoke, odgovorili, da se je obrestna mera v resnici visoka, da pa ne more biti nižja, ker so socialno politične dajatve za zaposleni perso-nal in davčne zahteve vlade tako visoke, da naše siromašne banke komaj zmorejo vse izdatke in da se v današnjih razmerah o kakem znižanju obrestne mere ne more niti govoriti. Modro so se odrezale naše banke, zlasti zato, ker so previdno opustile povedati, koliko si vzlic ogromnim omenjenim dajatvam lahko vsako leto razdelijo na dobičku, na tantije-mah in na siromašnih plačah svojim
K. (jOL.OUH:
13
Kriza.
Socialna drama v petih slikah.
(Dal) e.)
Prvi delavec: Čudni so ti razpleti. Stvar je sedai na primer taka, da so bili časi, ko smo štraj-kali in razbijali, še samim podjetnikom ljubši . kot današnji . . .
Drugi delavec: Pri moji veri, in tudi delavcem so bili prijetnejši. Si vsaj vedel, čemu si še na svetu. Ti pa vzdihuješ po oni obletnici kot po ■ sodnem dnevu! Le. piši o njej v listu, če ti I .je toliko do tega. Škode ne bo nobene. Privoščimo siromakom tnalo utehe. Kaj bi tudi pisal vedno le o križevi poti našega brezposelnega delavstva, saj imajo te strašne brezposelnosti sami dovolj. Takrat so se stavke končale, še predno so se pravzaprav začele, zadnje čase pa imamo kar celoletne splošne stavke po vseli obratih in tovarnah in po vsej državi, pa se' ti za take malenkosti niti policija ne zanima, kaj še vlada, ali pa časopisje, ki je prej toliko pisalo in pisalo o škodi, ki jo delavske stavke povzročajo mlademu narodnemu gospodarstvu in mladi narodni državi..
Prvi delavec: Sedaj je na dnevnem redu kriza. Prej je bil sodni dan in je bila revolucija in
so nam obesili na vrat uradne in neuradne čuvarje države, sedaj je pa kriza in je vse
v	redu. Sedaj smeš pohajati tedne, mesece in leta, vladi in njenemu narodnemu gospodarstvu se nikamor ne mudi. Je kriza . . .
Drugi delavec: In je ta kriza rodila čudovite rezultate. Nikoli ni naš narod štel toliko in takih umetnikov, kakor v najnovejših časih. Na tisoče jih je. ki žive tjavdan v popolnem brezdelju leto, dva, in ne vidijo od nikjer groša, in vendar živijo, s svojimi družinami vred! . . . To je v resnici velika in čista umetnost . . .
II. prizor.
Osek.
Prvi delavec: Kaj vidim . . .
Drugi delavec: Gospod ravnatelj, vi tukaj? . . .
Osek: Z urednikom bi rad govoril.
Ivan: Tukaj sem.
Osek: Zadnjič ste napisali v svojem listu, da je sedanja gospodarska kriza pogubna predvsem za delavstvo samo in da je v eminentnem interesu delavstva, da industrija pro-speva in ne obratno.
Ivan: Napisal sem.
Osek: Uverjeu sem tudi sam, da je v resnici tako. Kakor veste, smo morali tudi mi močno skrčiti svoj obrat in odpustiti skoro vse de-
lavstvo. Vsled izpremenjenih valutnih prilik smo morali stornirati nešteta naročila. Delali bi brez dobička ali celo v izgubo . . .
Ivan: Tako ste lavstvo na izgube . . . Osek: Naravno. Ivan: Rešili ste Osek: Naravno. Ivan: s
raje ustavili obrat in vrgli de-cesto, da se rešite morebitne
obrat, odslovili ste delavstvo. Nismo mogli drugače.
Izguba na zaslužku in na produkciji je bila tem v stvari za splošnost še
večja.
Osek: Za splošnost da, za podjetje, za akcionarje tega podjetja je bila v tem slučaju obustavi-tev manjše zlo.
Ivan: Točno.
Osek: Vem, da interesi podjetja in interesi delavstva tudi v tem slučaju divergirajo, so pa vendar slučaji, ko se interesi kapitala in dela srečajo. Bilo bi sedaj na primer v interesu podjetja in delavstva, da skupno pritisneta na merodajne činitelje, da se kriza čimprej ukloni ter vpostavi v naših obratih prejšnja delavnost.
Ivan: Ali je bil to namen vašega poseta?
Osek: Da, prišel sem, da se pomenimo o možnosti takega skupnega nastopa.
Dalje prihodnjič.
ravnateljem. Zdi se, da se naše banke fe nočejo povrniti k normalnejšemu računanju dobička za svoje akci-onarje, upravne svetnike in ravnatelje. Bančnemu podrejenemu osobju so sicer že zdavnaj znižali plače, da se bo dodobrega zavedal vsak mesec in vsak dan, da so časi visoke konjuk-ture prišli, in bi se sedaj še socialno zavarovalnih dajatev radi odkrižali, sami pa nočejo popuščati na visokih obrestih in na visokih letnih dobičkih. Izgovor s konkurzi in krizami bankarstva je jalov, večina bank je bankrotirala vsled ponesrečenih špekulacij, katerih izgube ne bi mogle niti dvakrat višje obresti pokriti. V jastrebško poslovanje patriotskih jugoslovanskih bank, ki se žirirajo v javnosti kot izkoriščana jagnjeta, bo treba enkrat temeljito pogledati. Ob priliki se bomo dovolili objaviti o tem nekaj člankov in navesti nekaj številk. Zahtevamo strožjo državno kontrolo nad bančnimi zavodi.
Nekdaj in sedaj. V času oblastnih voHtev smo v »Slovencu« skoro vsak dan čitali eno in drugo, tretje in če-0 razmerah v celjski mestni občini. Radi teh razmer je »Slovenec« v celjski kroniki zahteval od velikih županov, ministrov in vseh bogov peto in šesto, sedmo in osmo. Teden pred oblastnimi volitvami so klerikalci zahtevali deveto in deseto. Po celjski zmagi so rekli enajsto in dva-nfjsto. t. j. razpust občinskega sveta
S mnraV' ' V*°P" ’ ^ P*. £
K*Xj.""41 "arcdili
javijo da cez noc se ne da vsega narediti o vseh onih zahtevah pa
tudi fp 1 -gr°b ter Sanja»° ~ m«nda ki ih^n0C.~° BČudnih zvezdah«, pnpravliai°» Slikar Ivan Vavpotič v Ljubljani je praznoval pondeljek, dne 21. tm., petdeseHetmco svojega rojstva. Vav-polič je izredno nadarjen in jako delaven umetnik. Med njegova dela
oanaa ^'IIKStr*t 1)ub,ianskega župana s. dr. L. Penča, ki ga je dovrše-
nico	23	mestno P°svetoval-
Sifrtna neSTeča v rudniku da ka**” V nedeljo je ogromna ru-mnozica spremila k zadnjemu
1	j’ svojega smrtno ponesrečene-n ,avca Klukeja Ivana, kateri je 3 \^ev brezmejnega izkorišče-j ”!a' viesr5^a se je dogodila na sle-ci način; Ponesrečenec je bil zapoje en ot zavirač pri jamskem vlaku, « Ba vlači bencinska lokomotiva. Ker n:i*e. ^,v drugi polovici šihte napol-ena lok' ° ^P^kov, da ni več mogla »°L« „°T°l,Va H«**« P0l"e in do-nik zaukaz^ v”zlčlle' ie jamski paz-
v obrat Se
“i i° vodi Klukei ki * n • !zPrasan vodja lokomotive kar il lzprasan strogo prepovedano. PrvoTnk T vo je vodil izprašan vodi lot
■n J. je paznik dodelil ludi zavirS’ k drug, pa, ki jo je vodil non Jl f
nec. m bil dodeljen niti zavirač, Tako da je bil popolnoma sam nri 'celpm
v ri, v iamah “ nahajaj „a ve£ mestih vetrovna vrata, ki služijo na-peljanjit zraka po določenih jamah la vrata je treba odpirati in jih navadno odpu-a zavirač, ker pa tega ni
sam Tak6 m?rj' V°d'a lokomotive s I A a °.,e tudl ponesrečenec sam sel odpirati vrata, pusti] lokomotivo obratu, katera ga je pritisnila s tako silo ob vrata, da je bil na mestu mrtev. V prejšnjem časUi ko SQ ge predpisi službeno policijskega reda še upoštevali, so bili pri vseh vratah nastavljeni mladi delavci, ki so jih odpirali in zapirali. Danes pa, ko rudarska oblast sploh ne vrši takozvane jamske inšpekcije, je naravno, da TPD ne gleda mnogo na varnostne naprave in tozadevne predpise. Saj je pač dobiček prvo, poleni šele življenje rudarjev. Sploh so nesreče vsled brezmejne »antrajberije« sedaj pri ‘PD na dnevnem redu. Radovedni smo, kaj poreče k temu rudarska ob-ast, ali bo poklicala krivce na odgovornost ter ukrenila za nadalje, da se taki in enaki slučaji ne bodo več ponavljali. Ponovno pa zahtevamo, da se uvedejo v obratu jamski nadzorniki, ki morajo biti od delavstva izvoljeni in od udnika neodvisni in ka-
terih odredbam se bo morala družba pokoravati. Edino na ta način je mogoče priti v okom vsem onim nedo-statkom, ki danes Zahtevajo toliko nedolžnih človeških žrtev.
Recitacijski večer. Dne 8. marca se bo vršil v dramskem gledališču recitacijski večer pesmi Srečka Kosovela. Sodelovali pa bodo ga. Mila Šaričeva, g. Slavko Jan in g. Ciril Debevec. Ker je čisti dobiček namenjen za izdajo Kosovelovih pesmi, opozarjamo že danes na to prireditev in apeliramo na vso kulturno javnost, da se je v dostojnem številu udeleži.
Športni klub »Svoboda« Ljubljana, vabi na svojo I. maškarado »Rdeča noč«, ki se vrši v soboto, dne 26. februarja 1927 v prostorih hotela »Tivoli« (Švicarija). Svira »Jazz-band«. Vstopnina Din 10 za osebo. Začetek ob 8. uri. — Odbor.
Razdelitev skupin na letošnjem vzorčnem velesejmu od 2.—11. julija 1927 v Ljubljani. Uprava Ljubljanskega velesejma je sklenila blagovne skupine razdeliti po posameznih paviljonih sledeče, upoštevaje pri tem želje večine lanskoletnih razstavljal-cev, ki si žele svoje stare razstavne prostore tudi za letošnji VII. vzorčni velesejem: Paviljon E: papirna industrija, grafika, kartonaža in pisarniške potrebščine, pohištvo in stanovanjska oprema, ostala lesna industrija, kemična industrija, kosmetika, živilska industrija. Paviljon F: strojna industrija, kovinski izdelki, auto-mobili, dvokolesa, pneumatika, orožje. Paviljon G: izdelki iz železa in jekla, automobili, elektrotehnika in razsvetljava, poljedelski stroji in o-rodje, gasilsko in telovadno orodje, radio, glasbila. Paviljon H: trgovina, tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuhovina, perilo, čipke, vezenine, keramika. Paviljon I: tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, perilo. Paviljon K: umetnost. Paviljon L: Higijenska razstava. V izogib raznim reklamacijam in tehničnim težko-čam, se naprošajo še vsi neprijavljeni razstavljalci, da nemudoma dopoš-ljejo sejmskemu uradu prijavnico z natančno navedbo želja, ki se bodo kolikor najbolj mogoče upoštevale.
Razstava Ljubljanskega vrtnarstva. Lanskoletna vrtnarska razstava na I. Pokrajinski razstavi v Ljubljani je vzbujala vsesplošno zanimanje in občudovanje. Doseženi moralni uspeh je napotil upravo Ljubljanskega velesejma v stike z najuglednejšimi ljubljanskimi vrtnarji v svrho dogovora za prireditev II. vrtnarske razstave. Lanskoletni razstavljalci-vrtnarji so bili z doseženim uspehom popolnoma zadovoljni in so se zato tudi letos ra-devolje odzvali vabilu sejmske uprave. Vrtnarska razstava na Pokrajinski razstavi jeseni je že zasigurana. Svojo obvezno udeležbo so prijavili že: Bajec, Ferant Anton, Herzman-j skv Franc, Korsika Franja in Šimenc J Paul. Ker so potrebne predpriprave že danes v polnem teku, smo sigurni, da bo letošnja prireditev lanskoletno, dobro izpadlo, nadkrilila. Zlasti se bo letos polagala pažnja na harmonično lice razstave in eksotično rastlinstvo. Seveda pa bo tudi revija domačega cvetja popolnejša in preglednejša.
Iz delavskega sveta.
Brezposelni navalili na francosko zbornico.
Dvatisoč brezposelnih delavcev je v Parizu demonstriralo pred parlamentom. Policija je potisnila demonstrante nazaj, toda 50 delavcev je le prodrlo v zbornico in zahtevalo dela. Na priporočilo delavskih poslancev so se demonstrantje mirno odstranili.
Na srdite interpelacije socialističnih in komunističnih poslancev je premijer Poincare odgovoril, r'• ie \ lada proti temu, da bi zh ica stabilizirala frank z zakonodajnim ukrepom. On hoče, da se prej ustanovi trgovska bilanca. Dejal je. da brezposelnost ni tako velika kot pravijo socialisti in komunisti; »samo« 56.000 delavcev je brez dela. Vlada začne z mnogimi javnimi deli v prid brezposelnim in bo povečala tudi iznos denarne podpore za brezposelne.
Socialisti v Franciji imajo nov dnevnik.
Po razkolih v socialističnih strankah, ki so nastali po drugi (boljše-viški) ruski revoluciji in posebno po končani svetovni vojni, je izmed večjih socialističnih strank najbolj trpela francoska, ki je bila par let skoro v popolnem razsulu. V vsesplošnem metežu se je novi val »radikalizma« v Franciji nasilno in z drugimi metodami polastil velikega socialističnega dnevnika »L' Hu-manitč«, katerega je urejeval do svoje smrti veliki francoski socialistični mislec Jean Jaures. Z izgubo tega dnevnika je bila socialistična stranka Francije ob najefektivnejše orožje. Ustanovila je tednik »Popu-laire«, ki ga je do volitev leta 1924 vzdrževala z največjimi napori, po volitvah pa ga je izdajala le dvakrat na mesec, ob enem pa sklenila delovati z vsemi močmi za ustanovitev dnevnika, ki je taki stranki, kakor je socialistična v Franciji, življen-sko potreben.
Francoska socialistična stranka je v šestih letih vzrasla s pogorišča tako močna, kakor ni bila še nikoli in je danes ena najjačjih strank v Franciij ter ena izmed največjih v socialistični internacionali.
Glavni urednik novega dnevnika, ki je pričel izhajati januarja t. l.» je francoski socialistični voditelj Leon Blum. Oddelek za zunanje zadeve, uključujoč članke o svetovnem političnem položaju, urejuje so-drug Alexandre Bračke. Paul Fau-re, Delepine in Emil Kahn ter drugi so ostali člani uredniškega štaba. Z ustanovitvijo dnevnika »Populaire« sta prenehala socialistična tednika »Le Combat Social« in »La Corres-poudance Socialiste«, z namenom, da se vso agitacijo koncentrira za razširjenje dnevnika.
Uredniki »Nepszave« obsojeni na
par sto let ječe.
Na Madžarskem je svoboda tiska že dolgo neznana. Kritika, ki je naperjena proti vladi in njenim posameznim članom, je kaznjiva, pa če je še tako upravičena in še tako v interesu države. Največji naval cenzure je naperjen proti socialističnemu dnevniku »Nepszavi« v Budapešti. Uredniki in poročevalci tega lista so preganjani in mnogi so v ječi. Obsojeni niso samo na visoke zaporne kazni, ampak tudi na velike denarne globe. Poročevalec .Szoeke je pred dvema letoma kritiziral ministrskega predsednika Bethlena in bil zato obsojen na veliko denarno globo. Vložil jc priziv na višje sodišče, a bil vzlic temu vržen v ječo. »Nepszava« ima vsaki teden povprečno tri sodne obravnave in njen urednik ima že toliko zapornih kazni, da bi moral biti v ječi sto tri leta, predno bi bil prost. Ne samo, da ni dovoljeno kritizirati ministrov, ampak tudi njihovi sino-
vi	so nedotakljive osebe.
Ker je ogrski državni zbor sestavljen tako, da odgovarja namenom vlade, in ker so se volitve vršile v znamenju terorja in je bilo delavstvu le malo kje mogoče kolikor toliko nemoteno izraziti svojo voljo na volilni dan, bodo socialistični poslanci sedanjo zbornico najbrže bojkotirali. Zavedajo se, da tudi Ogrska ne ostane vse čase torišče monarhističnih reakcionarjev, in da pride dan. ko bo delavsko ljudstvo obračunalo z vsemi, ki so mu ukradli civilne svoboščine in mu s tem onemogočili pot v blagostanje.
Angleški rudarski štrajk stane poldrugo milijardo.
Trgovski minister Philip Cunlitfe Fister je dejal v parlamentu, da je stavka rudarjev stala Anglijo 300 milijonov šterlingskih funtov (poldrugo milijardo dolarjev).
Svoboda za denar.
Na različne načine se je že skušalo pobijati socializem in njegove nauke, najbolj originalno protisocialistično teorijo je pa »pogruntal« ameriški senator Heflin, ki pravi, da socializem ne more prinašati svobode — pač pa prinaša svobodo denar! Denar je svoboda! Tako pravi: Denar je potni list za prav-
ljično deželo vsega. Ako imaš dosti denarja, imaš osebno neodvisnost, osebno svobodo, komfort — izkratka vse.
Rekli boste — pravi Heflin — da denar ne kupi sreče, talenta, lepote. notranjega miru in morda še česa. Je že res. Direktno ne. Sreča je osebna zadovoljnost. Vsak človek pa je drugače zadovoljen. Ia-lent je prirojen. Ampak za drag denar lahko najameš talente, ki ti u-stvarjajo vse, kar poželiš. Tudi zdravje je do gotove meje na razpolago za denar, ravno tako ponarejena ličnost in zadnje čase celo umetna mladost. Da, ljubezen tudi.
Če imaš vse to, in če imaš poleg tega še zavest, da se ti ni treba nikogar bati — nikogar, absolutno nikogar — si svoboden. Denar, potni list, je lahko ukraden, prislepar-jen, nakupičen na račun drugih — a kaj te briga, ti si svoboden! Slt-ueže odkupiš, policaja odkupiš, sodnika odkupiš — ti si svoboden.
Svoboda, demokracija stane denar. Koliko imaš? Povej mi. koliko imaš denarja, in povem ti, koliko si svoboden. — Tako pojmuje svobodo ameriški senator Heflin . . .
Carska ječa pretvorjena v muzej.
Znana trdnjavska ječa Schliisselburg na reki Nevi je pretvorjena v muzej in odprta občinstvu, da si ogleda grozne razmere zapornega življenja za časa carjev. Kamenita celica, v kateri je bil umorjen car Ivan VI., kakor tudi vse podzemske celice, v katerih so umrli znameniti politični jetniki v zadnjih stoletjih, so na ogled ljudstvu.
»Liga angleških narodov.« Znani ameriški časnikarski magnat Hearst je začel v svojih dnevnikih agitirati za »Ligo angleških narodov«, ki bo po njegovem mnenju najboljše jamstvo za svetovni mir. V tej ligi naj bi bile Združene države, Kanada, Anglija, Južna Afrika, Avstralija in nova Zelandija.
Turške čete strle štrajk brodarjev. Okrog 5000 brodarjev v carigraj-. ski luki je zastavkalo. Sledil je konflikt s policijo, nakar je nastopilo vojaštvo, ki je streljalo na stavkajoče delavstvo. Sto stavkarjev je bilo aretiranih, nekaj ubitih in več ranjenih.
Boj za »žegnano vodo«. Olje v Mehiki je za kapitaliste v Ameriki »žegnana voda«, ki res nekaj zaleže. Ta »voda« nosi denar, na milijone dolarjev. Kapitalisti sicer ne morejo razumeti, zakaj je bog baš brezversko Mehiko tako obilno blagoslovil z »vodo« te vrste, ampak to vprašanje ni glavno. Ameriški kapitalisti imajo tako vero, da so po božjem pravu oni gospodarji vsake dežele, v kateri je kaj olja. Mehika sicer pravi, da ima svoje pravice. Radi ji verjamemo, da ima pravice. Kdo jih nima? Mehika je imela svoje pravice tudi pred desetimi, petdesetimi in sto leti. Ali vedno je bilo tako, da je Mehika imela le pravice, ameriški petrolejski kralji so pa imeli njeno olje. Čas je, da kralji dobe »pravice«, Mehika pa olje.
iz stranke.
Vsem zaupnikom v Mariboru in okolici!
v nedeljo, dne 27. februarja 1927, ob 4. uri pop. bo v »Ljudskem domu« govoril s. Topalovič, sedaj tajnik Mednarodnega urada dela v Ženevi o mednarodnem položaju s posebnim ozirom na Balkan in Daljni vzhod
v zvezi z nedavno obdržano sejo eksektive socialistične Internationale v Parizu.
Kraj. org. SSJ Maribor.
Maribor.
Klerikalno pavovo perje. Nedeljski Slovenec poroča iz Maribora, da so se na magistratu na nekih odseko-vih sejah menili, kaj bi se vse sezidalo, če bi dala Delavska zbornic^
2	milijona, Okrožni urad za zavarovanje in Pokojninski zavod po 1 milijon ali še več. Potem pa pravijo: Če le ne bodo socialisti zdaj nagajali, pa bodo vse to uredili in postavili, hiše za delavce in tudi nov Delavski dom. M»
socialisti seveda ne botno prav nič proti temu, da se z delavskimi davki, te delavce, ki še nimajo dovolj dobrih ki so jih doslej tiščali v Beogradu, za ali pa sploh nič stanovanj, sezidajo stanovanja in drugo. Toda ne uvidimo, kako 'pridejo klerikalci, zlasti njih poročevalci do tega, da se hočejo nekako pobahati: glejte vse to Vam hočemo dati mi, mi; ne pa oni, katerim ste pri zadnjih volitvah »dali zaupnico« in ki bodo temu morda še nagajali. Tako pravijo, in o tem jasno dokazujejo, da bi se hoteli zdaj na ta način prikupiti delavcem, tudi že za prihodnje volitve. Delajo pa tako, kakor da so sami segli v svoj globoki žep in težko žrtev prinesli na mizo, okoli katere sede delavci. Imajo pa prav, ko priznavajo, da se je dozdaj za delavska stanovanja dalo toliko kot nič. Toda temu je lahko odpo-moči sedaj, ko sede tudi SLS poslanci v vladi in če boste vsaj sedaj res kaj storili, nas bo zelo veselilo.
Otvoritveno zasedanje oblastne skupščine v Mariboru. Skupščina mariborske oblasti, sklicana s kraljevim ukazom na dan 23. febr. 1927, se sestane tega dne ob 8. uri dopoldne k svojemu prvemu zasedanju v porotni dvorani mariborskega okrožnega sodišča.
Usoda steklega človeka iz Št. Lenarta. Oni kmet iz Št. Lenarta, o katerem smo zadnjič poročali, je bil potem prepeljan z vlakom, v službenem vozu (!) v Celje. Med potjo pa, v bližini Slov. Bistrice je od muk umrl. Pomagati mu ni več bilo, ker je bil ugriznjen od lastnega psa že okrog božiča, pa je vse zanemaril, čeprav je vedel, da je bil pes, ki so ga že tedaj ustrelili, stekel. Umrli, Svešek, po imenu, zapušča ženo in 3 otroke. Priporočali bi oblasti, zlasti pa Pa-sterjevemu institutu, da v dotični vasi ozir. v hiši umrlega, ugotovi, ali ni morda še kaka možnost, da bi se nevarnost obolenja za steklino razširila. V takih podeželskih krajih je šc celo treba, da se ljudstvo pouči, da bo tudi zaupalo Pasterjevim zavodom in njih pomoči, ker imajo mnogi o tem zavodu čudno, vsekakor pa nejasne pojme.
Vabilo na inaškerado, ki se bo vršila, dne 26. februarja 1927, v gostilni »Mesto Ptuj«, na Tržaški cesti. Svira priljubljena godba na lok. Čisti dobiček je namenjen za brezposelne delavce Splošne stavbene družbe. Začetek ob 19. uri. Konec zjutraj. Vstopnina Din 5. — Odbor.
Pri mariborski Borzi dela je delo na razpolago: 35 viničarjem. 2 vrtnarjema. 1 sedlarju, 2 pekoma, l ko-čijažu, 6 vajencem (krojaške, ključavničarske in pekovske obrti). 28 kmečkim deklam, 4 sobaricam, 11 služkinjam, 12 kuharicam, 1 pletilki,
2 vzgojiteljicama, 4 varuškam, 3 po-strežnicam. 2 delavkama. 1 perici.
1 natakarici in 1 gospodinji.
agirali na omenjeno predavanje z javnim predavanjem in diskusijo o marksizmu, socializmu in »fordizmu«, ki se mu drugače pravi tudi kapitalizem in ki se bo vršilo prve dni meseca marca pod okriljem celjske podružnice »Svobode«. Predaval bo sodrug dr. Tuma iz Ljubljane, ki je pooblastil »Svobodo«, da vabi na javno disku-zijo o gornjih vprašanjih tudi meščanske kroge, posebno pa one gospode, ki so s čudovito hladnokrvnostjo skušali postaviti marksizem v podstrešje, Forda — kapitalizem — pa v deveta nebesa. Delavstvo pa naj za to predavanje že sedaj agitira.
»Delavska politika« se v Celju prodaja v trafiki Franc Fraile v Prešernovi ulici.
Nesreča na odru. »Krekova mladina« je v nedeljo priredila v Narodnem domu igro »Graničarji«. V prizoru kjer igralci rabijo puške je eq igralec proti nasprotniku ustrelil tako neprevidno, da so ga izstrelki slepe patrone zadeli v obraz in bo revež bržkone zgubil obe očesi.
Trboulje.
Celje.
Ford in marksizem. Kakor smo že poročali, je Ljudska univerza priredila predavanje o Fordu, ki se je spremenilo v dolge litanije proti marksizmu in sicer tako tendenciozno, da je bil predavatelj, kakor smo slišali, celo od strani meščanskih krogov na to opominjan. Tudi nam prihajajo od več strani vprašanja, češ, kako je bilo sploh mogoče, da je Ljudska univerza tako predavanje dopustila in »koliko je za to od Forda dobila«. Na ta vprašanja seveda ne moremo odgovoriti, pač pa sporočamo, da bomo od naše strani re-
Volitve v oblastno skupščino so
marsikateremu politikarju zavihnile nos in je dobil precejšnjega mačka, ki ga ni mogel takoj »skurirati«. Posebno generalštab bernotovcev je ves iz sebe, ker so pač sigurno računali, da dobe v Laškem srezu mandat in so se jim še oni volilci, ki so jih pred volitvami s tem tolažili, takoj po njih razkropili in je večina pristopila v našo stranko, ter s tem obsodili njih raz-bijaško delo. Da bi jih pa vendar še nekaj pridržali, so se iznašli na neki konferenci, na katero jih je prišlo reci in beri celih 8, da se vsaj teh osem zedini ... Na koncu pa so satirali trikrat tak baronski živijo, da se je bernotičina popolnoma razjedinila.
Postopanje raznih priganjačev pri Irb. prem. družbi presega že vse meje. Delavci se kaznujejo na stvareh, katerih niso zakrivili, to pa radi tega, da razni nacionalni napihnjenci ne padejo v nemilost pri mednarodnem kapitalu. Da navedem samo eden slučaj tega škandaloznega postopanja, ki se je dogodil na zapad-nem obratu. Dva polagalca cevi so dodelili k delu v jami, ki ga imata izvršiti isti dan, kar jima je zaukazano tudi vestno izvršiti. Pol ure od njihovega delovnega kraja pa je vsled streljanja počila cev. Isti kraj obišče tudi inženjer in naznani v pisarni, ker je počila cev in da iz nje piha zrak. Nadpaznik pa kratkomalo vzame svinčnik in napiše onim dvema, ki sta pol ure od tega kraja na delu, kamor sta bila od istega paznika poslana, vsakemu po 30 Din kazni. Ko sta se pa potem proti temu v pisarni pritožila, da nista odgovorna za celo jamo, ako se kje kaj pokvari, ker ne smeta zapustiti kraja, kjer se jima je delo odkazalo. Paznik pa kratkomalo izjavi: »Bosta pač drugič vedela!« lorej delavec mora kazen že poprej plačati, predno je sploh prestopek zagrešil. Nato pripomni še paznik, da samo postopata in sploh nič ne delata. Mi pa vemo, da TPD nima nobenega delavca, ki ne bi imel svojega dela in ne bi bil potreben, ima pač veliko priganjačev, ki so nepotrebni, ker delavci že itak preveč delajo. Ako ne bi delali, bi ne bilo takšne produkcije. Saj iz pisarne pač ne pride nobenega premoga na separacijo. V tem se javno zrcali ljubezen naših narodno mislečih ljudi do svojih bratov Jugoslovanov, kar oni pri vsaki priliki tako radi naglašujejo. V res-
nici pa ni večjih tiranov slovenskega delavca, kot so ti. In vse to v korst polnim malham mednarodnega kapitala.
Hrastnik.
»Svoboda« in njeno delovanje. V
času vseh mogočih pregrupacij javnega življenja, tedaj ko se mnogo govori in piše o vseli stvareh sindikalnega in političnega življenja, vrši svojo smotreno delovanje kulturna organizacija »Svoboda«. Proletarska mladina, ki je za svojo dedščino sprejela revolucionarne nauke in tradicije, vrši svojo kulturno delo. Niz predavanj, ki so se prošlega leta vršila, in otvoritev dramatične šole. je že ob svojem rojstvu dovolj jasno pokazalo, da se hrastniška mladina zaveda vseli svojih tradicij, svojih življenskih dolžnosti za veliki osvobodilni boj socializma, socialistične kulture. Kaj zato. če sovražniki še tako kriče in izzivajo na re-vanžo. proletarska mladina bo s svojo kulturno organizacijo znala vedno kljubovati vsem napadom in še posebno onim. ki prihajajo iz znane patronance. — »Svoboda« ne pozna strankarskih očitkov, ona mora biti svetišče vseh resno misleči!! marksistično orientiranih elementov. Zato pravimo tem potom vsem. ki skupno delajo v organizaciji, vsem sodrugom in sodružicam:	Edino
»Svoboda« bo znala stopati po poti uresničenja socialistične kulture. — Rdeči korespondent.
Šoštanj.
Častna izjava, objavljena v št. 12 Delavske Politike«, podpisana po Antonu in Frančiški Rožič, se nanaša na obtožbo člana gospodarskega odseka konzumnega društva sodru-ga Antona Arzenšeka v Šoštanju.
Pred približno 2 letoma se
je ustanovil pevski odsek požarne brambe, v katerem je bilo videti pravo življenje in so ga bili vsi občani veseli. Pevcev je bilo prilično 18—20. Od vaje do vaje se je lepše razvijal, kar naenkrat pa je začel pešati in zdaj ga že ni več. Na zadnjem občnem zboru so predlagali nekateri razpust odseka, kar pa je z večino glasov odbito, nakar smo se nadeli, da se bodo vaje zopet redno pričele. Pa zopet nič. Kje tiči vzrok, ne vem. Najbrže vtistih ,ki malo delajo in le kritizirajo. Tega bi bilo treba prizadete odvaditi, drugače bodo ušli še ostali, ki imajo kaj pevskega talenta. Treba samo stvarno na delo, ako pa ne bo nič, se drugič oglasim in privedem prav krivce na dan. — Član pož. brambe Šoštanj.
Zagorje ob Savi.
Redni občni zbor naše »Svobodi-ne« podružnice sc bo vršil dne (>. marca s poročilom vseh funkcionarjev, volitvijo novih odbornikov itid. v »Zadružnem domu« ob 5. uri popoldne.
Lesce.
SMRJ. podružnica v Lescah, je razposlala meseca aprila 1926 na vse kovinarske in druge strokovne podružnice bloke za nabiranje prispevkov za zgradbo delavskega doma v Lescah. Ker nam pa mnogo podružnic do daneš še ni poslalo obračuna ali pa vrnilo blokov, naprošamo, da nam prizadete podružnice
vrnejo bloke in obračunajo denar, če1 je pa le mogoče, naj gledajo, da vse razprodajo. — Prodajajo naj se blo-ki sedaj le po 1 Din, ne pa po 5 Din, kakor je označeno. Ako so jih pa podružnice že kaj razprodale im* 5 Din, naj nam to tudi sporočijo ib zraven pripišejo, koliko je bilo list-t kov razprodanih po 5 Din. — Odbor
Fala.
Podružnica kovinarjev na Fali priredi v soboto, dne 26. februarja 1927 občni zbor v gostilni Tomelj ob 17. uri s sledečim dnevnim r$-j dom: 1. a) Poročilo predsednika, bi blagajnika, c) kontrole. 2. Volitev novega odbora. 3. Razno. — Ker je stvar važna, se vljudno vabijo vsi člani kakor tudi nečlani k obilni u-deležbi. — Odbor.
Rufe.
Naša Del. kulturna org.. »Svoboda« nam je priredila za 20. tm. predpustno veselico s petjem, godbo in običajno zabavo. Pri tej priliki so nas posetili tudi sodrugi iz Maribora, in sicer pevsko društvo »Frohsinm in mešan zbor pevskega odseka »Svobode« in večje število drugih sodru-gov in sodružic in telovadcev iz Maribora. Posebno oblagodanili so nas pevski zbori, kateri nam ostanejo v trajnem spominu in za kar jim najlepša hvala. Cel večer je poteke! v najlepši slogi in veselem razpoloženju, tudi mnogih naših domačih prijateljev in prijateljic, tako da par oči-vidno nahujskanih razgrajačev ni moglo priti na svoj račun. Zato se opravičeno govori, da tako lepe, zabavne prireditve še Ruše letos niso imele, kljub temu da imamo kar vsak teden javljene različne zabave. —d.
Delavci in poljedelci na deželi, ki
so postali isti zdaj 21 let stari, ali še . niso bili iz drugih razlogov vpisani V j
volilne imenike naj sc sedaj v februarju pobrigajo, da jih vpišejo. Na deželi jih vpisujejo te dni v občinskih pisarnah. Prinesite delavske knjižice ali domovinski list seboj! Zdaj je še čas za volilno pravico!
Listnica uredništva. Sodr. M. Ljubljana, prosim, pošljite takoj tisti oklic, ker ca nistno še prejeli in čakamo nanj.
Za tiskovni sklad: Iz Hrastnika: S. Ma-Io\rh 10, s. Žibrct namesto »Napreju« De-lavsl<i Politiki 5 Din. Iz Trbovlja: S. Teran I. 5 Din, Markovič V. H. 2 Din, Šviga Viktor 4 Din, Pernek .lakob 2 Din, Pavelšck Karl 2 Din, Jerman Janko 4 iDn, Možina Jakob 10 Din, Škerjanc F. 10 Din, ncime* novan 2 Din, Kruiič I. 2 Din. Jurjavcc F. 10 Din, Korinšck B. 10 Din, Fori Jože 10 Din, Iskerna hvala. — Sodrugi posnemajte!
Kino.
KINO »DIANA«, STUDENCI.
Od srede 23.. do vključno petka, 2.3. tm »Velika krivica«, cirkuški film z lepotico Mary Wilsou v »lavni vlogi. V krasni inscenaciji tejja filma se nam prikazuje najrazličnejše prizore i/. razuzdanih aristokratskih krogov kri perc sramoto ljubezenski dogodki na parobrodu prireditve v cirkusu s smrtonosnim padcem ko-nja-dirkača nočni napadi na deklice torej dogodek za dogodkom, ki drže gledalca v stalni napetosti radi izida teh dogodkov.
Pride:	Hirati	Ijcpotica-, kriminalno-
socialni film proti trgovini z dekleti. Konkurenca lepotic. Ta film se predvaja mesto filma Charlfc Chaplin, kateri ni pravočasno prispel.
PRODUKTIVNA ZADRUGA KROJAČEV j
M. Z. Z O. Z. V MARIBORU, RUSKA CESTA Jt. 5 ZbifOjte ZB
I tiskov, sklad
se priporoča za Izdelovanje obleke za dame In gospode po meri. Lastna zaloga češkega in angleškega sukna vseh vrst. - Solidna postrežba.
!
nrmimTBRi o^ittitii—rm h m hi 0 imu 11 —
KLOBUKE. ČEPICE, OBLEKE.
perilo, ievlje, dežne plašle, dežnike, palice, nogavice I. t. d. kupite najcenejše in najboljše pri
^ Jakob Lah, Maribor, samo Glavni trg 2. ■
rr 1TT1TT1 — rrr ii i mm iii m 111 iiriii b h i iii iiiirm> »_jjulili!.7F
Tiskar: Ljudska tiskarna d. d. * .Mariboru, predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru
1. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA 1«. Z. Z O. Z.
Ust.in. 1898	M	A	RIBO	K,	TRŽAŠKA	CESTA	ŠTEV.	36	-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 In na Glavnemu trgu štev. IH.
Moderno In higiensko urejena pekarna. — Priporočamo vsem organiziranim delavcem ln delavkam naš-: okusno pecivo v polni teži. Ozirajte sc pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.