Najnovejša poročila. Wilsonoy odgoyor Cerniau in Hert- lingu. Prtdsednik Zedinjeoih držar je i«el ˇ torek, 12. febroarja y aneiSkena. kongresa govor, t katerem je odgororil na Černinova in Hertliagova izrajanja z dne 24. janaarja, s kat?rimi sta ta dra odgoT»rijk ma obazložite^ rojniii eiljeir, ki jih je ˇ irnena ara«-iikega ljud»tva določil Wilson y s*ojem govora df e 8. jaaaarja. Černinov odgovor, tako je izvajal Wils«n, st* poslužaje prijaznih besed ter agotavlja priblilevanje med ameriškim ia avstro ogrBkim naziranjeni. OdgoTor neirškega kanclerja Hertlioga pa je nedoločen, porzročaje zmedo, je poln dvooranih stavkoy, in ni jasno, kaj bofte Gotoyo pa je njegov toa čisto drag kakor ton Cerninovega govora in očividn« tudi ztuledaje nasproten cilj. Vs*kema, kateri spozna, kako je rojska preastrojila mnenje in razpoložtoje na svetu, mora biti jaano, da se na nerašfci strani ne more doseči splošea mir, ki bi bil Treden žrtev in trpljenja teh let. Gre pa za 8p!o8ni jjoir. Mi aočemo novi red med narodi, ki je zgrajen na dalekovidnem in neobsežoem nzčela pravice in pravičnosti, ne pa miru iz samih *iyoy in krp. STetovni mir je odvisen od rešitve raznih TpraSanj in ta vprašanja Tsako posebej in vsa skupaj zanimajo yea svet, in če se ne bodo rešila v smislu Ee5ebične pravičnosti, se z ozirom na želje naravne narodne skapnosti in na narodne zahteve in na varaost in dušetni mir prizadetih narodov ne more doseCi trajen mir. Ta yprašanja se ne smejo ločeno rešiti, vsako v svojem kota. Ncbeden se ne sme izključiti. Kar zadeva mir, zadeva čloyeStyo, in kar se je z tojaško silo odloCilo, če se je to zgodilo na kriviCen način, še ni rešeno. Ozirati semoramo na narodne zahteve. Narodi se smejo vladati samo na način, ki je primeren njihovemu lastnemu privoljenju. Pravica samoodločbeni samo beseda, marveC načelo za delo in ž i v 1 j e n j e, kigav bodoCe državniki bodo prezirali samo na lastno nevarnost. Mir se ne doseže s tera, da ga želimo ali pa s pogodbo na mirovni konferenci; ne more se tudi sestaviti iz ločenih pogodb med mogoCnimi državami. Vsi ndeleženci vojne se morajo zbrati pri rešitvi rsakega vprašanja, pri katerem so kakorkoli udeležeai, iščemo namreč mir, za katerega jamCimo vsi in katerega moremo vzdržati rsi, Vsaka posamezna zveza se mora poivreči splošai »• ^bi, ali je namreč pravična ali pa samo kapčija mtd državaimi poglavarji. Ni pota do miru, dokler se ne odpravijo vzroki te vojske. Ta Tojska ima svoje rzroke t tem, da so se prezirale pra ˇice majhtih narodor, ki jim je manjkala edinost in moč, da bi dosegli izvršitev syojih zahter, svoje državne pripadnosti in lastne oblike politifinega žiyljenja. S pogodbo se morajo skleniti obveznosti, da kaj takega ne bo reč mogoče, in te obveznosti morajo biti podprte z združeno močjo vseh narodoy, ki ljubijo pravico ter jo hočejo yzdržati na Tsak ntčin. Černia gleda, kakor se doziera, podlage mirn z jasnim pogledom in jih ue zatemenjuje. Vidi, da je neodvisna Poljska, se3tayljena \z vsega neoporeCno poljskega prebivalstva, zadeva evropskega dogovora; da je treba izprazniti in zopet ypostaviti Belgijo; da je treba zadovoljiti narodna stremljenja celo tadi ˇ lastni državi (AvstroOgraki) ˇ skupaem interesa Evrope ic človeStva. če o gotoTih rprašanjih molci, to dela z ozirom na Nemčijo in TurCijo. Šel bi še dalje, kar te dostaje od Amerike dtločenih vojnih ciljev, če se mu n« bi bilo treba ozirati na ZTe^o Avfltrije z Nemčijo in na njeno odvisnost od Nemčije. NaCela za sporazam med vladarna Zedinjenih držaT in Arstrije, so ta: 1. Vsak del končno reljavne pogodbe mora temeljiti na prarici in na taki poravnari, da bo zavarovan trsjni mir. 2. Narodi in pokrajine se ne smejo od enega držaynega gospoditva porivati k drugemu kakor reCi ali ksmni. 3. VpraSanje o ozemlja, ki je nastalo vsled rojne, se mora rešiti t smi3la in t korist prizadetih prebivalcer, ne pa kot sporazum ali poravnava med nasprotujoCimi si državami. 4. Vse jasno orisane narodne zahteve se morajo zadovoljiti kakor le mogofie daleč in razsežoo, ne da bi se sprejeli nori ali ovekofečili stari žirlji razpora in nasprotstva, ki bi kmalo zopet m»tili mir Evrope in TMga STeta. Na podlagi teh naCel se lakko razpravlja o splefaeM aiira. Dokler ai gevarovan takien mir, laoramo nadalje/ati rojno. Ta načela so, k«likor moremo pr«sojati, povsod sprejeU, le od voditeljer Memške vojaške Btranke ne, ki je za priiobitT« osemlja. Žalostao je, da ta nemška stranka hoče in mora milijone Ijadi izročiti emrti, da preprefti to, kar yes svet aaiatra za pravično. Amerika st ne bo rrnila s pota, ki je stopila naaj. Naše moči so deloaaa že mobi izirane ; ne bomo mirorali, dokler •e to ne zgodi r celoti. Ameriške čete se bodo ¦agloma poslale na fronto. NaSa mena za praTico in Bamoodločbo se bo pokazala v dejanja. Amerika se vojskaje za prostost in pravico. Poljaki ia ministrska kriza, Med Poljaki je razbnrjenje vsled odstopa Telikega dela poljskega ozemlja Ukrajiai, yedno reCje. Odstopilo je tudi ministrstvo Poljske ˇ Varšavi. Sledsli so mu Se drugi člani poljske vlade. Med Poljaki se opaža močno gibanje za priklopitev Poljske Rusiji in astaaovitev poljske ljadoylad«. Na Danaja so se pridružili stališču Poljskega kluba tudi poljski Clani gosposke zbornice, ki so izjarili, da bodo v gosposki zbrmici kakor tudi ˇ deiegacijah stopili v najstrožjo opozicijo proti vladi. Odstopiti baje nameravata tudi ministra Poljaka, Oiklinski in Tvardovski. Ker tndi Jugoslovani vstrajajo v opoziciji, bo mogoče podal svojo ostavko (tako prarijo nemški riri) tudi miaister 2olger. Vlada. še do yčeraj ni imela zasigurane veCine za proračun. Sedaj račana na nemšce socialne demokrate, da ji priskočijo na pomoč Y«aj s tem, da ne glasujejo proti. Nekatera dunajska poročila jsvljajo, da bo vlada v slučaja, da se ji ne dovoli proraCun, razpustila državni zbor, kar pa je z ezirom na sploSni položaj malo rerjetno. Slovo od Bresta-Litovskega. Mirovni odpos'anci vseh držav so dae 11. febraarja odpotovali iz Bresta Litovskega. NaS zananji minister grof Černin je dospel že saoči na Danaj. Ruski državni bankerot. Oerednji izvršilni odbor ra*e vlade j« dne 8. febroarja skleail, da se prekliCe Teljarnost ruskih državnih posojil. Podrobna določila te odredbe so : Vaa državna posojila, ki so jih najele prejšoje ruske viade, so nereljavna. Vlada preklicuje rsa od teh vlad dana jamstva za posojila raznih podjetij. Vsa posojila, najeta izven Rnsije, se proglasijo brez izjetne za neveljavne. ManJ premožnim, ki so podpisali držarna posojila do 10 000 rabljev, se bodo za odškodnino dale listine novih posojil sedanje rlade. Vioge y držafnih hranilDicah ostanejo nedotaknjeae. — Vlada je tadi odredila podržarljenje ruske trgovake mornarice. V»e večje trgovake ladje postanejo državna last. Zasežejo se todi delni&ke glarnice sasebnih bank. Vslcd državnega bankerota je najhuje priztdeta Francija, katera je ie pred rojno imela t Rusiji izposojenih najmanj 20 milijard frankor, k tema je Se prišlo nad 5 milijard med rojsko. Anglija ima Tknjiženih v Rusiji 7 milijard rnbljer, Amerika 1 milijardo dolarjev, Japonska 390 m lijonov jenov ; mnogo milijonov bo izgabila todi Nizozemska in Nemčija. Poslednja je imela r Raiiji posojil do 2 milijard. Za Jugoslavijo so nam došle naslednje izjave: daho\šč:nst dekanije Št. Lenart v Slov. gor., ZavrC in Rogatec. Hranilaica in posojilaica v Svečni. ObCine: Pretrež, Kapela, Globoko. Griže, Pacinje, Radislavci, Pleterje, Sv. Rok ob Sotli, Ptajska gora, Bojsno. Žene in dekleta : Verhole pri Sloy. Bi- strici (94 ženskih ter 49 moških podpisov), Klja- Carovci (nad 200), ptajska okolica (146 ženskih iD 94 moških), Sp. Velovlak (92), Pohorje pri Hočah (148 ženskih in 137 moških), Pretrei (95 žeoskih in 48 raoških), Sromlje (67), Kapela (151), MuršCak (260), Radinci (92), Rihtarovci (33), Kocjice (566), Velenje (408), VuCja Tas (117), Gornja Voličina (116—25), Cermlenšak in Selc« (162—54), Dobova (377), ArtiCe (351). — O izja- yah, ki se pošljejo Jagoslov. klaba oa Dnnaj, smo •bveščeni še le pozaeje. Radi tega je dobro, da st nam kratko po dopianici naznaai koliJco oseb >v c ~~^*y**i r\?. "9 moremo aio. CL!!!: prioM'*'. !:.i liimamo t^nko r-r^tcra. — 2.vs:a avstriisko bab^^ojta JagoslaTija! Ea TiskoTnl d<\~ » Mariboru so darovali p.t.: Zern '.:. .l.:-.ieta v Ljumiein v Savu:]ski dolini v. .iabrale 222 K in sicer so darovali: Obiteli Juzelnova 10, Obitelj Janezova 10, Obitelj Pttt''.,va 20, gosp-, Korošeo 2. gospa Kolenc 10. C.atolj Joškova 17, 0bitelj ErmeiiC 10, Pikl Marij-a 2, Bakonik Marlja o, Goričar Kristin^ 2, Druškovič A!na 2, Drugkovič Franca *, rirunet Mioa 3, Jelovnik Ana , Hervatski Mariea 2, Serbela, Marija 3, ZfčniK Zelka 2, Krolnik Franca 2, Lorger Antoaija2. Sušnik Marija 2, Papež Marija 2 Zagožen Ms*\,ii 5, Juvan Marjeta 2, Mesenovič Linči 2, Su?'', Mar.,a 3, Sem Ivanka 3, Bud;K» Liza 2. '\imet Fiur. S, Slatinšek Urša 2, Jaranik Marii* „, Kopušar Fr. 2; po 1 K: gospa Brun^i, Ai><- ,,uvan, Micka Juvan. Francka Juvan. Li':. Icfimec, Liza Kemec. Jnzefa 'iya. (;, I.Z-irra Za'c. Ana Seniea, Jera Kepa, Marij.Plesec. Marila Jež, Marija Pustoslemšek, Jozefa Juvan, JozcJa Juvan, Liza Juvan, To-'.5ka Juvan, An.v Eimenc. Mica Ermenc. Jera Lihteneger. Helena Bihteneger, Urška Sepul, Marija Ermenc, Fraron DeŠman, Ana Jamnik, Marica Ermenc, Jerca Spruk, iAlbin Ambrož, Franc Sušnik, Zefka Lihtenopter, M Kočevar, Ann Rafiun, MarijaErmeno, Jozefa, Ermenc, Micka Lihteneger, Johana gkrul;-ej, Jozefa Jera>. A na Ermenc, Zeffca Kočevar, Antonija Vezočnik, Vv\\a Vezočnik, Micka Vodopivc, Marija. Krajnc, Aot. Juvan, Pepca Juvan, Marija Herle, Marija SiišjvV Mariia Jerai, Mari'a Sem, Franc Krolnik. Frsnop Podlesnik, Mariia Zalesnik, Franca Zalesnik. Lir-fii Barbe;, Franca" Podlesnik, Liza Hribernik, Psvla KlemenšeV, Ann BarUei, Marija Brunet. UrSa Kbdoik Mariia Orešnik, Mici Lorger, Roza Lorger. Ana Lorger. Mari.ia OreSnik, Trezi OreSniV. Mnrij^ Ermenc, Franca Ermenc, Mici Kaker, Micka VaSnn. Zefka Vafiun, Lizn Kopnšar, Ana HanžiP. Zefsi r<>- sovnik, Franca Valte, Budna Liza, Budna Zefkn. Bruret Liza, Brunet Micka, Koimšar Ana. Vodnšel Ann. in Maricn Serlovnik. Pri Sv. Kunigundi n-a TY bnr:n sn ^arovali: Anton (Tbrovnik 2, Turj Ovftnr 4, Alo:z Verdr.;k 3. Tomac Koi^rivnik 1, Malevž Stribl 1, 'Janez Snile 1. Alojz Mernik 10. Aloiz Ssvlftk 1, M^tftvž ZaffomilSo1- 1. Albert ZagomilSek 1, Ivnnn. Hro^nt 2, Amnli'a Kopri\Tiik 1. Marjeta Koprivnik g Voronika Ko^ri\mik 2, Katarina DiraKsler 1. Tvana Hren 1, MatiVda Hren 1. Amalijn Hren 60 vin., Artn^i!a Hren 1 K, Mari.ja Hren 1. Veronika Hren 1, M'ari'a Hren 1. Mar'eta Hren 1, Antonija Ov<\ir { Veronika Ovfar 1, Mari«a Ravnink 2, Katarinn, Ravnjak 2, Roza Ravnjak 2, Veronika RavnjaV 1. Katnrina Ravnjak 60 vin.. Frančigka RnvnjnTc 60 v. Mari'a SadeTc 2 K, Neža Sadek 10, Trezika Sadek 1 Roza Radek 1, Malika Sadek 2. Mnnika Sadek 3, | Marija Gričnik 2, Barbara Stefane 60 vin., Terezi- j ja Vivod 60 vin., Julijana Mernik 2 K, Neimenovam, | Padeški vrh. 6, Katarina Mernik 2, Neža Trunkl 1, | Veronika Stribl 2, Marija Malec 1, Marija Svab 1, \ Veronika Zbičajnik 1, Katarina Prelogar 2, Katar. Vran'ek 40 vin., Neža Gafinik 1, Marija Spile 1, Pitrof FrančiSka 80 vin., Frfinfiiška Gosak 1, Hele^.u Zacomilšfik 1, Mari;:i Vetrih 1, Alo.;zija Vetfili 20 v, Mariia Obrovnik 1. Uršika Korotančnik 1, Kaiarin-.i Mavhar 40 vin., Antonija Podgrajšek. 1, Antonija Stndenč ;ik 2, Antonija Korošec 2, Antonija Polc 1, ; Ara Kobale i>0 v, Kunigundla Koprivnik 1. Mar;.;a , Bo<"!ek 1, Veronika Vidmar 1, skupaj 107 K 10 vm. ¦ Zui.lja.ni Sv Lovrenca v Slov. gor. so poslali že .' i dar v znesku 341 K in sicer so darovali: Kukava: « Fra"o F!os 10, Marija Flos 5, Margareta Toplak 10, | Marija To >lak 5, Alo"z Tonlak 5, Anolonija Topl-ak ; 2, Mari:a Re^erc 4, Peter Muhič 3, Jakob Horvat 1, f Helena Kovagec 5, Ana Kovačec 2. Ivana Toplak 2. ;t Katarina To -lak 1, Gera Dokl 2, Jvana Samperl 2, ; Rozalija fiamprl 1, Marija Seguln 2, Margareta Se- \ gula 1, Jakob Herpa 1, Blaž Plohl 2, Ivana Plohl 3, , Terezija Plohl 2. Marija Duh 2, Barbara Duh 2, E- ( lizaheta Nfaoen 1, Neža ba.;li 3, Neža Janžekovič 2, j Marija Soštarič 4, Terezija JanžekoviS 2, Marija Fi- ; jnfiko 1, Neža Kosec 1, Vožat Horvat 1, Mostje: Ne- ! ža Toplak 2, Juršinrii: Neime-ovnna iz Mar. dniž- : be 30, Marija Kupčifi 2. Frano Brlak 4, Podkovci: : Terezi.ia Kranjc 1, Aloiz Kranjc 2, Anton Kranjc 2, j Frano Vnuk 2, Ana Stehih 2, Frančiška Stebih 2, ; BeKimke od Mirna pri Gorioi 5, Marija Batistifi 5, ; Leo-^olda Knvio 5, Katarina Kmic 1, Drarovifi: Te- | rezi.ja Nave8-ar 1, Marija Gnmilšek 1, Tvana fiom- • perl 4, Marija To'">lak 2, Npimenovani 2, Genovcfa j Kižnnr 2. Ana Rr>; ift 2, Mnrgnreta Plohl 1. Knf^r. j Plold 1, Mfirijn Plolil 1, Mnrua Tiajh 1, Gera Bezjnk 1. Mariia MafaSifi 2, Franc Ceti 2, Marija BratPC . 1, Jnnez Berlnk 1, Terezija Ste'»h 1, Mn.ri.ia Horvat i 2, Ana Glazer 2, Martin Stebih i, Marija Skrlca 4» vin.. I?nez K^:;l 2-". vui.. :^*riia Repi6 1, M«r -niimc 1, Aua bt»b»v: 1, Kiuira iiesu- 1, iviari]*x..S.:"" 2, Marija Cajlinger 20 vu-., ^-'/linoi: Ta-ix-',; Tlefiič 4^ Mfafi;?. Vertid 1. Mur:.a * oš l.u, .±. litia.,, ^, >i>ih 2, iv'i' ^a T^>lak 4, Jaii. '^o uiilšek 10. Gra.^"^'": ivžti.a K ,nih ' j vji., '-arijaT^^bzija tiratec 2, ivul^rina ijjupjia 1, Mr-.^ai1!-:. 60 vin., Jaiiez Žmauc 1, ! an Ožn' len'..v, , ¦' \a^1, Zagorci in Oblaki: ..užef V^-v* : , .- ._z Pignai'1 Urška I.rv^ z, .mcenc Rer ., Anton r.onifi 1,Yt-:.~ nolc 2, Jo?ef Majeri^ . Anton Holc 5, "Mar.m Kat. Majerift d, Franr ote' lh 2, Terezija Holo 1,Marija F^1? .'., Z^ln' ,nuk ,, Janez Ceh 2, Marjetaueh o, Pavlina ^urko 1, ^ristina Murko 1, FranoFekonja ', Murija Fek<"uja 2, Terezija Fekonja 2,Ar^.-tja Brumen 3, M .rija Muršič 2, Janez Murgič1, Marija Perša 1, /.poloiiija Matjaišič 2, Jan. Mur-F.6 1, Margareta relfabro 1, Marija Braček 2, Ma- rija Holc 1, Mar'ja Žmauc 3, Ana Kukovec 1, Ma- rija Kajnih 80 vin., Marija Maljašič 12 Neža Bra- ček 1, Mar;,a Kežmoh 2, Marija Matjašič 80 vin., Marija Kn.ar 40 vin., Marija Padovnik 1, Jož. Ceb (župan) o, Begunka Julijana Peric 1, Katarina Ko- larii1' i, Antonija Holc 2, Jožel Semelie 1, Valentiu P .nor 1, Marija Holc 1, Marija Tašnar 1, Vučina Gera 1, Julijana Vučina 2, Jakob Vnuk 2, Anton Zmauc 1, Julijana Cuš 1, Anton Cuš 1, Franc Hol<; 2, Ana Šafarič 1, Gera Lovrec 1. V uoeini Pohorje, župnija Hoče, so darovali: Tihi Visočnik 10, Marija Toličie 10, Marija Robič 5, Marija Matilda Robič 3. Jozefa Pergaver 5, Roza Ternjak 5, Amalija Kanc'er 1, Helena Genofefa Visočnik 5, Marija Pliberišek \, Jakob IjObnik 2, Terezija Visoonik 4, Pregl M..rtin 1, Pregl Franica 1, Blažič Kristina 2, Keršič Jozefa 2, Ivana Cernis 2, Marija Vuga 2, Marija Mozetič 2, Marija Bitežnik 5, Marija Podkrižnik 1, Iv. Korosova 1. Veronik Barbara 1.40, Lovreno Robič 5. Dovnik Liza 3, Dovnik Antonija 4, Lovrenc Dovnik di> vin.. Kozalija Robič 3 K. Jožef Pliberšek 40 vin., Julijana Lešnik 2, Marija Lešnik 1, Cveček Alojzija 1, Marija VisoSnik 1, Jurij Visočnik 3, Terezija Visočoik 2, Franc Visočnik 20, Pavlina Visočnik 10, Monika Domadenik 3, Neimenovan 10 vin., Mar. Lu- nežnik 4, Nerat Janez 1, Družina Nerat 3, Šerbinek Neža 1. Terezija Serbdnek 1, Terezija Vežner 60 v, AJojz Visočnik 10, Ivan Curič 1, Visočnik Tila 1.20, Lubajnšek Marija 3, Vešnar Jera 1, Berdnik Barba- ra 1 K. — Prisrčna hvala vsem darovalcem in nav- dušenim nabiralcem! — Dr. Anlon Jerovšfik, 1 ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru. Sloveuski vajaki. 26. streiskega polka za Tiskovni (iom. Slovenski vojftki in5m pišejo: Daleč od Vas, dragi domačini, a v duhu vedno z Vami, beremo in se čudimo, kako vneto dielate za novo, veliko sJavbo: za svobodno Jugoslavijo pod siavnim žezlom Habsburžanov. Stavite pa tudi drug dom, zbirališoe slovenskih Spodnještajercev, Tiskovni dom v Marihoru. Ali mislite, da mi samo gledamo in Vas občudujemo v marljivem delu za boljšo bodočnost naroda? O db! Za naš novi veliki dora, za svobodno domovino Žrtvujemo že četrto leto vse, kar nam je ljubo in dragro. Saj si ne moremo misliti, da bi bila smrt toliko naših tovarišev, naša kri in naše rane, vse naše oftromno trpljenje zastonj. In za naš -Tiskovni dom, za .cše zavetišče in pravo očelovsko liišo spodnjc.->t:-Morskega vojaka, pošiljamo danes znesek 150 K. Darovali smo: Neimenovan 26 K. desetnik Perger Josip 20, Setovodja Poschl Frann 10, četovodja Korošec A., strelci Hanžel Vitalis, Fridau Janez in enoletni prostovoljec poddesetnik Okorn po 5 K, strelca Senekovič Jakob in Krček Martin po 4 K, podd setniki Koren Blaž, Oset Alojz, Cater Ivan in Rihter Jak. po 3 K, desetniki Mir Ivan, Safarič Alojz, Poznir; Erh., i poddesetniki Ferleš Leonold, Dimec Anton, Zamuda i Viktor, Senfiar Konrad, strelci PoSivavšek T., Zavec : Konrad, Kotnik Peter, Straus Karel, Poznič Jožef, : Osterc Jakob, Skledar Anton, Domadenik Anton, Se- j ver Alojz, Habjanič Anto?!, Rožman Janez, Slogovifi 'Anton, Krajnc Janez, Okreht Janez, Koller Simon, ; Ramšak Franc in Denice Anton po 2 K, desetnik Un- j ger Franc, strelci Zlahtič Jurij, Banman Alhert, He- \ bar Martin, Kmetec Ivan in Neimenovan po 1 K. — \ Naj prifia ta skromcn dar, da smo in ostanemo vertno : Vaši, vedno navdušeni in zavedni fa,nt.;e 26. strelslre- ! ga polka. I TJskovni dom. V zndln.iem izkazu se nam ie v- j rinil neliub pocreSek. Mari.iina dnižba v Vo.inikii ie ] namreč nabrain zn TisVovni dom 5 ° 2 K in r\c 100 j K, kaknr ie bilo fiskann. S fem romoto ponrnvljamo | in se vrlim Marijinim dtrnžbenicam še enkrat prav ; tonln zalivnl;ii?pmo. — Rndi nomaniknn.iT nrnstnra vr > moremo ohifivifi imen vsnn dnrovatf>l;ev. Priobčujemo i po vrsti, kafcor nam dohajajo dlarovi. j