_Jflfc u«*^ of vm v TA ÛWÉallH te M9V 1. Lswsdsls As* DELO V PEKU VEDNO BOLI V enem samem mesecu je bilo ubitih 17Q delavcev na delu. i ' -. Harrisburg, Pa. — Delo v industriji te države postaja vedno bolj« nevarno, kar potrdijo Statistični izkazi državnega delavskega departmenta. V mesecu aprilu t. 1. je smrtno ponesrečilo na delu 170 delavcev, ali pet in dvajset več kot v mesecu aprilu lanskega leta. V prvih treh mesecih je pa bifo letos u-bitih 690 delavcev na delu. Take so posledice prigajanja pri delu, ki posebno bujno cvete v tovarnah, v katerih delavci niso organizirani, ln se zanemarjajo varnostne naprave v podjetjih. V antracitnih premogovnikih dela 160,000 rudarjev. V prvih treh mesecih je smrtno ponesrečilo v teh premogovnikih 169 rudarjev. Smrtna ponesrečenja v mesecu aprilu, se takole dele: E-den in štirideset rudarjev je bilo ubitih V antracitnih premogovnikih, 42 v premogovnikih mehkega premoga, 26 v to-carnah, 16 pa pri stavbinskem delu. S konferenc« zs kontrolo srednjezapodnih rok «•¡i ■■ . » Na konferenci Je bila Večitana poslanica predsednika, v kateri naglaša federalno pomoč. Coolidge se strinja ■ s selitvijo iz Pekinga ago, III., sobota, 4. junija (June 4), 1927. Spaütag «I a—cial rsts ef po«« a t« pravlda^ frr l^sesilas HM. A «t al Oct. I. ltlT, astfcartaai «a l«ss 14. lili. NUMBER 13) Armade kitajske narodne vlade prodirajo neprenehoma proti Tientainu in Pekingu. Waahington, D. C. — Državni department je izdelal načrt za preselitev ameriškega poslaništva iz Pekinga, starega glavnega mesta kitajskega imperija in glavnega stana kitajskih militarističnih načelnikov, predsednik Coolidge je pa odobril to misel. Ako se razmere v severnem Kitaj u ne obrnejo na bolje v nekaj dneh, tedaj bo izdana odredba, da se poslaništvo s svojim àtabom in zapiski preseli v Tientsin. PoroČano je bilo v tem smislu v Beli hiši, ko je kabinet slišal iz ust državnega tajnika Kel-ldgga o kitajski krizi dne 31. maja. Kellogg je razložil, da armade južne nacionalistične vlade neprehoma prodirajo proti Tientainu in Pekingu in ker je to mesto zbirališče za tuje-zemce v severnem Kitaj u, je nekaj logičnega, da izbruhnejo v njem nemiri proti tujezemčem. Zaradi tega je pa bolje za ameriške interese, da se poslaništvo preseli v mesto, ki se na-Aaja na obrežju, dokler se lahko preseli brez vsake nesreče. Britska in japonska politika gre za tem, da se podpira Ci-angkaišek, zmerni nacijonaltyt. Japonska je odtegnila svojo podporo čangsolinu, vojnemu gospodarju Mandžurije, ki zdaj gospodari v Pekingu. Zadnje čase so pritiskali na Coolidga, da se pridruži Britom v intere- toda Coolidgt je.do- k «1.7 odklonil. On sum H da je rek, posebno pa reke Miasissip-pi in njenih glavnih dotokov, je sedaj v polnem zamahu, ki se je otvorila včeraj. Čikaški župan Thompson je bil izvoljen konferenčnim predsednikom. Senator Watson je-predsednik rezo-1 učnega odbora. Predsednik je poslal na konferenco dva Člana svojega kabineta. Župan mesta St. bouisa je dejal, da naj za božjo voljo prepričijo nadaljne devastacije in uničanja- v Mi-sisipifrki dolini. Konferenca zboruje v veliki dvorani hotela Sherman. Na konferenci je zastopanih 21 držav. Otvoritveni govor je imel farmarski - delavski senator Shipstead iz Minnesote, nakar «o bili imenovani razni odbori, da se delo hitreje vrši. Progresivni senator iz Iowe Smith W. Brookhart je povdar-jal, da bi pravzaprav moral zvezni kongres zborovati že od '1. marca naprej, in tedaj bi se gotovo že kaj ukrenilo v tem pogledu. Slišalo ye je še druga razmotrivanja, kako v bodoče kontrolirati veletok, a defini-tivnega se še ni prsv nič storilo. Nekateri eo mnenja, da bi vse «lelo moral vršiti edino kongres. Ob reki Arkansas je uničenega nad 200,000 akrov najrodovl-tnejšega sveti. Preči ta na je bila poslanica predsednika' Coolidga, ki je mnenja, da bo mogla svezna v lada na vsak način nekaj ukreniti, da se pomaga prizadetim prebivalcem in da se pomsgs rehabilitirati njih poškodovane farme v poplavljeni coni. Čiang še radikalec, kar je izjavil, ko je osvojil šangaj. Japonska pošilja Čete v provinco Santung pod pretvezo, da ščiti Japonce in japonsko lastnino pred napadom severnih militariitov Cangsolina in Cangtaungčana, koja je zapustila pekingska vlada. Ameriški umik iz Pekinga bi se dal razumeti, da se Japonci» pripravljajo za umik iz Pekinga, ali da provocirajo Kitajce, da vprizore splošne izgrede proti tujesemcem. .Važno je poročilo iz Kitaja v Washington, ki pripoveduje, da hankovski radikalni element ni podlegel, dasiravno je bilo poročeno, da je na robu takojšnjega vpropastenja. Ta hankovski element zastopa interese narodne ljudske stranke. Hankovske armade zdaj napredujejo proti ■everju — Pekingu. Bližajo se točki, ko se združijo s pvojim zaveznikom Fenghsuhsiangom, a pridružila se jim je sila Vu-pelfuja, ki je bil dozdaj nevtralen med jugom in sever jem. Vojni položaj ob pričetku poletja je naklonjen radikalnemu elemSntu v kitajski revoluciji, o kateri so ob začetku maja poročali, da izginja. Kolikor napreduje Hankov-Fengova alijanca, tolike bolj napreduje strokovno delavsko gibanja v Kita ju, toliko bolj pa izginja Ciangkaišekovoko preganjanje delavsko strokovnega gibanja. Mogoče se pojavi zopet dejstvo, da se je Clang pri-dražil, revolucionarnemu gibanju, a na vratu mu vise Briti in taami kot težak mlinski ka men. LINDBERGH SPET V PARIZU. Psriz, 3. jun. — Charles A Lindbergh sa Je danes predpol-okliče svojega poslanika iz Tirsna in pretrga vse stike z Albanije» sko ne bo aretirani tolmač, ki je dodeljen jugoslovanskemu poslaništvu v Tirani, izpuščen v štiriindvajsetih urah po prejemu ultimata. Posla niš k i tolmač z imenom Jurkovič je bil aretiran ai. maja na obtožbo albanska vlade, da je Špljon. Jugoslovanska vlada je takoj napela vse sila, da se dragoman (tolmač) iipn-sti in albanska vlada ds zadoščenje sa svoj čin, a brez uspeha, Naposled se je morsls Jugoslavija poslužltl skrajne akcije. Ker Je Albanija pod kuratelo Italije,' odkar je bil podpisan famoznl pakt v Tirani, smatrajo uradni krogi v Belgrsdu, da je bil tolipač aretiran po novi intrigi Mussolinlja lil sds j morda pridejo nove napetosti mod Italijo in Jugoslavijo. Dlplo-matični krogi v Belgradu so v strahu, da bo Italija smatrala ultimat za afront In podkurila Albanijo, dovoli prelom. Jugoslovanska vlada Je objavila poročito, v katerem obtožuje Zogujevu vlado v Albaniji, da je že vttkrat pogasila diplo-matlčne «vobodščine jugoslovanskih zastopnikov, kriza i>a je prikipel* do viška, ko je zdsj dala zapreti poslanlškega tolmača pod pretvezo vohunstva. Jugoslovanski poslanik je prejel navodila, da zahteva takoj, šnjo izpustitev tolmača, toda albanska vlada je Ignorirala zahtevo. Poslanik ima sdaj navodilo, da v štiriindvajsetih urah po isročitvl note sspustl Albanijo s vsem njegovim osobjem, ako ne bo tolmač v tam času izpuščen. SavJaM aMaii)a)o JtagNJa va|aa zarata Nova Intervencija v svrho uničenja eovjetakth republik Je cilj brltaklli Imperijallatev, Is Javlja ruska komunlstlčns Moskva, 3. jun. Kkieku tiva komunistične stranke v sovjetski Uniji je objavila vfie-raj dolgo proklamacijo, v .kateri obtožuje Veliko Britanijo vojnih komplotov proti sovjetom. Im perijalistična angleška vlada je obtožena, da namsn njenega preloma s sovjetsko Unijo Je sledeči: 1, Odpraviti proletarsko dlk tat uro ln strmoglaviti sovjetski sistem. 2, U postaviti caristično monarhijo in napraviti Iz sovjet. republik britsko kolonijo, ki bo odvisns od londonskih bankirjev. I)enacionalizirati industrije in vrniti tovarne bivšim lastnikom. 4. Odpraviti osemurnlk in pretvoriti delavnice v barake prisilnega dela. 5. Upostavitl jsrem velei*»-sostnlštvs in vzeti kmrtom zemljo, ki jo zdsj obdelujejo. BpnIiIm umor dlvah ; MM Deaperatno sta se horill dve dekleti s napadalcem v beju sa sveje poštenje. Scraatoa, Pa., 8. Jun. Dve rrlladI dekleti It Wilkes-Barreja sta bili včeraj brutalno umorje* nI v naselbini Boston blizu Pitt s tons v liUierne okrsju ns ne kem praznem vosu. Imeni u morjenlh deklet Je identificiral čuvaj tamkajšnjega rova. Pisali sta se Jennie Monica, stara 19, in Edith Ponso, stara 20 let. Policija Je prijeli v zvozi s tem umortmi Carmela Marran-daja, ki Je kakih »3 let star. 01>« dekleti sta bili ustreljeni v glavo, Vsa znamenja kažejo, da sta se mlsdenki despe rstno borili za svoje poštenje, ko ju Je napadalec brutalno na imdel. Truplo ene Je bilo golo in njena op|eka je ležala nekoli ko proč od' prostora, kjer sls bili najdeni. Truplo druge je bilo ijopolnoms oblečeno, V bližini je bil avto, ki Je obstal v blatu ln luknji nekega sUrega rova ( hapllnova protlobtožnlra. Iajs Angeles, Cal. — Charlie Chaplin je v četrtek predložil 6. Začeti nove Donlkinove in protlobtožnlco napram Vrangelov« vojaške ekspedicijr -vt)j, M L,Uf kj g4l Uiti j0. z nepopisnim barbarizmom v ru-Uit4,v XÄkona in Velik allmonlj. sklh vaseh. 7, Izropall kmetako zemljo in domove kakor Angleži danea ropajo domove kitajskih kmetov. 8, Degradirati sedanje narod, nostne manjšine na stopnjo potlačenih tujcev, «»živeti carska vešsls in podvojiti krvsvl režim v Indiji In Egiptu. Vsa to nsmersvs Anglijs doseči z novo intervsneljo, za katero sedaj intrlgira In mobilizira svoje vazale na Poljskem. Kinakem, l^eUkem, v Kumunljl in Perziji. "Naša stranka Je vaelej In povaod pokazala veliko politično pred vid Je," ae nadaljuje prokla-m arija, "zato mora zreti tudi aedanji nevarnosti, ki preti de-želi delavcev in kmetov, pogum m» v obraz ln Iti na delo obrambe brez penike |n s vso edloč-nostjo." Istočasno je tretja inlernario- redil banket In priredili so mu slavnostne pojedine diplomati In.nals jsizvsls komuniatlčno strsn višji uradniki. Ljudstvo mu Je ko v Angliji, nsj poksže svetu. _________________priderilo velik«- ovscije kot bra- da je ^rek»m Anglije s sevjet- atrikt vzhodno od reke Miaala- nitelju usUvnega rada ln ne- sko Ku«ijo provcrkatorlčna kam sippi, ki si prizadet zaradi atav-Iodvianostt Nlkarsgve v d/ika/,1 panja za vojno In dalje naj rharli« očita Mtl, da ga Js po-ročlla asmo radi njegovega de narja, da Je bila vedno hladna i nJim In ga nikdar ljubila, da je bila večkrat pljsns, ds Je za-nomsrjsls svojs dvs otroks In ds Je imels dvs IJubimcs po-Utm. ko Je bi Is ž« jioročens rhaplln zahteva otroks zsse in Je pripravljen deliti z Lito le $220,000, kar Je bila njuna akupns Isst. nizselj ns Angleškem, nsperje-no proti zakonu nsprsm strokovnim unijsm, z gibsnjem proti intervenciji ns Kitajskem In v sovjetskih republikah An g loški delavci morejo osvojiti novo gealot "Vojna proti sovjs-Um J« vojns proti delsvcem v Angliji." I^mdon. 8. jun. — Kovjetak parnlk "Jošur" je včeraj zapu atll I>ondon s prvo skupino po-alanlškega lo trgovakega osob-ja. Na druge (tarnlka čaka še par sto <»seb, ki morajo oditi Is Anglije. Hfcrbnik poslov Rosen-golz Je prejel "črno llato" i Imeni vaeh Ruaov v Angliji, ki mo- HERRICK JE Q0WIILU HERRKKI On Je republlksnskl polltlčar slare šole In reakcijonaren. Waahington, D. C. (F. t\) — Kasneje se je isvedelo v Wash-ngtonu, da protlboljševiškl govor, ki ga Je govoril poslanik Horrtck na spominski dan v Parizu, nI bil pripravljen in odobren že naprej od državnega de|>ertmenta. Njegov govor je bilo njegovo osebno isražanje, osebno mnenje Herrlcka, starega človeka, bankirja in navadnega republikanskega polltlčar-Ja, ki gleda na delavce kot ra-dikalce In boljševlke. Državni Department nI pri-imročal, da kateri njegoyih poslanikov v tujesemstvu pomaga britakemu torljskemu kabinetu, ki Išče podpore za prelom stikov i Moskvo. Coelidgeva uprava igra letos politiko sa ponovno livolltev predsednika in ne bo pomagala kandidatu demokratične stranke Al SmiUiu na ta način, da se pridruži hrit-skemu ministrskemu predsedniku Baldwlnu, Winston Churchillu In Joynaon Hioksu v zunanji politiki, Nailovaikl tla drzaaga Znaki na umorjeni šeal govore, da ae Je s vse »sila ssšfjm branila ns svojem domu. Chicago, 8, Jun. Včeraj po- najpr« j naiHMlel a silo mre. Mary Sietsema, ki je bila stara 8S let, In nato u« Jo zadavlf k žico sobne električne luči. Morilec Js nenadoma vdrl v njeno stanovanje v otsotnoitl njenega moža ns 7A01 S. Hangoman cesti. Znaki na umorjeni šeni dokazujejo, da se je hudo branila napadalcu in morilcu, prsdno Je o-magsla, padla v nezsvest, nakar Je bila brutslns zadavljena. Pohištvo v sobi je bilo prevrženo, preproge so bile v nerad u In njena obleka Je bila atrgana. Morilec ni ranil svoja žrtvs, s Js ona v sllobranu ranila nJega, kajti ns podu so bili znaki krvi. Umorjeno žensko Js nsšel njen mož šele zvečer, ko ss Js povrnil iz delst Policija j« prijela Michaela Ulrichs, mesarskega pomočnika, ki Je bil im domu umorjene žene dvakrat tisodnsgs dne. I-mel je okrvavljene Čevlje In žepni robec ter na desni roki mslo prasko. V žepu Je Imel ključ, ki Je z lahkoto odprl vrata Hietas-movih. lilrach pa taji, da Js on morilec in Je dokszai, da Je ključ njegovega domu ter da so krvsve Ha« od dels v meankl. Policij« ps gs j« vseeno pridržala za nsdsljno prelsksvo. V PREMOGOVNIKIH NA AN» TRAt ITNEM POIJII PRlCNO DELATI. Premogovniki so bili isprtl skozi pet tednov. mmmrnmmmm s Philadrlphla. Pa. — Hudson (osi kompanljs. ki Ima svojo sntracjj4Ui -pr«mogoyntke v o-krajm l.ackawanna in Lucerne, Je pričela zopet i delom. Premogovniki so bili zaprti skozi pet tednov In 10,(M)0 rudarjev Je bik» doma. da Je solidarno s njim. «poji ksmjsinjo delavaklh er ga-'rajo zapustiti deželo. Pettboč pivnic bo obdavčenih. Chieago, S. Jun. — Clkaška mestna naredhs bo v kratkem obdavči Is vse pivntes, ki Jih Js nad ft000 v Chicagu. Pričakuje ae pol milijona davkov v tekočem letu. N^U način na bo policija več amela udirati v pivnice In vprlzarjatl navale na butlegarje v salonih. t m WM PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOT» Cm — riosymi oftuov po dogovoru. Rokopisi so no vračajo. Naročnina: Zodinjono drfavo (isvon Chicago) $6M na lato pol lata in $1.25 aa tri moaoea; Chicago in Clearo $6.60 na lato, $SJ6 aa pol Uta, $l .«5 ta tri mcaaca. in *a inoaamafcvo $SX». . Naalov sa vaa. kar iaaa stik a Hataat -PROSVETA" WS7-69 So. UwaSala Avoaaa. Chicago. -THE ENLIGHTENMENT' bill Of tka Slovana Mattaaal Isdk Owned bj tk« Slovene Notional Benefit Bode«?. Advertising retee on agreement Subscription: UniUd SUtea (aaeept Chicago) and faar; Chicago $«.50. en.l foreign coontrlas $600 per year. MEMBKK of THE FEDERATED PRE8S" Canada $14$ par P^..«. ......- - — ' ■ ■ —........ ■ 1 -............. Doto« v oklepe ju n. pr. (Mejr IMt27) poleg vaiega laiena aa aaelovu i mi. da vaai Je a tew dnevom potekle naročaina. Poaovita jo pravačaeao, da a# vam ne natari Hat KLERIKALIZEM IN ČUDEŽI. Klerikalizem je od nekdaj velik nasprotnik vsake prave znanosti in velik prijatelj dufevne teme, zavedajoč se, da lahko Je tam sedi trdno v sedlu, kjer ljudstvo verjame v Čudeže, ki pa niso nobeni čudeži, ampak le dejanja navihanih ljudi, s katerimi ti ljudje drže ljudstvo v duševni temi. . ■ r Lani koncem leta so meščanski dnevniki V Evropi in tudi v Ameriki imeli veliko povedati o čudežih, ki so se godili v Neapolju ob času bivanja italijanskega prestolonaslednika v tem mestu. V kapiteljnu hranijo kri sv. Januarija. Včasih ta kri zavre in ljudje vpijejo, da se je zopet ponovil čudež. Kadar se kaj takega zgodi, tedaj vre ljudstvo od vseh krajev v neapoljski kapitelj in srebrne lire dežujejo v pušico. Koliko resnice je na tem Čudežu? Prav nobene, čudež je že zdavnej odkrit kot navadna prevara. Ta Leta 1903, ko v Italiji še ni gospodaril Mussolini, tajni zaveznik rimskega papeža, je neki list v Rimu razpisal 20,000 lir kot nagrado za onega, ki znanstveno analizira ta neapoljski čudež.. Kemični inženir Giacco je ta čudež najprvo ponovil v dvorani v Rimu in pred tri tisoč gledalci. Dr. Magrini je nato priobčil recept za vprizoritev tega čudeža. ^ V temni steklenici, ki jo drži v rokah duhoven, blebetajoč razne molitve, in jo tišči k ranam malika, da se pokaže kri, je 60 gramov krvi sesavca, 15 gramov ribjega kleja (ittiocole), 2 grama agar-agarja (kleju podobna tvarina, ki se pridobiva iz maha in raste na otoku Cej-lonu) in en gram glicerina. Ta zmes ima lastnost, da se pri toploti HO stopinj C. po nekako 20 minutah prične peniti in izmetavati rdeče mehurčke in kapljati. Primesi ne preprečijo le gnilobe, ampak povzročijo, da zmes preide v kepe, tako da v temni steklenici, preden ae vporabi, ni tekočine, saj ničesar, kar je tekoče. Glumaški duhoven, katerega podpira toplota gorečih sveč, pripoveduje list "Freidenker", drži temno steklenico k maliku in ji dovaja H7 stopinj C. svoje lastne telesne toplote, tako da se čudež zgodi že pred dvajsetimi minutami. Kdo je sv. Januarij? Cerkev je iz Janusa, dvogla-vega rimskega Isjga, napravila neapolitanskega svetnika sv. Januarija, ki ga je proglasila, da je bil škof in mu-čenik. Na Slovenskem je ravno nekako 10 let kasneje potila znana Vodiska .Johanca kri, ko je Giacco v Rimu razkril sleparijo o vrenju krvi sv. Januarija. Tudi U čudež se je vršil na tak način kot vrenje krvi sv. Januarija v Neapolju in toliko časa, dokler ga niso žandarji in druge oblasti preprečile. Johanca je imela takrat v steklenici poleg zgoraj omenjenih stvari telečjo kri, ki jo je dobivala na ljubljanski klavnici. Tudi takrat je bil glavni namen potenja krvi puAica, v katero so padale desetice, dvajse-tice, petlce in srebrne kronice. Minilo je nekaj več ko deset let cm! čudeža v Vodicah nad Ljubljano in zopet k» j«' ponovil te vrste čudež v Neapolju. Ta ponovitev čudeža pa pokazuje, kako predrzni so ti ljudje, ki služijo I lerikalizmu in hočejo za vsako ceno obdržati preprosto ljudstvo v duševni temi. Mussolini tudi ljubi duftevno temo, kajti zaveda se, kolikor bolj tiči ljudstvo v vražah, Kolikor bolj verjame v čudeže, toliko laglje je vladati ta-l:o ljudstvo. Mussolini ljubi klerikalizem, a U pa njega. Razumeta se, da drug brez drugega ne moreta obstati in zato podpirata tudi drug drugega. Dokler Im> ljudstvo,v Italiji drvelo k takim čudežem kot vrenju krvi sv. Januarija, dasiravno je bil U čudež v Italiji komaj pred več ko dvajsetimi leti razkrtt kot navadna sleparija, toliko časa bodeta faiirem in klerikalk *m se dolgo časa čepela na tilniku italijanskega ljudstva. Sloveaaki narodni klub v Chieagu. < hieago, III. — Zveza aloven akih organizacij v Chicagu deluje, kot je že vsem znano, pfred-vaem za alovenski narodni dom. Kot taka se je le precej opomogla in^obro napreduje. Ker pa Z. 3. O.' ne pobira Članarine ali rednih mesečnih prispevkov od jHjgameznikov, smo ji ustanovili pomožno organizacijo, ki je JuKosiovanski narodni klub. « Namen kluba je, pomikati koristni ideji narodnega doma, člani in članice pa plačujejo redne prispevke. Na seji kluba, ki ae je vršila 29. maja t. 1., sta bili izpremenjeni dve točki v pravilih, ki se tičeta pristopnine in mesečnega prispevka. Prej je bilo 35c za pristop in lOc mesečno, odslej pa je 50c pristopnine in 25c mesečno. Član bo imel vse prispevke uknjižene v svoji knjižnici in v slučaju potrebe ali revAčine lahko v sporazumu z odborom dobi svoj denar nazaj. Rojaki In rojakinje, če vas zanima uresničenje Slov. nar. doma v Chicagu, pridite na prihodnjo aejo in pristopite h klubu. Seje Jugoslovanskega narodnega kluba so vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob drugi uri popoldne v prostorih 2498 Blue Irtland a ve. Klub ¿te je v tej mali dobi, odkar je bil ustanovljen pred štirimi meseci, že nad 60 članov In članic. — John Jureti*, tajnik kluba. Slabe delavske razmere. Delavski dom Itd. v Detroitu. | Detroit, Mich. — Dopisovalec, ki rad hvali svoj kraj, v katerem se nahaja, se dostikrat zmoti. Rojak A. J. iz Detroita je pred letom dni^ečkrat hvalil tukajšnje delavske razmere po listih; pisal je, da se delo lahko dobi v Detroitu itd. Marsikateri delavec je vsled tega pri-iel sem dela iskat, pa ga ni mogel dobiti. Pred kratkim sem zopet vide! kratek dopis A. J. v "Gl. Nar.", kjer piše, da so tovarne v Detroitu precej dobro zaposlene. Ako bi on pisal ravno narobe, da so tovarne jako slabo zaposlene in da je tukaj na tisoče ljudi, ki nimajo dela, bi poročal resnico. Ni lepo, da se dajejo taka poročila v časopisje, ki potem samo begajo delavce. Marsikdo si misli, da je Detroit naj bol j Ae mesto za delavca, kar pa ni res. Tukaj ni tiste fcrosperitete, kakršna bi morala biti. Delavci so tu jako slabo organizirani in to je največji vzrok, da je slabo. Zatorej ne priporočam nikomur, da bi šel sem dela iskat. Ford Motor Co. in druge večje družbe so poslale večino svojih delavcev na počitnice za nedoločen čaa. Sedaj pa o našem Slovenskem delavskem domu. . Potrebno je, da obnovimo delo in življenje pri domu na celi fronti. Mnogo dela je še treba, če hočemo, da bo dom popravljen in pobarvan kot je treba. Saj mora dom biti skupno shajališče nas vseh. Ni treba misliti, da naj v SI. Del. D. hodijo le oni, ki so "ledig in fraj", otenjeni pa naj bodo doma. Rojaki, ki tako pravijo, s« ne zavedajo akupnosti, ki nas veie na dom. Slovenski delavci dom mora biti naše shajališče in Žarišče sloge ter bratske ljubezni. Edino v tem bo napredek. Niti enega delničarja ne sme biti, ki bi rekel, da zanj ni mesta v tej družbi. Prihodnjost bo hajboljše pokazala, če smo res kaj naredili ali ne. Takrat bomo lahko ponoanl na našo atavbo, čeprav ni prišla brez teftkoč Ravno teftkoče so naa učile, kako je treba delati s uapehom. Delnice ae danes bolj počaai prodajejo. Krivda je menda, ker ao slabe dvlavake razmere v naselbini. It težav in trdih bojev v preteklosti ae lahko učimo, da edino v organizaciji, ki je zasnovana na dobri podlagi, je napredek delavske atvari. Med nami je nekaj rojakov, ki ao res de-1 lavni in požrtvovalni; v njih jel pravi duh bratstva in iskreno-1 ati. Pomagajmo jim. da bo še! več takih. Samo vttralna agitacija ta našo atvar prinese uapeh. V Kak član se mora gotovo udeležiti vsake delnlčarnkc seje S. D. D. Tam je prilika, da j zrazijo svoj« ideje v.korist organizacije. Najvažnejšo nalogo ma predsednik, ki ip^fs biti povsod in vplivati na vse, da se ob-lese započeta stvar. Apeliram ia vse one rojake, ki še ntmajp ielnic, da sežejo po njih, kadar pride agitator k njim. Bodite nu naklonjeni! Zapomnite si, Ja bo to vaš lastni dom, od katerega boste tudi vi imeli korist. — Frank Tehovnlk. NaprednjaAivo v Buttu, Mont. »Butte, Men. — Nedavno je bil od tukaj dopis v Prosveti pod naslovom "Prebujanje v Butte, Mont." Piaec ne pove, ali se prebuja zjutraj ali iz večnega spanja. Piše tudi o nazadnjakih. Najbolje bi bilo, če bi povedal, ia amo vsi nazadnjaki, kar nas ie tukaj. Sem star naseljenec, pa še nikoli nisem videl'takega nazad-njaštva kot je ravno sedaj. Včaaih kar gledam, ko gren\ z dela: ta in ta rojak pelje mr. bossa k sebi na dom, da ga pogosti. Rojaki, katerih se to tiče, pomislite, kako težko stališče ielate a tem zavednim delavcem! Čemu razvaditi bossa na tak način? On ima večjo plačo kot mi in ni mu treba tako težko delati za isto. Proč s to navado! Pisec seveda nsmigava na 31ovenski dom, ko govori o na-zadnjaltvu. Pravi, da rajši veseljačimo okrog, kakor da bi kupili delnice. O tem se bi dalo marsikaj povedati. £aj je tudi v domu veseljačenje, kadar je tam veselica — in čim bolj je "veselo" tem več koristi je za dom. Res je, da nas je še mno-ko, ki nismo kupili delnic. Vzrok je, ker smo mnenja, da je poslopje preplačano t- tudi v Chicagu bi ne bilo dražje. Lastnik pa, ki je prodal poslopje za pretirano ceno, ima pa zraven svojo trgovino za več let urez najemnine. Navsezadnje pa je dom privatna last, ni kpoperativna niti društvena last. Ko je «bila agitacija za , dom, se je nekdo izrazil: "Kdor več delnic kupi, ta bo imel pravico Klepetat pri domu." Potem so se kregali radi imena in kolčno sta zmagali obe stranki in dopi imsvime "Slovenski dom — American Slavonic Hali". Stranka angleškega imena je rekla, da mora biti "SlS-vonic", kar tukaj rojeni Slovenci ne bodo razumeli slovenskega napisa! Saj res! V več hišah ne zna mati amerikanskega, otroci pa slovenskega ne! Ne vem, če sploh govorijo med seboj. Dopisnik se že ne more prU števati naprednim. Sicer pa delnice doma še niso znak napred-njaštva. Je dovolj še druge gnilobe. Smelo rečem, da rojak ni naročnik na dnenik Prosveto. Kar nas je tu naročnikov na dnevnik, nas urednik lahko vse prešteje na prste. Rojak, če si res naprednjak, izkaži se s tem, pa pojdi po naselbini in agitiraj za dnevnik Proaveto! To je pravi delavski liat, ki ae bojuje za naše interes« in nam daje izobrazbo. Poleg tega nudi Pro^ sveta še lep« nagrade za nove naročnike. A« čitaš Prosveto redno vsak dan 7 Ali veš kaj Prosveta poroča o dveh preganjanih delavcih, Saccu in Van-zettiju? Tu je še mnogo "na-prednjakov", ki niti ne vedo, kdo sta ta dva moža. Seveda si kdo domišlja: Kgj mi mar Italijan,-Nemec itd., pri tem pa ne pomi-ali, da v delavskem razredu ne sme biti razlike med . narodnostmi. Delničarji doma. nlkarte nam nazadnjakom zameriti. Morda ste vi bolj bogati na denarju kakor mi. Ob znesku $4.7& na dan ae človek komaj preživi z družino, ki sestoji is aedmih ali osmih glav otrok, zraven so pa še druge davščine: kolekta za cerkev (katero mislimo kmalu zidati), kolekta ob nedeljah (Daj v koverto!), kolekta za katoliško šolo (tri ali štiri otroci od vsake hiše vaak pondeljek) in druge atvari. Tako je kot pravi Hrvati 'Tako ml Bože poni oz i, svim sam kuču Icupio, a ja sam oatao beg kuče." Torej naprednjak. na noge ta dnevnik Proaveto! de bi se dalo pisati o razmerah v tej mont a a-*kl metropoli, pa je pretemno. čltatelji ml pa oprostite, ker ne podpišem svojega imena,— član H. N. P. J, S pota. Delavske razmere splošno na Zapadu po premogorovih - so skrajno slabe. Dela se komaj 1, 2 in 8 dni v tednu, a še takrat se ne dobi dovolj vozičkov za nakladanje premoga. Zaslužek, kar se razume, je za današnje -ažmere zelo pičel. Dne 27. maja je bila huda razstrelba v rovu št. 3 v Dela-gui, Colo, V tem rovu je delalo jo 140 ljudi. Tri so bili ubiti v razstrelbi, dva pa še pogrešajo. Imena kažejo, da so bile žrtve Mehičani. Razstrelba je bila tako silna, da se je zemlja stresla Štiri milje na daleč. Takoj je prišlo na mesto nesreče do 200 žena in otrok, ki so žalostno čakali kaj bo. Ker se je že večkrat pripetila v tem rovu nesreča, je družba napravila varnosten tunel, po katerem zajeti rudarji uidejo na svetlo, ko jim nesreča preti. Skozi ta tunel so se tudi sedaj rešili rudarji, le tri je dohitela smrt. O dveh pogrešanih se še ne ve, dali so živi ali mrtvi. Je&eni in spomladi se često dogajajo nesreče v teh rudnikih. Toda največ pa je kriva razstrelb brezbrižna kompanija, ki se ne ravna po predpisanih u-kazih, da se mora rudniške p#e-hode škropiti, da se ne nabere prah, kateri povzroča razstrel-be. Kompanija ukaže to delo izvršiti le kadar se nji zazdi. Državna nadzornost pa je tudi le slaba v tej oblici. V Walsen-bayu in Trinodadu dela še nekaj Slovepcev. Na tukajšnjih pokopališčih je menda v zadnjih tridesetih letih leglo že 500 rojakov v grob, a skoro vsi nenaravne smrti, ubiti v premogoro-vu. Večina teh je bilo Še mladih ljudi,, mladeniče v starih od dvajset (Jo trideset let. Mnogo slovenski^' mladeničev v tem kraju trohne v grobovih. Prišli so sem iz domovine da si izboljšajo razmere, a so predčasno legli v grob radi brezbrižnosti delodajalcev in nenasitih žepov kapitalistov.' Pozdrav rojakom! Matija Pogorele. NA&0MI O igri v Exportu. Export, Pa. — Pretečeno nedeljo je društvo S. N. P. J. "Jadranska vila" Št. 317 obhar-jalo desetletnico svojega obstanka in je ob tej priliki vpri-zorllo tudi Molekovo igro "Hrbtenico". Igra je važnega pomena za slovenske premogarje in delavce sploh. Kar se tiče igre, moram igralce pohvaliti, ker so svojo nalogo v splošnem dobro izvedli. Kdor je igro pazno zasledoval, bi skoro ne mogel opaziti kakih večjih nedostatkov, pomanjkljivosti in večjih hib. V prvi vrsti gre seveda zasluga igro vod j i in pa igralcem, ki so se potrudili spraviti to igro na oder. Vdeležba na predstavi "Hrbtenice" je bila še prilična. Med Slovenci vsepovsod se je menda urinila ta napaka, da, žal, kadar priredimo kako zabavo, se je pravočasno ne udeležimo, raditega pa prične program uro kasneje kot je napovedan. Na predstavj omenjene igre pa je bilo občinatvo še precej točno, a se je igra pričela kljubtemu uro po napovedanem času, kar je mučno za občinstvo, posebno pa še v poletnem času v vročini. Občinstvo bi se moralo po vsej pravici bolj mirno vesti kot se je. Ako hoče Človek igro pazno zasledovati, mu je ob hrupu občinstva to jako težko, četudi so bili igralci še precej glasni.^Sicer pa ni moj namen koga Žaliti, povem pa le napake, da se jih bomo vedeli izogibati v prihodnje kolikor je le mogoče. Predsednik društva Joseph Ben iger je v svojem govoru ob priliki proslave desetletnice'dobro razložil, kakšen naitoen ima SNPJ. in kaj so njena društva za Slovenskega delavca v Ameriki. Povdarjal j«, da bi moral vsak zaveden Slovenec pristopiti v katerokoli društvo S. N. I*. J. Njegovemu govoru ao sle-dHe deklam ari je. ki so jih izvajali otroci tukajšnjih alovenskih staršev, člani Slovenske narodne podporne jednote. Videl sem že Igre Slovencev v raznih mestih, pa sem ai mislil, kako bi se dalo vfvitarjatl igre tudi v slovenskih pmnogarskih naselbinah. Skoro *em bil mnenja. da kaj takega peč ni mogo- Umrli člani MATT MARINCEL. Roelyn, Washington. — Smrt j« ugrabila mojega dobrega mo ia Matjta Marincela, v zgodnj noški dobi, starega komaj dva intrideset let. Pokojnik je bi! ioma iz Delnic v Jugoslaviji ir. fe zbolel za pljučnico. Nekolike dni je ležal doma, ali ko se f< bolezen obračala vsaki dan na ilabše, je moral v bolnišnico, b koje se nI več vrnil živ, temveč ie v najhujšem trpljenju izdih nil dne 25. aprila. Njegovo trup-(o so bratje S. N. P. J. spremili do groba dne 29. aprila. Lepo se moram zahvaliti bra tom in sestram r S. N. P. J. zt izkazano naklonjenost in sočut je. Joe Bolf in Tony. Adams sta izrekla ganljivo nagrobno slovo, katerima se za to tudi zahvalim Matt Majnarič je prišel k pogrebu celo iz Kalifornie, zato prisrčna hvala. Hvaležna sem tudi za obiske prijateljev i^ znancev ob času bolezni in smrti, in tako tudi za vence ter zfe kakoršnokoli izkazano naklonje nost. Dragemu pokojniku pt bodi mireh počitek v tuji zem lji. — Anna Marincel, šoprogf in Matt Marincel, sin. V domovini zapušča pokojnik še mater in tri septre, kakor tudi druge sorodnike. * ANTON GRILC. Jentiy Lind, Arkansas. — Komaj je preteklo tri mesece, odkar je društvo "Smarnica" štv 24 izgubilo brata Johna Kezele; že smo zopet izgubili brata An» tona Grilca. Dne 21. maja se je podal zdrav« na delo v premogo-kop, kjer je bil zaposlen kol voznik, po dvanajsti uri pa se jt ponesrečil. Jamski voziček je skočil s tira in izpodbil oporo, katera ga je zadela tako nesrečno, da mu je razbila lobanjo. Nezavestnega so ga pripeljali v bolnišnico v Förth Smith, Arkansas. V mučnih bolečinah so ga zdravniki še vzeli na operacijo, da bi mu ohranili življenje, ali vse prizadevanje ni nič pomagalo.. Ob desetih zvečer je zaspal za večno. Tako «mp v treh mesecih izgubili dva brata. komaj 26 let star. Tukaj zapu Šča starše, brate in sestre ter druge sorodnike. Da je bil priljubljen med tukajšnjimi roja ki in tudi med delavci, drugih narodnosti, je dokaz obilo vencev in cvetlic, katere so nanosih k njegovemu mrtvaškemu odru, kakor tudi velika udeležba pogreba. Pogreb se je vršil dvanajst milj od tukaj v Fort Smithu vzlic temu je bilo dvanajst avtov ljudi pri pogrebu. Anton Grilc je bil Član dru štva "Smarnica". od lete 1917 zato ga bomo težko pogrešali Spominjali se ga bomo vedno kot svojega dobrega brata. V imenu društva "Smarnica" izrekam žalujoči družini iskreno so-žalje. — Josip Sadar. SOBOTA, 4. JUNIJA. 2ARK0MET Edino zdravilo. Dva profesijonalna pretepača z pstinktom gorile (da pravijo da *lovek ni sorodnik gorile!) gta le pretepala v Kansas City ju. Drhal, ki ljubi pretepaštvo, je tulila veselja. Naenkrat pa je enemu pretepaču zmanjkalo lape, padel je na tla in izdihnil. Nikdar več ne bo suval 8 pe*t-ni za ¿bliko in toliko dolarjev !n v zabavo človeških goril, ki oloskajo, kadar dobro pade pent Pest je topot padla tako trdo, da ?a je ubila. Principijelno sem proti vsaki nasilni smrti, ali fakt je, skrajno žalosten, da človeška žival ie odneha drugače. Človek, ki noče porabiti svojih mišic in možganov za kaj človeškega, pač zasluži, da je "žrtev svojega ooklica". * * • • Drama. Predsednik Gardina: Ti si obtožen, da si razžalil čast časti-tega gospoda Črnega. Kriv ali nekriv? Član: kar sem rekel, sem rekel. Predsednik Gardina: To je priznanje krivde. Kazen za tvoj iločin je dosmrtna suspendacija. Preden izrečem kazen, te vpra-lam, ali hočeš preklicati in prositi častitega, da ti odpusti ? Kajti le on edini ti more odpustiti. Član: Častiti mi nima kaj odpuščati, ker je nemogoče, da bi trpela čast, katere ni . . . Vrhu-tega nisem jaz nikoli vozil njegovega avtomobila! • • * Oc1 Kantona do Kalkute . .. Angleži so rekli, da so Kitajci ravno tako zabiti kakor Indijci. Danes pa molijo italijanskega Boga, da bi bila Indija vsaj še sto let za Kitajci. ♦ * * * Ženska seja v Beli dolini. % Prva: Predlagam, da naše društvoe priredi veselico 30. maja. Druga: Jaz sem proti. Pustimo veselico, kajti na ta dan bodo v Exportu praznovali desetletnico. Pokojni Tone je bil mladenič , .. ' ,, .. . nmai 2fl let ater. Tukai zanu- , P?**'' VeSelic? ^^ loži, ker dve veselici hkratu po- BRITSKI VOJAŠKI NAJEM-NIK OPROŠČEN KRIVDE. Sangaj. Kitaj. — Britski vojaški najemnik John Law, ki je bil identificiran, da je napadel kitajsko služkinjo dne 22. apri la po nasilnem vstopu v kitajski dom, je stal pred fivilnimi In vojaškimi sodniki kot šangaj-skem najvišjem britskem sodišču. Bil je oproščen. Krvavi Izgredi v Kolanu. Atene, 3. jun/ — Včeraj so bile v Solunu velike demonstra cije komunističnih tobačnih delavcev, katere je napadla polici ja. Delavci so se zabarikadirali na glavnem trgu in odbijali napade, dokler ni prišlo vojaštvo. Več oseb je bilo ranjenih in 135 delavcev aretiranih. č«. Toda ko sem videl'v Exportu igro "Hrbtenico", sem prišel do prepričanja, da tudi po premo-garskih naselbinah |majo Slovenci zmožne ljudi, da se lahko vadijo in uče ter da podkvijo igre na oder prav tako kot kjerkoli drugod. Zal, da Je tako malo dvoran, ki M nudile igralcem dovolj prostora, večkrat vprizarjatl slovenske igre. lri bi jih še radi videli v Kxportu! — Is Di ti i sta. Pa. menita izgubo na obeh krajih. Prva: Baš zato pa hočem, da imamo veselico 30. maja. Če bo izguba pri nas, bo tudi pri njih. Druga^ Zakaj, nas niso povabili kot so druga društva? Prva: Saj nas so, ampak jaz sem povabilo vrgla v peč na svojo odgovornost. — Kopriva iz Exporta. a a • • Skominanta vest. Iz Detroita: Čemu toliko krika onkraj meje v Kanadi, kjer zdaj cinkljajo s steklenicami in kozarci? Mi v Detroitu, Cleve-landu in Buffalu bi radi znali, kdo nam brani cinkljati! — Mi. • • a Protisunek iz Bele doline. Dragi Zarkomet, konstatiraj tudi to: Zdravnik pošlje bolnega člana v bolnišnico, norca pa v norišnico. — Otesanec iz Bele doline. • a * -Prav se godi — ribam! Neki poroêévalec pojasnjuje, da-je Kulldž zato izvolil Južno Dakoto za svoje letovišče, ker je v ondotnih jezerih dosti rib. Najbrž je to res. Končno pa ribe, demokratske in republikanske, še nimajo volilne prs-vice. Zatô jih vrag jemlje ... a a a Kogar a« tiče. Prizadetim v Sharonu: Frank Okoren, Farreil, Pa., je nedol-žen, kar se tiče pesmi o "keglja-ricah"„On ni "Vročina". K. T. B. Predal sa tafermacij*-Bridgeport. ONa, F. C. — Potres je zadel Ljubljano ; v • med veliko nedeljo in pondelj-kom leta 1896. Vdova ilHnolAkega senatorja kaaëWatka. Waahtngton, D. C., a. j»»- -Vdova pokojnega senatorja Illinoiaa, McCormicka, je tukaj ha obiaku v Beli hiši izjavila, da bo kandidirala v primarnih volitvah za govemerko države Illinois prihodnjo spomlad. n. WW IUJI . "T; pwWLfl« SOBOTA, 4. JUNIJA.. SR08VSTX Politični pregled po Jugoslaviji DEKLARACIJA. KRŠČANSKIH SOCIAUSTOV NA (GOSPODARSKI KONFERENCI V ŽENEVI. (Icvirno PrMV«U.) Na svetovni gospodarski konferenci v Ženevi so zastopane tudi takozvane krščansko-soci alistične strokovne organizacije Evrope po osmih zastopnikih. Podali so deklaracijo, ki lepo dokazuje, kako se program teh gospodov popolnoma sklada s programom, evropskih kapita^ listov. Nobenega od perečih ekonomskih problemov se gospodje krščanski socialisti niso upali dotakniti, da se ne bi zamerili svojim gospodarjem — kapitalističnim zvezam. Niti besedice o kolonialni politiki imperializma v Aziji. Saj so kitajski kuliji in indijski delavci, ki delajo za desetkrat manjšo plačq, kot njihovi tovariši v Evropi, v Ameriki — budisti in mohamedani — torej se krščanski socialisti ne brigajo za njihov suženjski položaj! Tudi gospodarski bojkot ruske republike kjer je malo katoliča* nov, jih ne zanima. Militarizma, ki s svojimi ogromnimi izdatki za oboroževanje črpa največji del javnih sredstev na škodo celokupnega gospodarstva, se niso upali kritizirati. Kako pa bi to izgledalo, da kr-krščanski socialci kritizirajo politiko svojih pristašev v evropskih vladah, ki pospešujejo militarizem, bojkot ruskih republik, in kolonijalno politiko v Aziji. Zato so" tudi vse druge lepe besede krščanskih socialcev v tem, da je namen gospodarstva zadovoljitev resničnih potreb človeštva, naj nudi produkcija vsakemu, ki je na njej udeležen, . pravičen delež dobrin in celokupni ostali, program, ki so ga prepisali iz programa mednarodnih delavskih organizacij — samo pesek v oči njihovim delavskim ovčicam, ki jim sledijo. Samo puhle fraze, s katerimi vabijo nezavedne delavce v svoje organizacije ter tako razdvajajo mednarodni proletarski razred, . razbijajo njegovo enotnost in borbeno sposobnost. Prevzeli so od svojih gospodarjev parolo racionalizacije. Sicer pravijo, da se racionalizaciji! ne sme vršiti tako, da izziva in ustvarja brezposelnost, vendar se ,ne upajo postaviti zahteve da se racionalizacija ne sme izvrševati z znižanjem delavskih plač. Znižanje delavskih plač pa avtomatično zvišuje delovni čas, ker slabo plačan delavec stremi po večjem zaslužku s tem, db dela čez 8 ur. A zvišani delovni čas povečuje brezposelnost. Glavna programna točka pa je sodelovanje delavcev in podjetnikov — z drugimi besedami propaganda solidarnosti med delom in kapitalom. To je že od nekdaj bila parola vseh kapita-listov celega sveta. Toda pri tem, ko prepričujejo delavce, da je interes kapitala in dela istoveten, brezobzirno vodijo borbo proti zahtevam delavcev, proti delavskim orgsnizacijam. I-ahko je pridigati kapitalistom o enakih interesih dela in kapitala, ko imajo v rokah vsa proizvajalna sredstvs, celokupni državni aparat, a delavci nobenega drugega orožja, kot zavednost Iti organizacije. To je ravno tako, kot da si stojita nasproti dve ¿rrrtadl: Kapitalist i<-na ima vse orožje, je pa majhna, šteje samo par deset tisoče v. Nasproti ji stoji mno-p'milíjonska armada delavcev, ki pa nima nobenega orožja, razen svojega ogromnega števila, ki pa postane moč šele takrat, « e ne zave in organizira na enotnem programu. Kapitalistična armada vidi nevarnost v delavski armadi. Zato j« razumljivo, da govorijo volkovi ovc am,- da morajo živeti z volkovi v prijateljstvu. J ela zgodovina uči, da vladajo med delom in kapitalom. 'lelavel in podjetniki, na-"protjs. ki izztvsjo rszredne politične .boje. Kdor hoče zs-Ukti delavce, ds se zs svoje in-terooa ne borijo, jiomsgs kapi- talu, da jih bolj izkorišča. Zakaj je bil do sedaj kitajski kuli slabši od uprešne živine? Zato, ker je mislil, da ima isti interes kot gospodar, ki ga je suval v hrbet. Stvarnost sama zanika puhle fraze krščanskih socialistov. Delavstvu ni potrebno drugega kot da z odprtimi očmi gleda življenje, pa da spozna, da je ves program krščanskih social cev v praksi isto, kot obljublja nje svetih nebes, za vse ki tr pijo na zemlji. Tudi te obljube so v interesu kapitalistov, ki si mislijo: dajmo delavcem raj na onem svetu, s^mi pa ustvarimo iz njihovih žuljev in njihovega pekla za sebe raj na tem svetu. Klerikalni "Slovenec" se sramuje svojih zaveznikov, zato prinaša deklaracijo na zadnji strani prav drobno tiskajo, da jo ne opaziSieuko delavstvo. Shod proletarskih svobodomi-selcev, ki se je vršil 20. maja, to je v četrtek zvečer v Ljudskem domu v Mariboru, sklican samo s kratko notico v "Volks-Stimme", brez vsake druge agitacije, je nad vsa pričakovanja dobro uspel. Velika gostilniška soba je bila natrpano polna, tako da so morali poslušalci še zunaj s hodnika poslušati. So-drug Eržen je v sijajno zasnovanem slovenskem in nemškem govoru razkrival vso nelogičnost cerkvenih dogem in nečedno zgodovino in stremljenje cerkvene hierarhije, za kar je 'žel od vseh navzočih navdušeno priznanje. Ginljivo je bilo slišati tudi sivolasega starčka, ko je pripovedoval, s kakimi zaprekami se je moral boriti pred dvajsetimi leti, ko je izstopil iz društvu "cerkev". Poročilo o naraščajočem gibanju svobodo-miselstva je bilo sprejeto s splošnim odobravanjem, zlasti še, ko je nek 721etni sodrug izjavil, da se je v svojih starih letih tudi odločil za ta korak in že vložil prijavo za izbris. Priglasilo se je takoj več sodrujfov in zlasti sodružk, katerih je bilo mnogo navzočih. Izjavljali *<>, da se ne bodo borili samo s tistim liberalnim nerganjem o farških kuharicah in geslom "proč od Rima", poleg tega pa letali za procesijami, temveč popolnoma odločno, z istopom iz vsake verske družbe. Zunanji sodrugi, ki žele imeti o po-kretu proletarskih svobodomi-slecev kakih pojasnil, naj pišejo na "Klub svobodomislecev", Maribor, poštni predal 22. Gospodarska kriza v rudniških revirjih zavzema od tedna do tedna večje dimenzije. Trb. prem. družba je dne 18. maju sporočila svojemu delavstvu, da se bo vsak teden po dva dni praznovalo. Kam bodo ti "frei-šihti" privedli delavstvo, si lahko vsak predstavlja, saj je Ae dosedaj rudar zaslužil mesečno komaj 800 dinarjev, od tega že itak honorarnega zaslužka se mu pa odtegne mesečno Din 135 za bratovsko skladnico, bolniško blagajno, davek na ročno delo, katerega so klerikalci, ko so bili v vladi še bolj utrdili in razširili še na druge panoge delav-stvs, vzlic temu, da so'preje, ko so bili v opoziciji, cela leta grmeli proti njemu. Je pač razlika med govorjenjem in delom, in to tod i naši rudarji dobro razumejo, kar je pokazal tudi shod, ki so ga klerikalci imeli pred kratkim pri nas, na katerem so se govorniki zabavali pred 60 poslušalci, ksr značl. da je delavstvo njihovo delovsnje v vladi pošteno obsodilo. K risa klerikalizms In meščanske strsnke. Politični položsj v naši državi Je skrsjno rszoran. Odnosi possmeznih političnih strsnk —'kot "predstavnik" na-rods do vladsjoče hegemonistič-ne vlsde g. Velje Vuklčevlča — se jsvljsjo in prikszujejo ns po-vaem drugačni bazi, kot je to bilo do aedaj. — Na Hrvaškem ae aesuvljajo "bloki" in front* vseh strank čez Redita, v Sloveniji se pa napredne strank« nagibajo k združenemu boju proti katolicizmu, od nos no klerika-lizmu. Tako Je logično, da mora v tem novem bojo nastati na eni strani "napredni blok", na dru gi strani pa "katoliško-klerikal-na" fronta. Slovenska ljudska stranka je po svojem padcu iz vlade izgubila v Sloveniji precej političnih šans. To se vidi predvsem že v njeni najnovejši taktiki, ko postavlj^ za bližnji volilni boj načelo: "katoličani vkup!" kot glavno vedno udarjala na takozvane "slovenske strune". - m' "Narodni dnevnik", ki zastopa interese domačega malome-ščanstva, skuša s svoje strani dati politiki slovenskih meščanskih političnih strank slovenski značaj. Baš radi tega je napisal v eni izmed zadnjih Številk "N. D." gospdd A. 2. uvodni članek, v katerem poVdarja nesmiselnost stvarjanja katoliške fronte pri bodočih volitvah v narodno skupščino in obenem prikazuje nujnost — sestave enotne slovenske fronte. Torej ne: "katoličani vkup", ampak: "Slovenci vkup!" . Liberalne vrste pa sestavljajo napredni bloki, kjer naj bodo združeni vsi svobodomisleci (v poštev pridejo zlasti narodni socialisti, kmetije!) pod vodstvom Samostojne demokratske stranke. Kakor je videti iz pisanja slovenskih listov, je položaj meščanskih strank, in zlasti klerikalne, zelo težaven. Slovenska buržuazija ne ve prav za pot, po kateri naj gre: ali naj bije zopet kulturen boj — boj, ki je bil moderen v 19. stoletju — ali naj stvori organizirano slovensko fronto proti vladni oligarhiji ali ž njo. Klerikalni stranki bi bila najbrž taka "slovenska fronta" všeč — če bi ona igrala v njej prvo violino! Današnji politični kaos bo po vsej priliki še dolgo trajal. Gotovo je zaenkrat v tem In takem položaju samo to, da je klerikalna stranka svoj položaj zaigrala in da deli v tem usodo Radiča. Jačanje In prevladovanje reakcionarnih struj v njej, njena odtujitev socialnim načelom socialnemu delovanj*! res ljudske stranke, spremlja logično njeno nazadovanje in propadanje, ki se bo že pri prihodnjih volitvah pokazalo v zgovorni meri. CallcHOva žena naglo umrla. I^os Angeles, Cal. — Natalia Calless, soproga predsednika Mehike, je 2. junija naglo umr^ la v tukajšnji bolrtlšnlci, v kateri je bila pred petimi dnevi operirana. Prišla je v Kalifornijo pred dvema tednoma, ko je hrisostvovala poroki svoje hčere Ernestine z Američanom Th. A. Robinsonom iz New Yorka, kmalu ]>a je nenadno zbolela in morala je v bolnišnico. Mexico City, 3. Jan. — Predsednik Calles je bil silno potrt, ko je dobil vest o smrti svoje soproge. Takoj je preklical vse oficijelne sestanke. Darre* izpilil sinovo and*j "■■■«•»: obljobo po 23 letih I IZPOD PUSTI Hranil bo brezplačno na smrt obsojenega nečaka žene. ka (Daljo.) Dasiravno nI bilo več nujne i^-i i * -a- i ,* "(Potrebe najeti tuje pomoči, ven- I!,,* nT < T d°>r, ker se je nudil in bil pri-smrti petletnega slnčks. poročen o «možnostih, je Lucij _ ____.. najel novega, naročil mu. (la Chicago. - Clarence Darrow. blagoatan vseh je prvo in glav-znameniti zagovornik pred sod-|llo. Vendar je oni takoj pričal nim stolom, je te dni izpolnil , aurovim stopanjem napram pismeno obljubo, katero je pod- onim, kfkterii je gnkl|tral |hmUo4. pisal njegov sin Paul Everett nim. Lucij je knmlu ¡, Slovanski Narodna UiUuwv|i*M a aprila 1004 Darrow leta 1904, ko je bil Študent v DriVtmouth učilišču v Hanoverju, N, 11. Mladi Darrow je takrat po hesreči povo- ne spoštuje njegovih navodil, ga posvaril, in ker ga ni hotel ubogati, ga odpustil. Ko se je odpravljal mož, se je zil petletnega dečka, ki je bil sin ; a >..{■• .. ..ao;x* Mexl1 ln K™*» * maščevanjem, kuhar a A. Cooleyja v učilišču. t|ikdo le n, u „ } Splašd se mu je konj In voz e Mirno g0 Nakovali, da je ¿1-zdrča čez otroka; on sam Je „¿kake i|gub, nUo ¿J, komaj ostal ž v^ Mlad- Parro v I ^ , ddo ™ je bil silno potrt in dal je mate-LlwliI med Emotm./Ae> kate'ri ri ponesrečenega otroka pismo, tfa , h||rjfno sprein0f4tj0 ki se je glasilo: Kadar ona ali njena rodbina potrebuje kakšno pomoč, naj se obrne nanj ali njegovega očeta. Pred nekaj dnevi je Clarence Darrow, ki je pred kratkim obhajal sedemdesetletnico — obiskal Dartmouth in govoril tamkaj pred dijaki proti smrtni kazni. Po končanem govoru je prišla k njemu sivolasa žena in mu pokazala pismo njegovega sina, ki je zdaj stan) 23 let. Po. vedala mu je, da njen nečak John C. Winters čaka n^ smrt na električnem stolu v Windsor ju, Vt., ko je bil obtožen, da je ubil neko deklico. Ona smatra, da je nečak nedolžen in prosila je Durrowa, naj zdaj izgini obljubo svojega sina ter ji pomaga rešiti nečaka sramotne smrti. Darrow je bil zelo ganjen in brez pomišljanja je dal starki častno besedo, da pojde takoj na delo v prid njenemu nečaku ■— dasi je prod kratkim izjavil, da se ne bo več pečal s kriminalnimi zadevami pred sodišči. "Beseda mojega sina je meni sveta, zato storim vse, kar je v moji moči, da rešim Wlntersa smrti na električnem stolu," Jo rekel slavni odvetnlk-filozof. - POPLAVA UNlCUJK NA SVO-JEM POTU ZADNJA MESTA. Višek poplave se bliža Mehiške-i mu zalivu. New Orleans. 3. jun. — Snočl je višek poplave drvel mimo zadnjih dveh mest ob Atchafalaya reki v centralni Loulslani, ko s*'I pet," kamor je dosegel. Vedel Je, bliža Mehiškemu zalivu. Mestece dtt j0 ^dosti močan, da Izvrši so s izurjeno spretnostjo o-uravljali. Dasi so se trdovratno ponavljale govorice, da se v deželi dviga in širi vstaja, vendar oni niso niti slutili, da se med nje tudi lahko zanese nesreča, kajti oni niso niti mislili in Še manj želeli kake spremembe* Lucij Je predobro vedel, da tudi nje lahko vihra doseže, tudi grošnje odpuščenega oskrbnika so vznemirjale. Sklical je može iz celega posestva skupaj, jim razložil položaj, obljubil, ako se v deželi zgode izpremem-be, je on tudi pripravljen nato, da se preuredi lastnina jmm*. stva in hoče sodelovati z njimi v dobrobit vseh. Odpuščeni upravitelj, ko se je odslovil s Lucijevega p«.s.s stva, se je takoj pridružil glba-^ nju zatiranih, kajti njegova brutalna . narava Je Želela po avanturah, ln upal je, da se mu mogoče ponudi prilika maščevati se nad Lucijem, Uživil se Je med zatirane, kakor da bi mu bili prirasti! k srcu, njih evangelija se Je priučil skoraj čez noč, poiskal Je vodilne kroge, katerih zaupanje si je znal pridobiti, da so ga sprejeli v svoj delokrog. Vstaja se Je širila z brzovlto naglico, čete so se že odprto zbirale, tudi on je dobil al četo. Dobro js poznal deftelo in z lahkoto je nabral akupaj ljudi, za katere je vedpl, da bo do radi služili njegovemu na menu; kmalu je zaslovel s svo jimi avanturami. Njsgovs vrste so se širile ln postal je mogočen, ukrepal In hajdukoval po svoji volji ter Širil grozo In tre POtyOfM JsSSOtS j Ink or p. 17, jmmiim 1007 V drla vi lUUolt GLAVNI STAN. 2087.50 SO. LAWNDAtf AVE, (MICACO, ILLINOIS Izvrftevalnl odbor: UPRAVNI ODSEK: * ' Fredaednlk Vlateat Cainkar; podpr«da«lalk Andrew Vldrlrh, R. P. D. T Ho* 103, Jokn*town, IV; gl. tajnik Ulan Nuvak; tajnih bolnlAhaia .nklrlka l.uvrrnr Cradlfeks gl. blagajnik John Votrick; orodnih gla«ila loir /.avert-nlkj upravitelj glaaila Filip tiodlna; vrhovni adravnik Dr. F. J.«K»ra. 8133 Sa. Clalr Ava., < Uvolaad. Ohio. OO8PODAR8KI OIMKKt Frank gamrak. »raMalk. »M K. 741 k St, Cbvolaad. Ohl» t Frank AM. 1184 g. Crawford Ava* Chicago, III.; Jacab 7.upan*l*. 1837 H. HMga-way A ras Ckleaga, III. POROTNI OnSKKl \ Jaha Gor lak, pradoodalk, 414 W. Ifajr 81, Springfield, m.j John TrM|, Ros »t. atrakana. Pa.| Taar Rchragol, R. F. II. No. I. Johaataa Cilj. 110.» Frank Padbaj, Roi 81. Park Ulli, IVt Aatoa dular. Uoi 104, Uraaa. Kana. UOI.NlftKI ODHKK t OSKKONJN OKROŽJKl Lovrenc Uradišok, 18A7.R» S«. Uwndnle Ave, Chicago, III. VZHODNO OKROŽJK: Joaepk Zor ko, R. F. D. 1. Roi 118, Weat Newtee, Fa.| Anton Ahrarn, 1181 K. 7«th St., Clevelaad. Okla. KAPA DNO OKROtlK: Jeeob Ilaloh, R. R. S. Roi M, PKtekarg. Kaos, aa Jagaaapadi Fraak K lun. Roi iss, (hiahol«, Nlaa, aa eav. «ap.j Jaka Os-lob. Bot 144, Kock Springe. Wye. Nadzorni odbor: Prask la|«, predaednik. IUI Ntk 8t, Ckleaga, lll.j Ladvlk Medva-Jek. 8400 at Clalr Ave., Clevelaad. Okle; Albert Mrae4, m Ho. IMere« BL, Milwaukee. Wla. Združitveni odbor: Frank Vldmer, predaednik, 1M3 AuRuata HI, (bieago. Ill; jokn Ollp, 1418 Ha. Clifton Park Ave., Chlcego. III.) Pater Osekel, 3»ftl Broadway, Denver, Colo, p, r J POKOR l-*-Koreepondence s K lavni ml odborniki. Id delajo v glavOesi uradu, ss vrši tskalat ■ V8A FI8MA, kl ae aaaašalo aa paale gL predaednlka, aa aaalevei Prsi-eednlšiva 8. N. P. K 1837.11 H«. Uwndele Ave, llleaga, III. V8K KADKVK UOLNIÖKK IKJDFOKK HK NASLOV K i Uelalška lajal-Atvo B. N. F, JH 1837-51 Ho. Uwndele Ave., Ckleaga. IIL DRNARNK POftllJATVR IN HTVARI, kf m tlfajo «L livrševatnega odbora Is Jednste vobie ae aaalavei Tajalilva 8. N. P. 1. 8837-31 8e. Le wade le Ava, Odesa«. III. V8H Z A DK V K V ZVF.ZI Z KLAUAJNlAKIMI POBU sa pe|llja|a ss ssslavt KlageJalAlvo 8. N. F. K 1837 31 8a. Uwndele Ava, Ckleaga, IIL Vas pritalbe glade poalovenje v gl. bvršavslsaai odbora sa ss) imšljeja Frank Zajcu, predsednika aadiornega odbora, Agsr asSlav Ja igaraj. Vsi priilvl aa gL porotni adaek ee aal pošlljaftp ae aaalovi Joka Garšak. 414 W. Nag 81, 8prlsgfleM, III. Val dsjilal Is dragi eplel, aeiaknile, oicliami9 iiiriM iiIri in ipluk via, kftf Je v evasl s fUellosi Jednote, saj ee psšllja aa ssalsvt "FROSVKTA," 1817-81 Ho. Uwndale Ave, Chlraga. IIL Fašistovsko gospodarstvo. • Rim, 3. Jun. — Fašistovski finančni minister Volpl Je vče-rsj poročal v zbornici, da je vlada sklenila > prenehati z na-daljnim revaluiranjem lire. U-metno dviganje lire, ki je po-vzročilo veliko krizo v Italiji, preneha in lira ostane na sedanji višini (pet ameriških centov) do prihodnjegs aeptembrs. Dslje Je poročal, da je Italija v prvih štirih mesecih tsga leta importirala za osem milijard lir blaga, eksportirala pa za pet milijard; trgovska bilanca torej izkazuje tri milijarde lir izgube. Golf ob nedeljah prepovedan v Floridi. Tsllshassee, Kla. — Florld-ska zbornica je sprejela zakon, ki dolofa največ šest mesecev zspora In največ $500 denarne kazni za vsskogsr, ki bo Igrsl golf ob nedeljsh. Jsponaki finsnčnl minister od» slepil. Tokio, S. jun. — Finsnčnl minister Tskshsil Je podsl ostavko. . Dembdjs je v zvezi s fl-naru no krizo ns Jsponskom, ki še ni poletna. *---—m Nov Ua zs (lilrsgo? Chicago, X Jun. — Včerajšnji dsn štiriindvsjsetlh ur Je minil brez svtomo.' l k" usmrtitve kake ostk Du sedsj so svil !u letos ubfli-17£ ovsb, Berwick je bilo rešeno poplave, ker so nasipi vzdritsll vodni pritisk, medtem ko so druga mesteca utrpela veliko škode. Prebivalci mest in vasi, kl se še boje poplave, so se pričeli seliti, da Jih ne preseneti nensdna priplava, ko se nssipl v nekaterih krajih še rušijo. Povesti, kl sem jih čul, so me užalostlle, da mi ni voč obstanka ležati v travi, da bi šel v mesto, me ne mika. Ker me ni sedaj nikdo opazil, bi me gotovo tudi v mestu ns in me lahko i>omendrajo. Dvignem se kvišku, napotim se v gozd. Ih tavam brez smeri, razmišljam o pogovorili, katere sem čul, ves nalog nabratiJ **mišljan, da ss šele vzdramim, ko me že objema trdu noč. Nikdar šs nisem bil ponoCI sam v gozdu, strah in tesnoba se me oprijemljota, ne vem, kako daleč sem zašel in tudi ne, katero smer sem hodil. Utru-|en sem in1 «počival bi rad, se oziram po izhodu, domislim se, da je pravil profesor, da so ne-kdsj ljudje Isksli zavetišča na drevju, naj še jaz poskusim svojo srečo, j i Zlezem na drevo, UČITEIJ8KA FEDMACUA ZA NOV ADimMJ. nje, V pokrajini, kjer je stalo Lu cijftvo posestvo, je bilo še vse mirno in nikogar ni bilo, da bi mu stopsl na jnit; zatorej Je hitel, da čim prej izvrši. Vodil I je svojo tolpo v temni noči in obkrožil posestvo, da |>rebivalci 'niti slutili niso, ko Jih Je prebudil iz sjianja i>ožar ln divje tulenje napadajoče tolpe, kate rs Je Imela lahek |>osel nad nr-j srečnimi in zbeganimi ljudmi. ' I Požar JI Je svetil, da Je videla Ciksška j pokositi vse do zadnjega. On sam je vodi! z izbrano Četo na psd ns gosjiodarsko poslopje, jKjisksI Lucija, Celestino in dete, Jim pokazal bakljado, Jih delno krije stroške zgradbe Iz¡odjieljsl na jtfano in naročil to|-šolskega aklada za šolska po- Lj# |M,aeatvo Izropatl |n požgati. alopja. Zavedajo se popolnoms, (prvd dnevnim svitom js Imel ds mora Chiesgo Imeti vorflko | dovriend grozno delo. Edino dvorano, ki bo nudila dovolj pro |,1J(1ju /. družino je olnlržal pri grožnjo in ker js dobil priliko, zakaj naj bi odpuščal maščeva-lko priplezam pod vrh, opszlm Je pa proti financiranju Iz šot> skegs aklada. mmmmmmmmmmm ('hirsuto, 8. Jun. učlteljsks federacija je enoglas no endorslrala načrt za nov mestni avditorij, je |>a odh&no proti žuj)anovl nameri, da se štora za razna konvencije, ki se vrše vsako leto v tem mestu. Ae več pa bi jih bilo*, sko bi mesto Imelo pripravne prostore zs Iste, DKLAVMKK ZKTVK. Dvs rmihrJa ubita. življenju, da mu je lahko poks zal maščevanje. Nikdo drugi mu nI ušel živ, Ko ji posvetil dan in Je posijalo aolnce na raz-Ivallne jsigorlšča In mrtvih tru-j im*I, Je tolr« že izginila, kskor je prišla, ln od|wljala plen 8 seboj. Ds je dovršil maščevanje, je Luclju odtrgal (>lestfno In Krrantoe, Po. — V Olen Alde- dete, isialal vsako v drugI kraj. novem premogovniku pri Dlek-j Lurlja je gonil s saboj, dokler son Cltyju sta liils ubita dva ru mu ni o|H«šal In ga slednjič pu-dsrjs. Nsnju ae Je podrl strop stil v ujetniškem taborišču, Jn plast kamenja Ju Js ublls nslkjer gs Je našel nitki prljo^J. mestu. UblU rudarja sta Wll-|ga osvobodil In mu poakrbel liam Kagaiasia (Rr»gera) ln Ale zdravniške |K»močl, da Je okre-zaruler Ifendrk k. I val, Cetastlna Je umrls od gro luč v precejšnji oddaljenosti. Na drevsau se ml čuti jMstelja prtn-ej trds in v spanju bi še Ishko doli jiadei, Tam kjer Js luč, jat morajo biti tudi ljudje. Dobro si og)ndam smer, zlezem t drevees in grem iskati luči. Ne hodim dolgo, že zasllšlm človeški glas, hitim, ne vem, kaj me tako žene. Kač tj Jem jietje besede so ml že razumljive, pojo mi jMiznano pivsko |>esem, fte med s vale pridem, sli vsaj med veaele ljudi. Ze upa/lm Mko»i vejevjs ogen na trati, nad nJim na rogovih visi kositrna Akatlja In |ioleg sedijo trije možje, I^pa svatba, si mislim, jiotejMJhi sol Ne upam ae prav do njih, vendar ae splszlm pre-rej v bližino, da ae počutim varnega ln ae zleknem j>o tleh, 'TI ustrojem koža, |»eti pa /naš, čeravno al suh, ds ti ¿k ri pijejo trepalnice ko zsml-tiš. Pod kožo nimsš drugega kot kosti zvezsne skupaj s trtami ali ao pa kite tako puste, da ti škriplje ko izgiblješ. Čudim ae, kako Je bilo mogoče ae ti tako izčrpati. Gotovo te Je moral nekdo držati, drugi ao te pa mozgsll in ko Jim Je prese-dalo škrij»snjs, ao te sunili črez prag. Toliko eem že strokovnjak« ds nam potepuha po (Mikllru; vidim, da si o tem ti še selensc, Koristen član človeške družbe si moral biti. * Gotovo ei zvesta» slušll svojemu go-»liodarju, ds si al prialuitil po* drugega ni zs«»rlgriisk, as,pač moram malo jioslužltl tega suhega pusteža, menda nocoj tudi zadnjič skupaj stanujemo, Jutri odkorakamo v mesto In tam poiščemo vsak svoj kot. Mogoče se (Hitem nikdar več ne fldlmo. Zalo bi rad Izvedel malo skrivnosti, kl tičijo, pod to oguljeno kožo; okostnjak ti zna čepltl in tuhtati cele ute, ne da bi se dala dobiti beseda Iz nJega. Da as razburi, ti strepljs In otsplje, kakor pajac na škrljiclh, ko ga za Čof poeuksš. Da Ima ta razvalina zgodovinski pomen, bi po-stavil tvojo modrost In učenost." V lepo družbo me Je zanesel veter. (Dalje prihodnji».) ze In t ugovsnJs, bits js prsšib ^|(n|ce ns letovitfu med nsjte Dve darili sa nove naročnike Kdor m potrati v io^orH kaah psa)i is dsU S8S8I psllotaifc sli itírf celoUta« saročalao sa Abov-sik "Proitoto" Is poiUo celo violo oprsvolštva, Ml forum h avtomatični ivinčnik s lopkB peslačeafai laskoai S. N. f. J. NAROČNIKI POZOR! Znamenja (Msy :il-1027) po-da vsm Js aaratalaa pa* tskla U dsn. Paaavlto Ja pravočasna, da vam Mala aa ustavimo. Ako Nota aa ptajmo ta, Ja mogoča vstavljoa, kar al bO plačan Ako ja vsi lloš pta-čaa la gs ac prejmete, jo mogsii vstavljen vslsd napačnega naslova. pUlU nam detfAlIf* la navsdlts stari In aael aaalav. Nail zastopniki ss val dr» Atvsa! tajniki la dragi oaatapel k I, pri katerih Iskks plalato i ks, ds bi mogls preneetl near« čo, dete mu je našel prijatelj po ] dolgem iskanju. I ¿»po nam je bilo lukaj, ae. M tli Jen dolarjev v deelh v Mehiki. N*»gsles# Arls. — Prospektor ji v Kohorl (Mehika) eo te dni jI MBB^ I_■ našli v zemlji velik raklsd čiste daj ps morama domov, se sgla ga a rebra v vrednosti mllljonsi*« Klhsrd IMgndl so as In od dolarjev, flrebro Je mm-ds MU r»rsv|ll. Klhsrd In Jelks sta lo tsm od čssm š|s.neke okopa pevsko »'^rs v svto, asm asm cfje pred 400 leti. ,0,,u, »»w»POžen |iod hrasti. MVMtaa ss orte lata |a PM9 la on pel leta po 91*6. Claal 14. N, 3» d »plača Je aa pel Ista 91 »ao In so rsls lete % ¡1.80. ' Za meet« Chicago to ta lota M.M, pol člsae fft .98. Za Kvreps otaaa 88 pol Ma •4.08, ss vss lete pa IMi Tsdalk at aas ss Biiopo 91.70. "RsJši naj |M-C«*nlh rib, m "ItilMf asme meljlteljšem razredom." "Neugnsnl širokouetnež, sko ne morel živeti brez ščipsnjs. j»..xliiJ!l se rájli Izrno/gavslcev; I ^^ _ včasih se ti posreči primearen UPKAVNSIVO IsiHiiji.'' m ppnWFTA n «g ikmIužI nsših 1 rilUO ▼ Ke I 4» ivglael tretji. 9997 ñ. Uwüi All ao prema »t ne, CHICAGO, HL BISEII IZ SVETOVI IE LITERATIRE 1 P. M. Desfcajeraki: Iz mm apM TrofUfl' viti VirfenNSktia !,*> (DaUs-l • VI- Peljala »U m v Petrograd in preživela tam do malega vao zimsko sezono; toda o velikem poetu ae je razletelo vse kakor mavričaat milni mehur. Sanje ao ae razpršile, in zmeda ae ne le ni razjasnila, marveč je postala le zoprnejša. Viaoke zveze ae niso posrečile, razen kvečjemu v prav mikroskopičnem obsegu In s poniževalnimi težavami. Užaljena Varvara Petrovna ae je vrgla z nerazcepljenimi močmi v "nove ideje" ter otvorila pri sebi večere. Povabila je II-terate, in rea so jih privedli celo trumo; kmalu ao jeli prihajati sami, brez vabila; eden je vodil drugega s seboj. Nikoli še ni bila videla takšnih litero-tov. Bili ao častihlepni do neverjetnosti, ali čieto odkrito, kakor da a tem izpolnjujejo dolž-noat. Všl ao bih nekaj strašno ponosni; na vaeh obličjih je bilo zapiaano, da ao pravkar odkrili nadvae važno skrivnost. Prepirali so ae in si šteli to v Čaat. Nič lehko ni bilo zvedeti, kaj ao pravzaprav napiaali; toda bili ao tu kritiki, romanopiaci, dramaturgi, aatiriki In razkrinko-vavci. Stepan Trofimovič je prodrl celo v njihov najvišji krog, odkoder ao vodili gibanje. Do voditeljev je bilo neverjetno viaoko, toda aprejeli ao ga dobrodušno, čeprav, to ae razume, nihče ni vedel niti ališal o njem kaj več, nego da "zastopa idejo". Manevriral je okrog njih tako spretno, da je apravil kljub vsemu olimpijatvu tudi njih parkrat v aalon Varvare Petrov-ne. Ti možje ao hilf zelo reeni in vljudni; držali ao ae dobro, in drugi ao ae jih vidno bali; toda očitno je bik>, da np utegnejo. Pojavilo ae je tudi par prejšnjih literarnih znamenitosti, ki ao bile takrat slučsjno v Pe-trogrsdu in a katerimi je vzdrževala Varvara Petrovna Že dolgo* najlepše stike. Toda v njeno začudenje ao bile vse te resnične in neoporočene znamenitosti tišje od vode in nižje od trave, nekatere Izfied njih pa ao naravnost rinile k novi sodr-gi ter ae ji sramotno prilizovale. Izprva je imel Stepan Trofimovič erečo; oprijeli fo ae ga in ga jeli kazati na Javnih literarnih eestankih. Ko je na takem večeru prvikrat nastopil kot predavatelj, ni utihnjjto burno plo-skanje celih pet minut, Se po devetih letih ae Je apominjal te- ga a solzami, toda bolj iz prirojenega umetništvs nego iz hva-"Kölnern ae vam in atavim," je govoril sam, toda le meni In strogo zaupno, "da ni imel nihče med vsem občinstvom pravega pojma o meni!" Čudno priznanje! Bistre pameti je moral biti, če je že takrat na odru_vzlic omami slave tako jasno razumel avoj položaj; in vendar ne priča o preve£ svetlem umu, da se niti črez devet let ni mogel spomniti dogodka brsz užsljenosti. Prosili ao gs, naj podpiše par združenih protestov (proti čemu, asm ni vedel); podpisal je. Tudi Varva-ro Petrovno ao proaili, da bi ae podpisala pod nekim "nezaslišanim ravnanjem," in tudi ona ni odrekla. Vobče pa si je štela večina teh novih ljudi nekako v dolžnost, gledati na Varvaro Petrovno a prezirom in neprikritim posmehom, čeprav so prihajali k nji. Stepan Trofimovič ml je namigaval pozneje v bridkih minutah, da ae je ravno takrat porodila njena zavist do njejga. Dobro vedoč, da ti ljudje niso družba zanjo, jih je vendar sprejemala z vsem pohlepom histerične ženske ne-»trpnoati, in kar je glavno, venomer ie nečesa pričakovala. Na večerih Je govorila malo, daai bi bila lahko; rajše je poelušala. Govorili ao o odpravi cenzure in črke "jer", o uvedbi latinskih črk namesto ruskih, o tem, da ao včeraj poslali nekoga v Sibirijo, o škandalu v pasaži, o MAU TWAIN: MAU KLATEŽ TOM SAWYER Peslovenll L Mskšak. MM Lakota in beda pa je ačaaoma premagala atrah. Novo utrudljivo čakanje pri atudencu in novo dolgos apanje je prinealo izpremembo. O-trok%ata ae zbudila z divjim gladom. Tom je mlalil, da mora biti že areda ali četrtek, ali pa morda celo petek, aobota, in de ao iskanje opu-atlll. Naavetoval je, da preiščeta drug hodnik. Čutil ae je voljnega, da preneae vae grozote, tudi Indijanca Jova. Becky je bila zelo alaba. Polaatila se jo je žalostna apatija in ni je bilo mogoče vzdramiti. Dejala je, da oetane na mestu, kjer Je, In počaka smrti — dolgo itak ne bo trajalo. Dejala je Tomu, da naj le vzame svojo zmajevo vrvico in gre preiskavat, če se mu zljubi; prosila pa ga je, naj se večkrat povrne in se razgovarja ž njo. In pripravila ga je do tega, da ji je obljubil, da oatane pri njej, kadar pride atrašni čaa, in jo drži za roko, dokler ne bo vaega konec. Top jo je poljubil z nekim dušečim čuatvom v grlu in ae delal, kakor da se trdno nadeja, da najde iskavce ali izhod iz Jame. Nato Je vzel zmajevo vrvico v roko in lezel po vaeh štirih dalje, mučen od lakote in trpinčen od alutenj bližajoče ae uaode. XXXIII. POGLAVJE. Prišel je torkov popoldan in Izginil v mrak. Meateee St. Petersburg je Še vedno Žalovalo. Izgubljenih otrok nieo našli. V cerkvi ae molili zanje in doma ae Je vzdigovala marsikatera goreča molitev proti nebu; ali še vedno nI bilo t ugodnih veati iz jame. Večina iskavcev je o-pustila iakanje in ae vrnila k vsakdanjemu o-pravilu. Češ da je jaano, da izgubljenih nikoli ne najdejo. Goaps Thatcherjevs je bila jako bolna in je večinoms bledla. Ljudje ao pravili, da jo Je bilo strašno siliti, kako je klicala svo-jega otroka, vzdigovala glavo in poaluškovala včasih po cele minute, nato pa se ječaje zopet vrgla v posteljo. Tete Polly se Je polastila resna otožnost in njeni sivi lasje so postali skoro beli. Žalostno ln obupano je leglo mestece v torek zvečer h počitku. Tam sredi noči pa je zadonelo glasno zvo-nenje mestnih zvonov, in kakor bi trenil, so se napolnile uliče z napol »oblečenimi ljudmi, ki so kakor blazni vpili: "Pokonci! Pokonci! Našli so jih! Našli so jih!" Pločevinaste ponve in rogovi so povečevali hrušč; ljudstvo se je zbiralo in premikalo proti reki, vzprejemalo otroka, ki sta se pripeljala v odprtem vozu, katerega so vlekli ukajoči meščani, se gnetli okoli voza, pridružili njenemu povratku in drveli po glav-ni ulici, tuleč od veselja hura, hura! Mesto so razsvetlili; nikdo nI" legel nazaj; bila je najimenitnejša noč. kar jih je kdaj doživelo mesto. Tekom prve |k»1 ure se je pomikal sprevod meščanov skozi hišo sodnika Thatche-rja; ljudje so objemali rešena ter ju poljubljali. stisksli roke gospe Thatcherjevi, skušali govoriti brez prestanka in preplavljali celo hišo » Molžami. * Sreča tete Polly je bila popolno ln gospe Thatcherjeve skoraj prav tako. Bila Je'popolna, kakor hitro je sel. ki so ga poslali z veliko novico proti jami. prineeel veeelo sporočilo njenemu motu Tom je ležal na divanu, željno in napeto poslušajoča mnoftics okoli njega; pripovedoval jim je rgodho čudovitega doživljenja. vpletel vanjo marsikak pridatek v olepšavo ter končal a popisovanjem, kako je puatll Becky ter ne po-dal na raziskovalno potovanje, kakor je »Mil po dveh potih, kolikor daleč mu je dopuščala njegova vrvica od zmaja, kakor je sledil tretjemu, kolikor daleč je segla njegova vrvica, in kako'se je hotel ravno obrniti, ko je uzrl neko oddaljeno Uao, ki ae je zdela podobna dnevni svetlobi, kako je puatll vrvico in tipal proti njej, porinil glavo in ramo akozi malo luknjo ter uzrl pred aeboj reko Miaaiaaippi. Ce bi bila alučajno noč, ne bi bil mogel videti tiate liae dnevne avetlobe ia ne bi nikoli več preiskoval tistega hodnika! Pripovedoval je, kako je -šel nazaj po Becky ter ji prinesel dobro novico, in kako mu je odgovorila, da naj je ne nadleguje s takimi atvarml češ da je preveč utrujena in ve, da bo umrla, in tudi hoče umreti. Popiaoval je, kako ae je trudil ž njo, da jo je prepričal, in kako je akoro od veaelja umrla, ko je zarez u-gledala rumeno Uao dnevne avetlobe; kako je najprej zlezel sam» akozi luknjo in nato pomagal njej kako ata aedela tamkaj in se od veaelja zjokala, kako ae je pripeljalo v čolnu nekaj mož, ki jih Je Tom poklical ter jim popisal njun položaj in njupo lakoto; kako mu možje izprva niso verjeli divje zgodbe, "ker" ao dejali, "ae nahaja pet milj pod ono dolino, v kateri leži jama"; nato pa ao jih vzeli v čoln, jih peljali do neke hiše, jima dali večerjo, jih puatili, da ata počivala dve, tri ure v noč, potem jih pa peljali domov. Preden ae Je zdanilo, ao prineali veliko novico tudi aodnfltu Thatcher ju in peščici iskavcev v jamo; do njega so doapeli a pomočjo dvojne vrvice, ki jo Je napeljeval za aeboj. ' Napora In lakote treh dni in treh noči, ki ata jftt prebila v jami, ae Tom in Becky nieta mogla naenkrat otreatl, kakor ata kmalu apo-znala. Celo aredo in cel četrtek ata ležala v po-ite)ji in vea čaa je kazalo, da poetajata vedno bolj utrujena in izmučena. Tom Je v četrtek rfialo vstal, odšel v petek v meato ln bil v aobo-to popolnoma adrav. Becky pa tja do aobote ni zapuatila aobe in potem je bila taka, kakor bi preatalaliudo bolezen. Tom je izvedel o Huckovi bolezni in ga šel v petek obiskat; vendar ga nlao puatili v njegovo apalnice; prav tako v soboto ne in v nedeljo. Pozneje ga je smel obiskati vsak dan, opozorili pa so ga, da naj molči o svojem doživljaju in ne govori o nobenem vznemirljivem predmetu. Vdova Douglaaeva je bila vedno zraven, da ae Je prepričala, da je bil poalušen. Doma je izvedel Tom o dogodku na Cardiff Hillu, in tudi, da so našli truplo razcapanega človeka v reki blizu izkreevališča prevozne ladje; nemara je utonil, ko je skušal pobegniti. Nekako štirinajat dni po rešitvi iz jame je šel Tom obiekat Hucka, ki je aedaj že precej okreval la bil dovolj močan, da allšl razburljivo govorjenje, in Tom je menil, da mu mora marsikaj povedati, kar bi ga utegnilo zanimati. Na Tomovem potu Je ležala hiša aodni-ka Thatcherja ln tako je vatopll, da obišče Becky. Sodnik in nekateri prijatelji ao pričeli ž njim pogovor in ga je nekdo zbadljivo vprašal. ali ne bi šol rad še enkrat v jamo. Tom je odgovoril, da n4 bi bilo to nič hudega. . Sodnik je rekel: , "Veš, Tom. niti najmanjšega dvoma nI, da je še nekaj takih, kot al ti. Pa smo že poakrbe-II zato. V jami ae ne bo nikdo več Izgubil." "Zakaj par 'Ker sem dal pred dvema tednoma obiti njena velika vrata z močnim želez jem in trikrat zakleniti; ključe imam pa jaz." , Tom je prebledel kot zid. Kaj pa ti je.fante? Hitro, hitro prineaite kozarec vode!" % Prinesli so vodo in močili Tomu obraz. "OJ, zdaj ai že dober. Kaj pa ti Je bilo, TVnn ?" "Oh, sodnik. Indijanec Joe je v Jami T - ----- (Dalje prihoda jtt) _____j* tem, da bi bilo koristno razdrobiti Rusijo v federativno zvezo svobodnih narodov, o odpravi armade in mornarice, obnovlje-nju Poljske tja do Dnjepre, o kmetaki reformi, proklamaci-jah, odpravi dediščine, rodbine, otrok in duhovščine, o ženskih pravicah, o hiši Krajevakega, ki je gospodu Krajevakemu nihče in nikoli ni mogel odpustiti Itd,, itd. Jssno Je bilo, ds je med to drhaljo novih ljudi nemalo sle-psrjev, toda brez dvoma je bilo vmes tudi mnogo poštenih in celo jako prikupnih oseb, ne glede na nekatere vseeno čudne po-tezice. Pošteni so bili še deeti nerazumljivejši od brezčastne-žev in airovin; toda nihče ni vedel, a kom Ima opraviti. Ko je Varvara petrovna razodela svojo misel o ustanovitvi časopisa, je pridrlo k nji še več ljudstva; hkrati pa so se začele glasne ob-dolžltve, da je kapitalisti» in hoče izkoriščati delo. S predrznostjo teh obtožb se je mogla meriti samo še njih nepričako-vanost. Stari general Ivan Iva-novič Drosdov, nekdanji prijatelj in tovariš pokojnega generala Stavrogina, v svojem zmi slu vae časti vreden mož, ki ga pri nas vsi poznamo, zelotrmast in razdražljiv gospodki je strašno mnogo jedel in ae je neizrekljivo bal ateizma, «e je na takem večernem sestanku pri Varvari Petrovni skregal s slavnim mladeničem. Ta ga je na-hrulij kar odkraja: "Se pač vidi, da ste general» Če tako govorite" kakor da sploh ne ve hujše paovke od "generala" Ivan Ivanovtč je atrašno vzki pel: "Da, gospod, general sem, generalni pobočnik, in služil sem tvojemu vladagu; ti, gospod, pa si paglavec \n brezbožnež !"• Prišlo je do grdega škandala. Drugi dan je bil dogodek "ožigosan" v Časnikih; jeli ao zbirati podpiae na združen protest proti "nezaslišanemu ravnanju" Varvare Vetrovne, Češ, zakaj ni generalu fcajtoj pokazala vrat. V iluatrfranem listu'se je pojavila strupena karikatura, predstavljajoča, Varvaro Petrovno, generala in Štefana Trofimo-viča kot deteljico treh nazadnjaških prijateljev. Pod risbo so bili tu Kambek, | Lev Kambek in Vek in Vek... in sam vrag vedi« kaj še, prav tja do Moskve. Sčle v Moskvi sem se zavedel — kakor da bi res mogel najti tam kaj drugega! "O, prijateljil" je včaaih vzklical pred nami v navdah-njenju, "ne morete si predstaviti, kolikšna žalost in jeza se polasti vse naše duše, če popadejo veliko, vam že davno sveto idejo takšnile - akaze in jo vleko na ulico, k norcem, ki ao jim ppdobni, pa jo zdajci iyij-dete pri starinarjih, blatno in ogoljeno, da je ni spoznati, nerodno postavljeno in pokvečeno, brez proporcij in harmonije, igračo neumnih otrok! Ne, v naših časih je bilo drugače, mi nismo šli za tem. Ne, ne, imeli smo druge cilje, Ničesar več ne spoznam .. . Toda naša doba se vrne in pokaže vsej omahujoči sedanjosti trdno pot. Ksj pa bi bilo drugače?" (Dalje prihodnjič.) . Doktorica 71 tih let v zrakoplovu. Chicago, 3. jun. — Doktorica Prancea Diekenson iz Floride je pred kratkim poletela v zrakoplovu iz Daytona Beacfia aem. Danes pa ae je povrnila nazaj v Florido iz Chicaga tudi v ero-planu, ki je sličen Lindbergho-vemu. Doktorica je atara že 71 let, a je še čvrata in neustrašna. NA PRODAJ JE po nizki ceni moderno urejeni bungalow hiša, le dva bloka od Chicagžke poulične železnice, garaža za dve kari. Oglasite ae na: 1403 So. 56th Court, Cicero, 111. (Adv.) NA PRODAJ JE dvonadstropna, sedem sobna hiša, podstrešje, iz opeke sezidana klet in garaža. Vae za nizko ceno $5,950. Lota meri 37% čevljev, felektrika in plin v hiši. Oglasite «e osebno na: 2635 So. 59th Ave., Cicero, Ul. (Adv.) FARMA NA PRODAJ, obsegajoča 145 akrov zemljo poslopje v dobrem stanju, tekol ča voda, lep vrt in sladkorn, trs. Nadalje 12 krav, konji in orodje, Redi se lahko 25 krav Cena vsemu skupaj je $4500 oo Le malo naplačilo je potrebno' ostalo na obroke. Stanley Muri dock, Cooperatown, N. Y. Novo Veselje zs Izčrpane. -Izmučene, Nervozne Ljudi. Naca-TM* Ja milmkmviu la hHrs T"" mw i.o. PMim Sivem» in »Uiesm Napravi jjl krt. »oine 1« uralrjea« Ure. n.«« .Jih .««UlZi^Z kbUlm ana TVJJ. t« nadomestil. Vliva J t« Je »ar -dpi in t, „ M prtuttu bol J* i ia e« M ig leda le boijii. n«. •iU «U1& naiaj lekarnarju, ki vsn. Uj p«, vrnil vrt denar. Iadelovatelji Nuiu-Tun» t tavajo od vaeh lekarnarjev, da jsmtij, iato In povrnejo denar, «a niste tadov^ al. Priporočena. Jamftena la aa prodsj * vseh lekarnah. (Adv.) Zelo vtise a naročnike Po sklepu seje glavnega odbora S. N. P. Jn zboru jočega meseca februarja, 1927, ae PO-VlfiA NAROČNINA ZA DNEV-NIK PROSVETO ZA $1.00. Ta aklep stopi v veljavo od 1. julija, 1927, naprej. Upravni-štvo želi, da naročniki in članstvo to aklep upoštevajo, kajti bil je potreben,, da ae ohrani list, kakoršen Je, povečan na aedem kolon ie aa naprej in tako da dnajo naročniki, več dobrega gradiva« t Seja je tudi aklenila, da se da vsem naročnikom, ki ao že aedaj naročeni na liat, prilika, da lahko plačajo po atari ceni svojo naročnino in vsi, ki tako želijo, lahko 4o isvifce čo L Julija, 1927. To velja tudi za vae one, katerim poteče naročnina po 1. juliju, da lahko plačajo aedaj za naprej še pO atari cent Bratje fai sestre, aedaj iaaate priliko, da pošljete naročnino, predno stopi v veljave nova cena. čaaa je ie skoro dva aeca, vendar hitite a poiUjatviJo vaše naročnine in pridobite ie kakega novega naročnika. Za pomnite, da Je čaa do U julija, 1927. Cene po 1. juliju, 1927, bodo: Dnevnik za celo leto $6.00, sa pol leta $8.00. ' člani doplačajo sa celo leto $4.80, za pol leta $2.40. . Za etaro domovine celo leto $9.00, sa pol leta $4.50. Za meato Chicago ln Cicero, za celo leto $7.50, sa pol leta $3.7». Te nove cene stopijo v veljave takoj po I. juliju, 1927. Bratje in sestre, hitite e po-šiljstvijo naročnine, dokler ee nižje cene. FILIP GODINA, upravitelj. KNJIŽEVNA KATKA S. D. P. J Ima v zalogi aladeie knjige: AMERIŠKI SLOVENCI—risvrstna krasna knjiga, obsega atrani, trdo vezana, vredna svoje oene, stane..$6.00 Sleveneko-Angleftka > Slovnica—zelo poučna in lahko rasami jhra knjiga za učenje angleščine, g dodatkom rasnih koristnih informacij,, stana aamo.............. -------$2.00 Zakon Biogeneaije tolmači naravne zakone in splošni razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo nauk6v za telesno in duševno dobro...H..,.mH..M..,M..HHm..N,H|lJO Pater Makventura—V Kabareta—zanimiva povest iz življenja ameriških frančiškanov, ln doživljaji rojaka, izvrstno apopolnjena s alikami.--------------------—41.60 ZaJedaki—reenična poveat in prava ilustracija doalej skritega dela življenja slovenskih delavoev v AmeriU.41.7B Jinuaie Higglna—kraana povest, kf jo je spisal sloviti amerifld pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek______ 41.00 strani mehko -----lOc Zapisnik 8. redne konvencije S. N. F. J. vezana, stane aamo.. "Hrbtenica*-—drama v trdi dejanjih a prologom ta epilogom—mehko vezana, stane aame.^.--------------J5c "Informator"—knjižica s vsemi potrebnimi podatki o 8. N. P. J.—zelo priporočljiva za člane—stane aamo..20c «It 3 t i ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ KNJIŽEVNA MATICA & N. P. J. 2657 So. Lawndale Ave, Chicago, DL Ali ste že začeli agitacijo za DNEVNIK PROSVETO? Kampanja je aedaj v polnem teku in prvi napehi ao ae že pokazali. Ne bodite vi zadnji a priglašenjem v to kampanjo. Pričnite takoj! Pridobite sfojega znanca ln prijatelja, da ae takoj naroči na Preeveto. čaka vaa lepa nagrada, če pošljete dve aH veš obnovljenih naročnin; ali pa vaaj eno novo. Brez odbite provizije ete za enega novega naročnika sa pol leta opravičeni do knjige "JIMMY HIGGINS," vredne $1; za celoletno naročnino dobite "SLOVENSKO-ANGLE&KO SLOVNICO", vredne $2, ali pa druge knjige Iz zaloške "Književne matice" v vrednosti $2. Za dve celoletni naročnini dobite lepo In debele knjigo "AMERIŠKI SLOVENCI", vredno $5, ali pa druge knjige v vrednosti $5. Vsi bratje in eeetre S. N. P. J„ takoj na dele za nove naročnike! Zlasti pa dopisniki, ki pišete, kako priljabljena vam J« Prosvets. Se z agitacijo dokažite, da vam je rea priljubljena ia da dslate za njeno razširjenje. . Naročnina je za celo leto $5, za pol |eta $2.50; zs Chicago in Cicero celoletno $6 JO, za Evrspe $8. > ŒPOLWItS m ta auroM. PROSVBTA. MS7 Se. Uwsdala Am, Chleafa. Nadav Pfaalav 1900 BLUE ISLAND AVEn vogal 19. alies CHICAGO, ILl- VARNA BANKA ZA VLAGANJE VASlH PRIHRANKOV KASPAR AMERICAN STATE BANK izgleda, da ima svojo hranilno vlogo v U banki. Gotovo je pričel vlagati že leta nazaj in hranil do sedaj. Danes je ali lastnik hiše ali pa za svoje prihranke kupuje naše prve vrstne bonde ali hipoteke (morkeče). , . * • Sledite njemu tudi vi, ter vložite svoje prihranke v največjo Slovensko Banko v Ameriki