NOVOTEHNA
TEHNIČNO PRODAJNI CENTER
Ouelle
v sodelovanju
NUDI SVOJE BLAGO PO UGODNIH CENAH NOVO MESTO, C. KOM. STANETA 38. tel. 28-006
Št. 10(2273) • LetoXLIV • Novo mesto • četrtek, 11. marca 1993 • Cena: 85 SIT


Ul
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
UJ
DOLENJSKI UST
DOLENJE:’! LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI UST

DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
5*
DOLENJSKI UST

>
KI LIS
ZAČETEK GRADNJE AVTOBUSNE POSTAJE
METLIKA - Predstavniki metliškega izvršnega sveta in črnomaljskega gradbenega podjetja Bcgrad so l. marca podpisali pogodbo o gradnji metliške avtobusne postaje. Gre za simbolični začetek del prav na dan, ki si ga je v svojem planu zastavila metliška vlada. Med sedmimi ponudbami je bila Begradova najugodnejša. Občina bo zagotovila denar za prometne površine in četrtino postajnega objekta, ki bo imel skoraj 800 kv. metrov pokritih površin. Za to bo morala odšteti slabih 32 milijonov tolarjev, ostale prostore pa bo Bcgrad gradil za prodajo na trgu. V metliškem izvršnem svetu so poudarili, da hiora pri oddaji del dati Begrad ob enakih pogojih prednost domačim izvajalcem. Sicer pa bo imelo projektantski in gradbeni nadzor nad gradnjo podjetje Mcrcator-Optima, ki je pripravilo tudi projekt za avtobusno postajo.
ZA VIDEM PREDLAGAJO STEČAJ
LJUBLJANA - Upravni odbor Vidma Krško bo na predlog državnega sklada za razvoj predlagal uvedbo stečajnega postopka za to podjetje. Kot so ugotovili tudi na ponedeljkovi seji upravnega odbora, Ljubljanska banka ne bo dala denarja, zato Videm ne bo mogel plačati svojih dolgov. Skupni znesek kreditov je že višji od 300 milijonov mark. Na seji so menili, da bi bila proizvodnja celuloze v Krškem donosna samo v primeru, če bi država pocenila slovenski les in preskrbela del denarja za plače delavcev v obratu Celuloza. Upravni odbor Vidma pričakuje pomoč ministrstva za gospodarstvo in ministrstva za delo pri odpravi posledic stečajnega postopka.
Švicarji uredili begunski center
Begunci imajo zagotovljene normalne ziv-Ijenjske razmere
ČRNOMELJ — Pretekli petek sta predstavnika donatorjev, to je švicarske humanitarne organizacije za pomoč v nesrečah, Bcrnhard Bossard, in švicarskega Rdečega križa Stefan Baumgartner predala slovenskemu Uradu za priseljevanje in begunce v uporabo nove in adaptirane prostore zbirnega centra v Črnomlju. Poleg 19 bivalnih kontejnerjev, v katerih je prostora za 150 ljudi, so postavili še sanitarni kontejner ter montažno hišo, v kateri so učilnice in jedilnica.
Tako je sedaj poskrbljeno za normalno bivanje vseh 508 beguncev, kolikor jih je v črnomljskem centru, saj so tudi v nekdanji vojašnici uredili centralno ogrevanje, sanitarije s toplo vodo, zaprli balkone in popravili streho ter uredili elektriko in kanalizacijo. Kmalu naj bi center dobil tudi čistilno napravo, saj si je pretekli teden delegacija, v kateri so bili tudi avstrijska ambasadorka v Ljubljani ter predstavniki slovenskega in avstrijskega Rdečega križa, že ogledala lokacijo.
Na petkovi slovesnosti, ki sojo s prisrčnim kulturnim programom popestrili begunski otroci, je namestnica direktorja Urada za priseljevanje in begunce Metka Atelšek izrazila zadovoljstvo, da so v svetu pripravljeni pomagati beguncem v Sloveniji. Sekretar RK Slovenije Mirko Jelenič pa je dodal, da bodo potem, ko se bodo begunci lahko vrnili v svojo domovino, objekte, v katerih sedaj bivajo, namenili za socialno ogrožene družine v Sloveniji.
M.B.-J.
Bo država res odvezala mošnjo?
Iz Ljubljane naj bi letos prišlo v Novo mesto za gradnjo nadomestne porodnišnice nekaj več denarja — Nič ministrovih obljub za zdravilišča_
NOVO MESTO — Slovensko zdravstvo bo letos porabilo okrog 100 milijard tolarjev, kar je tretjina slovenskega proračuna. Doživlja tudi temeljite spremembe. Da bi videl, kako na posameznem območju Slovenije zdravstvo diha, slovenski minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč obiskuje posamezne regije eno za drugo. Tretje je bilo v petek, 5. marca, na vrsti Novo mesto.
Minislerdr. Voljčjez.ekipo v njej so bili tudi prof. dr. Jože Lokar, predsednik Zdravstvenega sveta, Franc Košir, direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Irena Kapelj iz Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, predstavnik Zdravniške zbornice in nekaj delavcev ministrstva — obiskal vse zdravstvene ustanove v Novem mestu, za zaključek pa še Zdravilišče Dolenjske Toplice.
V novomeški bolnišnici je pogovor udeležili so se ga tudi predstavniki
dolenjskih in belokranjskih občin — seveda tekel predvsem o tem, kako dokončati gradnjo nadomestne porodnišnice v Novem mestu, za katero bo treba zagotoviti še skoraj 30 milijonov mark. Denarja ni. Težava je v tem, daje država občinam vzela velik del proračunskih sredstev, zaradi česar dolenjske in belokranjske občine ne morejo prispevati denarja za gradnjo. Država pa je skopa, od 194 milijonov tolarjev, kolikor je bilo lani porabljenih za naložbe v slovenskem zdravstvu, je Novo mesto
dobilo 14 milijonov tolarjev. Tako je novomeška občina doslej prispevala za gradnjo kar 97,6 odstotka denarja, če-
•Dr. Božidar Voljč se je pogovarjal tudi z vodstvi dolenjskih lekarn ter Krkinih zdravilišč in Krke. Obljube, da bo zavarovalnica pokrila vse storitve zdravilišč, četudi narejene na osnovi napotnic, ni bilo slišati, zato pa opozorilo, da bo morala biti osnovna zdravstvena dejavnost bolj omejevalna pri pisanju napotnic. Proti razvoju zdraviliškega rehabilitacijskega centra in specialističnih ambulant nima nihče nič, seveda pa bodo lahko opravljale le tisti del obsega storitev v okviru obveznega programa, ki ga bodo vzeli drugim. Pa prodaja Krkinih zdravil doma oz. tuja konkurenca? Dr. Voljč je vodstvo Krke opozoril, naj bodo vsaj malo cenejši od drugih, da bo lahko spodbujal prodajo domačih zdravil.
prav naj bi ga po načrtih le 51 odstotkov.
Minister dr. Voljčje zagotovil, da se v ministrstvu zavedajo odgovornosti, ki jo imajo do novomeške naložbe, in da
(Nadaljevanje na 2. strani)
KAKO DIHA DOLENJSKO ZDRA VSTVO? — V petek je vse zdravstvene ustanove v Novem mestu in Krkina zdravilišča obiskal slovenski minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč (prvi desno) v spremstvu Franca Koširja, dr. Jožeta Lokarja (z leve) in drugih sodelavcev. (Foto: Z. L.-D.)
OTROŠKI FESTIVAL
DOBOVA - V dobovskem prosvetnem domu bo v soboto, 13. marca, ob 18. uri l.v otroški festival, ki ga priredi OŠ Dobova. Nastopali bodo učenci solisti, mladinski pevski zbor in Duo Plus. Učenci te žolc vljudno vabijo vse ljubitelje glasbe, da jih pridejo poslušat.
PRIJETNA Bi V A LIŠČA — Stefan Baumgartner in Mirko Jelenič tik pred otvoritvijo novih bivalnih prostorov v črnomaljskem zbirnem centru. Begunci, zlasti najmlajši, so se za pridobitev, ki jim bo omogočala človeka vredno življenje. zahvalili z otroško prisrčnostjo, ki je lastna le njim. (Foto: M.B.-J.)
RENAULTOV SAFRANE AVTO ŠT. 1
NOVO MESTO - Sedem evropskih avtomobilskih revij, ki imajo skupaj 25 milijonov bralcev, je organiziralo drogo glasovanje za izbor “avta številka 1”. Zmagovalec je Renaultov Safrane. Bralci so najprej izbirali med 35 lanskimi novostmi. Med petimi avtomobili, ki so se uvrstili v drugi krog, so se za naslov potegovali še: BMW coupe serije 3, Rover 200 coupe. Alfa Romeo 155 in Toyota corolla. Zmagovalec, Renaultov Safrane, ki sodi med avtomobile visokega razreda, gre tudi dobro v prodajo. Prodajati so jih začeli lani maja in doslej so jih v Evropi prodali že več kot 38.000.
JE Krško: slovenski ultimat Hrvaški kot prvemu dolžniku
Pogajanja o denarju in glasovi za zapi ran je
KRŠKO Četrtega marca so v jedrski elektrarni Krško odpravili vzrok, zaradi katerega seje dan poprej zaustavila. Samodejno zaustavitev elektrarne 3. marca nekaj po 11. uri je povzročil izpad pretvornika napetosti številka 2, v katerem je pregorela varovalka. Po 7 stopenjski mednarodni lestvici jedrskih dogodkov so uvrstili nedavno ustavitev na stopnjo 0, kar pomeni, da dogodek ni nevaren.
V času, ko je prišlo do navedene teh-
Manj, a tudi bolj krška
Krčani so včasih veseli, da imajo v bližini edino slovensko jedrsko elektrarno, in včasih žalostni, da prebivajo nedaleč od nuklearke. Ttxla vsakič znova spoznajo, da je sporni slovensko-hrvaško-ameriški elektroenergetski objekt še vedno tu in da krški občutki in krška volja tega dejstva ne morejo prav v ničemer odpraviti. Jasno postaja, da ima Krško vse manj besede v zvezi z jedrsko elektrarno. To zgovorno
potrjuje navedba krške UNZ. Leta zatrjuje, da je Republiška uprava za jedrsko varnost ukinila z UNZ
Tak konec sodelovanja, na katerega torej kažejo
(ta te Krško
Republiška uprava za jedrsko varnost ukinila vse slike.
v Krškem, v sedanjem slovenskem zgodnjem obdobju terorizma nekako jemlje nuklearko iz krških rok. Kaže, da bi poslej Ljubljana najraje sama zlrirala infonnacije o podtaknjenem razstrelivu v nuklearki, o katerem za zdaj še nekaj vedo v UNZ Krško.
Ljubljana je vedno bolj tisto mesto, od koder se hodijo Slovenci zlasti v zadnjem času pogajat s Hrvati o plačilu hrvaškega dolga za elektriko iz Krškega. Ljubljana je vse bolj poudarjeno središče, kjer imajo poučeni v predalih zapisano, kaj je nevarno atomsko sevanje. Krško ima potemtakem ure manj besede v pogovorih o jedrski, jedrska je tako vse manj krška, vendar hkniti vse bolj pripada Krškemu. To potrjuje nedeljska televizijska izjava direktorja uprave za jedrsko varnost: “Tu ni nobenega pardona. Čim bo elektrarna kršila tehnične specifikacije, se bo morala ustavili. ” Ustavila se bo in bo mirovala seveda u Krškem.
M. LUZAR,
nične okvare, se nuklearka ubada s precejšnjimi finančnimi težavami. Ima čez štiri milijarde tolarjev zapadlih obveznosti in preko dve milijardi kratkoročnih posojil. Slovensko in hrvaško elektrogospodarstvo dolgujeta krški elektrarni skupaj 5,9 milijarde tolarjev. V tej vsoti predstavlja hrvaški dolg blizu štiri milijarde tolarjev.
Da Hrvaška ne plačuje elektrike, dobljene iz Krškega, Slovenija ve že dolgo. Ni bil običaj, da bi Slovenija zato protestirala pri vladi sosednje države. Toda prav v zadnjih dneh je hrvaški
• Medtem ko na meddržavni ravni potekajo pogajanja o nadaljnjih dobavah elektrike iz nuklearke, nekatere pobude civilne družbe še naprej nasprotujejo uporabi atomske energije. V Zavodnjali nad Šoštanjem so sc 6. marca sestali predstavniki ekoloških skupin iz več evropskih držav in med drugim zahtevali zaprtje jedrske elektrarne Krško.
vladi postavila ultimat: če Hrvaška ne bo plačala vsaj dela dolga krški elektrarni, ne bo več dobila elektrike.
L. M.
HALO - AL0 PIZZA'
® (068) 24-415 ZARADI VAS
I
//////////////////////////////^^^^
Danes v Dolenjskem listu
na 2. strani:
•	Načrt Adrie in Toma je bil igra
na 3. strani:
•	Nevarnost slinavke in
na 4. strani:
•	Nova revolucija in
na 6. strani:
•	Sodišča odsevajo
na 7. strani:
•	Po velikem Vidmu manjša
na 8. strani:
•	Brca odvečnim delavkam
na l(). strani:
•	Poceni črne gradnje v
na II. strani:
•	Slika Posavja je manj črna,
na 12. strani:
•	Klasičnega delavstva ni več
um
Po dolgem času sc obeta lep, sončen in topel konec tedna.
PRIZNANJE CIVILNE ZAŠČITE Ob I. marcu, svetovnem dnevu civilne zaščite, je republiški štab za civilno zaščito podelil plaketo metliškemu Centru za socialno delo. S tem mu je izrazi! priznanje za življenjsko delo ter izjemne dosežke in prispevek pri zaščiti in reševanju ljudi, materialnih in drugih dobrin. V imenu poveljnika CZ Mirana Bogataja je priznanje direktorici Centra za socialno delo Nadi Krašovec izročil poveljnik občinskega štaba CZ Jože Nemanič. (Foto: M.B.-J.)
Vlada hoče kmeta na kolenih
Z občnega zbora šent-jernejske podružnice SLS
ŠENTJERNEJ Tudi na občnem zboru šentjernejske podružnice Slovenske ljudske stranke, ki šteje okoli 300 članov, je beseda tekla v glavnem o težavah slovenskega kmetijstva.
»Če bo šlo tako naprej, bo letos pri enaki proizvodnji kot lani samo v novomeški občini pri mleku in pitancih za 4,5 milijona mark izpada dohodka,« je posvaril Jože Beg, novi predsednik novomeške podružnice SLS. Dogovorili so se za protestne akcije, ki jih pripravljajo v celi Sloveniji. Osrednji protestni shod kmetov bo 17. marca na trgu v Šentjerneju. Šentjernejski kmetje so obljubili, da bodo, če bo do tega prišlo, sodelovali pri zapori cest. »Vsaka pametna država poskrbi, da doma pridela vsaj 70 odst. potrebne hrane, Japonska svoje pridelovalce hrane ščiti tako, da jim regresira 120 odst. proizvodne cene hrane, pri nas, kjer pride borih 10 arov njiv na prebivalca, pa kmetijstvo zatirajo, namesto da bi ga na vse načine spodbujali,« je dejal Tone Hrovat, ravnatelj srednje kmetijske šole in državni svetnik. »Ta vladaje pozabila na kmeta in na delavca!« je padla obtožba. Pa vendar, pravijo, so kmetje tako dolgo potrpeli in zahtevajo tako malo: le to, da naj vlada domače bolj kakovostne in ekološko primernejše kmetijske pridelke zaščiti vsaj tako, kot tuje.
Kmet in občinski poslanec Martinčič ne zaupa sedanjim organizatorjem kmečkega protesta, češ da so še iz starega režima. Martinčič se je zavzel za sodelovanje SLS s krščanskimi demokrati, o predsedniku SLS Marjanu Podobniku pa je dejal, daje »mlad, ošaben in oblasti željan fant«. Dogovorili so se, da bodo Podobnika povabili v Šentjernej, kjer ga bodo »izprašali«, hkrati z njim pa tudi predstavnika krščanskih demokratov. Slednjim šentjernejski člani SLS zamerijo, da njihovo kmečko gibanje pri načrtovanem kmečkem protestu ne sodeluje, očitajo pa jim, da jih tudi v času vladavine Demosa niso nikoli podprli.
A. B.
NEZADOVOUNl KMETJE (Foto: A. B.)
Tudi šentjernejski kmetje so nezadovoljni z vlado in trdijo, da kmetijstvo peha v pogubo
Načrt Adrie in Toma je bil igra £*k:
Tako trdi IS Brežice — Bo šla tovarna v prodajo, delavci pa med trajne presežke? ___________— Zaposleni želijo kupiti objekt — Proizvodni programi
BREŽICE — V preteklem tednu seje dvajseterica izmed 174 delavcev brežiškega obrata Adrie Cravan vozila na delo v Črnomelj, vsi ostali pa so bili doma na čakanju. Nihče izmed njih ali izmed lokalnega vodstva ne ve povedati, kakšna je njihova prihodnost. Delavci jo skupaj z vodstvom obrata, svobodnimi sindikati in občino iščejo v možnosti, da bi sami odkupili tovarno.
V začetku jeseni je obrat v Brežicah meni, da bi delavci morali dobiti to to-
likor naj bi Tom prejel za odpiranje novih delovnih mest, sklepamo, daje bilo vse skupaj samo igra, s katero naj bi se rešili brežiškega obrata,« je dejal Ciril Kolešnik.
B. D.-G.
prevzelo podjetje Tom z Mirne, Adria pa je odpeljala stroje in izdelke. Del zaposlenih je že začel delati za Tom, a je po nesporazumih z Adrio, občino in delavci projekt padel v vodo. Občina Brežice je predvsem nasprotovala ideji o 30 milijonih tolarjev republiških sredstev, ki naj bi jih dobil Tom za odpiranje »novih delovnih mest«, ki so v resnici samo ukinjena stara delovna mesta.
Kot je na petkovi tiskovni konferenci povedal predsednik brežiškega izvršnega sveta, so delavci dolga leta ustvarjali to, še vedno družbeno premoženje, vendar jim tovarne očitno ne bo uspelo kupiti. Tako vsaj trdi Kolešnik, kije iz svojih virov izvedel, da bodo brežiški obrat prodali z javnim razpisom. Delavci naj bi po teh informacijah postali trajni presežek in jim ne bodo priznali odpravnin tudi za ceno tožb. Občina
varno brezplačno, poleg nje pa še po zakonu in pogodbi pripadajoče odpravnine, ki bi jih vložili v svoje novo podjetje kot obratni kapital. V skrajnem primeru bo občina podprla tudi zasedbo tovarne.
Delavci so se pripravljeni odreči odpravninam in jih dati kot kupnino za tovarno. Skupaj s svobodnim sindikatom iz Posavja in podjetjem Center za razvoj Posavja so doslej pridobili tri ali štiri proizvodne programe, ki bi jih lahko opravljali v stavbi. Vendar so za tako rešitev slabi izgledi. Adria in razvojni sklad sta očitno odpisala brežiški obrat. Dokaz za to naj bi bila napovedana nova cenitev, ki samo še potrjuje, da je Adria dala objekt Tomu pod ceno. »Ne strinjamo se z izjavami Toma in Adrie, da so obrat želeli rešiti. Ker je ves projekt slonel na 30 milijonih tolarjev, ko-
GROZECA NAPETOST VRIKU
RIBNICA - Zaradi izredno napetih razmer, ki v teh dneh vladajo v Riku, je ribniški izvršni svet skupaj z vodstvom Rika v začetku tedna zahteval razgovor z ministrico za delo, družino in socialne zadeve Jožico Puhar in predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom. Pogovarjali naj bi se o stanju v Riku in vstopu Rika v Koržctov sklad. Da je stanje v Riku izredno resno, pričajo ne le negodovanje in grožnje tistih, ki delajo, ampak tudi ponedeljkov obisk delegacije delavcev, ki so na čakanju, pri generalnem direktorju Riko Holdinga Mirku Jančigaju. Delavci.
Gozdni nered — raj za lubadarja
Gozdarji pričakujemo močan napad podlubnikov — Gozdni nered v zasebnih gozdovih — Strogi ukrepi in trikrat višje kazni — Načrti za posamezna območja
NOVO MESTO — Letos gozdarji pričakujejo hud napad gozdnih škodljivcev podlubnikov, ki povzročajo škodo v večjem obsegu in so najbolj nevarni pri iglavcih. Na hudo invazijo podlubnikov sc pripravljajo tako rekoč po vsej Evropi.
Lansko leto so bili zelo ugodni za razvoj podlubnikov: dolgo, vroče in suho poletje; splošna fiziološka oslabelost dreves, predvsem iglavcev zaradi onesnaženega zraka, kislega dežja in ostalega, kar je povezano s tem; neobičajno močan semenski obrod, kar je smreko oz. njeno naravno obrambno sposobnost še dodatno oslabilo; decembra lani je bil še hud snegolom, ki je v glavnem polomil vrhove dreves, tako da so še dodatno oslabljena, podlubniki, predvsem lubadar, pa napadajo manj odporna drevesa. K že tako izredno ugodnim razmeram za množičen razvoj podlubnikov ogromno prispeva še gozdni nered, oz. neizvajanje določil pravilnika o gozdnem redu, po katerem je treba panje iglavcev obeliti, večje veje zložiti na kupe, tako da prekrivajo debelejše dele, vrhače in neobeljene sečne ostanke.
»Tega pa v zasebnih gozdovih v glavnem ne izvajajo; morda je v petini zasebnih gozdov gozdni red tak, kot bi moral biti,« pravi inž. Jože Kruljac,
medobčinski gozdarski inšpektor. Včasih je bil od biološke amortizacije denar tudi za izvajanje gozdnega reda, vendar sedaj tega sklada ni več. »Gozdarji moledujejo lastnike, naj v svojih gozdovih opravijo nujna gojitvena dela, za katera dobijo od države še plačano, pa je le približno 20 odst. takih, ki jih tudi opravijo. Tak je v našem okolju odnos lastnikov do gozda!« pravi ogorčeno Kruljac.
Vladaje pred kratkim sprejela uredbo o zatiranju podlubnikov, ki med drugimi ukrepi predvideva tudi prepoved sečnje iglavcev v ogroženih območjih. Število odkritih žarišč podlubnikov je tudi na območju GG Novo mesto močno povečano. Gozdarska služba je ugotavljala število žarišč v katastrskih občinah in na podlagi teh ugotovitev so določili ogrožene in potencialno ogrožene gozdove. Vladna uredba predvideva tudi odgovornost za gozdni red; jasno pa je, daje za red v svojem gozdu odgovoren lastnik. Žalostno je, da se prav v zasebnih gozdovih kopiči neobc-
Preveč
upokojencev
(Pre)hudo breme?
UUBIJANA - Dan za dnem beremo in poslušamo, da je v Sloveniji preveč upokojencev in da je sedanja raven pokojninskega varstva za našo novo, mlado, gospodarsko šibko državo preveliko brente. Odgovorni, ki v slovenski državi skrbijo za finance, so že jasno povedali, da bi bilo treba izdatke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zmanjšati, sicer sc bo gospodarstvo zlomilo.
Razumljivo, da so pobude za spremembo v predpisih, ki urejajo usklajevanje pokojnin (za znižanje njihove povprečne ravni) med upokojenci povzročile veliko jeze pa tudi skrbi. Na katere podatke se sklicujejo avtorji omenjenih pobud?
Leta 1991 je bilo zavarovancev - torej tistih, ki plačujejo prispevke za pokojninsko zavarovanje -816.849 ali 7,7 odst. manj kot v letu 1990. Upokojencev oz. oseb, ki prejemajo pokojnino, pa je bilo 393.200 ali 10,4 odst več kot v preteklem letu. Ali: še leta 1984 je bilo razmerje med aktivnimi zavarovanci in upokojenci 100:33,1, kar pomeni, da so 3 zavarovanci morali “vzdrževati”
1 upokojenca. V letu 1991 pa je veljalo, da - statistično gledano -za eno pokojnino prispevata manj kot dva aktivna zavarovanca. Vse to govori, da se slovenska družba stara. Po eni stra-
ni se zaradi boljšega zdravstvenega varstva in večjega splošnega blagostanja podaljšuje življenjska doba ljudi, po drugi strani sc rojeva manj otrok.
Pri nas sc zdaj upokojujejo generacije, ki so sc zaposlovale po vojni. Z drugimi besedami: ljudje, ki so bili človeški vir nagle slovenske industrializacije, so zdaj na pragu upokojitve. In kakor se je ledaj naglo večalo število zaposlenih, se zdaj naglo povečuje število upokojenih.
Druga plat o “preveč upokojencih” je zgodba o premalo zaposlenih, za kar pa nedvomno niso krivi upokojenci. K velikemu deležu upokojencev nekaj, čeprav manj, kot sc na splošno misli, prispevajo tudi ugodnejši pogoji, ki omogočajo zgodnje odhajanje v pokoj. Zaradi vse obsežnejšega seznama del, pri opravljanju katerih sc priznava beneficirani delovni staž, zaradi možnosti nakupa let in možnosti predčasne upokrijitve so vrste upokojencev daljše, kot bi bile sicer.
Vsekakor so pokojnine (prc)niz-kc v primerjavi z nenehnim naraščanjem življenjskih stroškov. Zato bi socialno varnost upokojencev morali meriti na podlagi večinskega števila upokojencev -gre za 70 odstotkov upokojenih - ki prejemajo pokojnino nižjo od 35.000 tolarjev. Vsi statistični podatki, s katerimi država dokazuje upravičenost znižanja povprečne ravni pokojnin, so izračunani ob upoštevanju višine starostnih pokojnin ob polni pokojninski dobi. Toda upokojencev s polno pokojninsko dobo je samo 20 odstotkov.
Sicer ne gre za vprašanje, kako prihraniti čimveč denarja pri pokojninah, temveč za to, kako doseči, da bo aktivno prebivalstvo toliko delovno uspešno, da bo lahko dostojno preživljalo svoje upokojence. Države ne ogrožajo upokojenci, ogroža jo dejstvo, da ne zna ustvariti dovolj za znosno življenje zaposlenih in upokojenih državljanov.
V. BLATNIK
Ijena hlodovina (največkrat na črno posekanih) iglavcev. Več reda si obetajo tudi zato, ker bodo v kratkem kazni za prekrške, s tem tudi za prekrške v gozdu in v zvezi z njim, povečane za trikrat. Inšpekcija pa sedaj namenja največ pozornosti prav ukrepom za zatiranje podlubnikov in bo strogo ukrepala.
Seveda so gozdarji sprejeli še vrsto drugih ukrepov za zatiranje tega nevarnega gozdnega škodljivca. Tako je moral vsak revirni gozdar izdelati načrt za
• TISKANA STROKOVNA NAVODILA - Da bi preprečili najhujše, to je propad slovenskih smrekovih gozdov, se je letos po mnenju strokovnjakov potrebno sistematično lotiti boja proti podlubnikom oz. lubadarjem, ki jih je več deset različnih vrst. Kako strokovno poteka obvladovanje lubadarjev, si lastniki gozdov lahko natančneje preberejo v posebnih prilogah, ki sta ju natisnila tednika Kmečki glas in Slovenske brazde. Tam je objavljena tudi vladna uredba, ki po katastrskih občinah določa ogrožena območja, na katerih je zatiranje lubadarjev obvezno, opustitev zati-ralnih ukrepov pa celo kaznivo. Zagrožene so kazni nnjmanj 50.000 tolarjev za gozdnogospodarsko organizacijo in najmanj 5.000 tolarjev za zasebnega lastnika oz. upravljalca gozda.
svoje območje, koliko bo lovnih oz. kontrolnih dreves in koliko lovnih pasti. Še enkrat pa strokovnjaki opozarjajo, da je gozdni nered eden glavnih dejavnikov za razvoj podlubnikov in daje treba najprej in v prvi vrsti narediti red na lem področju.
A. BARTE1.J
1. strani)
bo zanjo letos zagotovljenega več denarja, tako da se gradnja ne bo ustavila. Jasno pa je povedal, da dokončanja gradnje ne pričakuje tako kmalu, ampak čez nekaj let. Zamisel, da bi se o odkupu stare porodnišnice za potrebe Študijske knjižnice, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ipd. dogovorili kar zdravstveno in kulturno ministrstvo v Ljubljani, je odklonil. Ideja po njegovem sicer ni napačna, v teh prostorih pa vidi tudi morebitno rešitev za obupne delovne razmere Zavoda za socialno medicino in higieno, vendar se bodo morali Novomeščani sami pogoditi o prodaji s kulturnim ministrom. Dr. Voljč pa bo, kot rečeno, skušal letos zagotoviti za gradnjo čim več »čistega« naložbenega denarja. Dr. Jože Lokarje ob vsem tem opozoril, naj se v Novem mestu pogovarjajo tudi o tem, kako še dvigniti strokovno raven, da ne bi sedaj, ko bolniki lahko izbirajo, kje se bodo zdravili, ostali brez njih. Franc Košir pa je poudaril, da nov sistem zdravstva letos prvič omogoča, da bodo občine obravnavane različno, kar naj bi omogočilo, da se bo zdravstveni standard na primer metliškega in ljubljanskega zavarovanca počasi v nekaj letih približal.
Noben od dolenjskih zdravstvenih domov lani ni posloval z izgubo, kar je bila vesela novica na pogovoru direktorjev v novomeškem zdravstvenem domu. Seveda pajih tarejo mnoge skrbi in tegobe, ki jih je povzročilo uvajanje sprememb. Dr. Voljč je obljubil, da bo letos nekaj več denarja na voljo za opremo, z nakupom urgentnega reševalnega vozila pa naj bi počakali, da bo strokovni svet povedal svoje mnenje o tem. S privatizacijo naj ne bi delali težav. Posebno za stomatologijo za odrasle naj bi bila to najboljša rešitev.
Z. L1ND1Č-DRAGAŠ *
BORCI SE PRIPRAVLJAJO NA PROSLAVE
KOČEVJE - Člani občinskega odbora ZB NOV so na seji minuli petek izrazili željo, da bi tudi v oodoče aktivno sodelovali v družbenem dogajanju v občini. Ne pristajajo na poizkuse posameznikov, da bi člane te organizacije izrinili na rob dogajanj. Na seji so sklenili, da sc bodo udeležili prireditve ob 50. obletnici bitke v Jelenovem Žlebu, ki bo v Ribnici 27. marca. Mnogo so govorili o letošnjih praznovanjih in o udeležbi na proslavi 50. obletnice osvoboditve slovenskih internirancev iz taborišča na Rabu, ki bo predvidoma 11. septembra v tem kraju. Pričakujejo, da se bo obeležitve udeležilo večje število prebivalcev iz okolice Osilnice in Drage, ki so bili poleti leta 1942 množično odpeljani na Rab. Načrtujejo, da bodo svečano obeležili 50. obletnico ustanovitve IX. SNOUB - Kočevske in 50. obletnico Zbora odposlancev slovenskega naroda, ki je bil od 1. do 3. oktobra 1943.	y. D.
PROGRAMER IZHAJA ŽE ENO LETO
NOVO MESTO - Izšla je 12. številka Programerja, revije za računalniške znalce, ki jo izdajajo v Novem mestu. Revija je torej uspešno zaključila prvo leto izhajanja. Na 40 straneh prinaša kot običajno mnogo strokovnih prispevkov.
Dacarji čakajo na napovedi
V novomeški upravi za družbene prihodke upajo, da ljudje z oddajo ne bodo čakali do zadnjega
NOVO MESTO Leto je naokrog in na občinski upravi za družbene prihodke bo spet treba oddati napoved za odmero dohodnine za preteklo leto, torej za leto 1992. Skrajni rok je 31. marec. Tisti, ki morajo od dacarjev še dobiti odločbe — v glavnem gre za davek iz dejavnosti oz. obrtnike pa bodo morali napovedi oddati 15 dni po tistem, ko bodo dobili odločbe. Vsebinska ^sprememba v primerjavi z lani je le ta, da za denar, porabljen za nakup šolskih potrebščin, zavezanec za plačilo dohodnine lahko uveljavlja olajšavo.
Zavezanci za napoved za odmero dohodnine so isti kot lani. Še vedno se namreč le pogovarjajo o spremembah zakona, po katerih naj bi ljudi z najnižjimi prejemki do določene meje izvzeli iz kroga davkoplačevalcev, kar bi za novomeško občino pomenilo zmanjšanje števila zavezancev vsaj za tretjino. V novomeški občini gre sedaj za okrog 40 tisoč zavezancev. Lani so prejeli 39.355 napovedi, kar pomeni, da je vsi niso oddali, vendar pa se s tem niso posebej ubadali. L.etos bo verjetno drugače, čeprav bodo spet močno zaposleni s tem delom.
V občinski upravi za družbene prihodke upajo, da ljudje ne bodo čakali z oddajo napovedi do zadnjega kot lani, ko so v zadnjih štirih dneh dobili kar polovico vseh napovedi oz. po pet tisoč dnevno. Za čakanje ni nobenega razloga, saj dohodnine ne bodo zaradi tega odmerili nič kasneje. S čimprejšnjo od-
dajo napovedi — letos je nova, v modri barvi — pa se ljudje lahko izognejo gneči in dolgemu čakanju pred davčnimi okenci v zadnjih marčevskih dneh. K oddaji napovedi za odmero dohodnine po pošti letos ne spodbujajo, saj so lanske izkušnje slabe. Mnoge so bile namreč pomanjkljive.
V občinski upravi za družbene prihodke so zaradi oddajanja napovedi za odmero dohodnine v marcu ukinili običajne uradne ure in so uradni kar vsi delovni dnevi. Po 22. marcu bodo delali tudi dlje, do 17. ure, delovna pa bo tudi sobota, 27. marca. Napovedi bodo sprejemali kar na 17 sprejemnih mestih. Ce
• Na osnovi lanskih napovedi je bilo zavezancem v novomeški občini vrnjenih dobrih 49 milijonov tolarjev, odmerjenih pa je bilo za skoraj 69 milijonov doplačil dohodnine. Obravnavali so 77 pritožb na odločbo. V večini primerov je šlo za to, da so zavezanci pozabili vpisati olajšave. Letos naj bi bilo bolje.
bi kakšna krajevna skupnost želela, da bi prišli dacarji napovedi pobirat k njim, mora pohiteti, saj bo možnost za to le to in naslednjo soboto. Direktorica uprave Marjeta Primic zagotavlja, da lahko tisti, ki jim v zvezi z napovedjo še karkoli ni jasno, pokličejo na upravo, kjer bodo dobili potrebna pojasnila.
Z. L.-D.
naša anketa
Branja več, denarja manj
Časi so se zares spremenili. Ob nekaj standardnih časopjsih, ki si lahko v glavnem vsi bolj ali manj mirne vesti jemljejo svoj del zaslug za »mehko« spremembo sistema pri nas iz enopartijskega v večstrankarskega, seje v na novo porojenem tržnem gospodarstvu že pojavila (in izginila in spet na novo nastala) še cela vrsta drugih časopisov in revij, političnih, podjetniških, strokovnih, zabavnih, športnih in drugih. V državi s komaj dva milijona državljani, od katerih bi jih precejšen del raje bral novice (če že) v nekem drugem, svojem maternem jeziku, izhaja kar šest dnevnikov, pet regijskih časopisov, precejšnje število bolj ali manj stalnih občinskih glasil ter cela vrsta raznih specializiranih časopisov in revij. To načeloma ni nič slabega, saj je znano, da zdrava konkurenca na nobenem področju ne more škoditi, in ni razloga, da bi bilo medijsko področje kaj drugačno. Ker pa je jasno, da gre za (jezikovno) premajhen trg, kije za povrh dokaj siromašen, bralna kultura pa se poslabšuje podobno kot v vsem svetu na račun avdiovizualne (radio in televizija), bodo pač preživeli le uspešni. Žalostno pri tem je, da je uspešnost preveč le sinonim za dobro prodajanost, ta pa ne gre vedno vštric s kakovostjo, resničnostjo in resnicoljubnostjo, ampak bolj s tako imenovano senzacionalnostjo. Urednik časopisa z najbolj rastočo naklado — tako vsaj sam trdi — se celo pohvali, da njegov list ne objavlja stvari, v katerih je več kot pol resnice.
BORIS KLEMENČIČ, avtoklepar v Avtohiši G1P Pionir Novo mesto: »Čeprav za prebiranje ni veliko časa, imamo doma naročenih kar pet časopisov, žena pa občasno kupuje še nekatere revije. Res pa je, da bi se zaradi krize v svoji denarnici najprej odpovedal nrav časopisom, kar so mnogi že storili. Časopisu bi sledila tudi RTV naročnina. Seveda pa bi brez. časopisov človek težko shajal, ostal bi osiromašen, prazen. Upam, da bodo sledili takšni časi, ko ne bo potrebno razmišljanje o takem odpovedovanju.«
ANTON RADOŠ, upokojenec iz Metlike: »Pri naši hiši ima vsak svoj časopis. Med njimi je vsaj en dnevnik, nekaj tednikov in revij, vnuki pa imajo šolske časopise. Mislim, da še pri nobeni hiši ne gre tako slabo, da si ne bi mogli privoščiti vsaj enega časopisa. Jaz sem raje in lažje brez gostilne kot brez časnika. V Dolenjskem listu rad preberem predvsem kotiček za vinogradnike, vesel pa bi bil tudi takšne rubrike za sadjarje.<
DARINKA BIRKELBACH, kuharica v črnomaljskem Domu starejših občanov: »Sedaj imamo naročeno le Obrambo, včasih pa smo imeli tudi Kmečki glas in Dolenjski list. Seveda časopise kupujemo v kiosku. Odločimo se za tistega, za katerega slišimo, da so v njem zanimivi prispevki. Ko je časopis že pri hiši, preberem vse od prve do zadnje strani. Najbolj pa me zanimajo zgodbe o življenju ljudi, zlasti takšne s socialno vsebino.«
BRANKA DUJMOVIČ iz Brežic: »Preberem kar precej časopisov in tudi knjig, saj imam v prodajalni dovolj časa tudi za to. Čeprav so dragi, se jim ne mislim odreči. Za sprostitev berem Lady. Sem redna bralka Arene, ki jo poznam že od malih nog, in sem ji ostala zvesta, čeprav je precej draga. Druge časopise kupujem občasno, da vidim, kaj je novega doma in po svetu. Včasih se odločim za Dolenjca, drugič za Delo ali Večernji list.«
MARJAN UHAN, kmetijski tehnik iz Rodin pri Trebnjem: »Doma smo naročeni na Kmečki glas, Brazde, Sodobno kmetijstvo in Družino. Nekdaj smo imeli tudi Dolenjski list, ko pa sem se vpisal na srednjo kmetijsko šolo, smo ga zamenjali s Kmečkim glasom, v katerem je več strokovnih kmetijskih člankov. Sicer pa Dolenjca še vedno rad pogledam, posebno prispevke z našega konca. Na žalost ugotavljam, da imam za branje časopisov vse manj časa.«
MAJDA GRIČAR, upokojenka iz Hudega Brezja pri Studencu: »Največ berem Nedeljca in 7D. Ponavadi najprej preberem pisma bralcev, potem pa še drugo. Berem ga ves leden. Pogrešam pa več raznih nasvetov za vsakdanjo rabo. Včasih smo brali več časopisov kot sedaj, ko je to že kar velik izdatek za družinski proračun. Časopis pa mi veliko pomeni in branju sc povsem ne bi odpovedala. Veliko je novih. Naj bodo, samo da niso slabi!«
ALOJZ BOŽIČ, kmet iz Selc pri Leskovcu: »Berem Dolenjski list. V njem so nasveti in podobno in najde kaj zase tudi kmečki bralec. Časopisi so danes že kar dragi, ampak nekaj branja mora biti pri hiši, da zvemo, kaj je novega, kaj je zanimivega, kakšni so problemi. Prav je, da časopisi pišejo o njih. Vsega pa ni mogoče prebrati, saj ni časa. Pozimi gaje več in tudi več beremo, poleti pa je bolj delo zunaj.«
META PRELESNIK, profesorica na kočevski gimnaziji: »Berem zelo veliko. Veseli me, da imamo levo in desno usmerjene časopise. Zaradi politične usmeritve redno berem Slovenca, za večji pregled nad dogajanjem pa občasno tudi Delo in Republiko. Zaradi enostranske satirične strani smo odpovedali Nedeljski dnevnik. Prebiram tudi lokalni časopis Nove novice, Družino in Ognjišče, Proteus, Življenje in tehniko in občasno Jano.«
BARBARA LOVŠIN, trgovka v ribniški Izbiri: »Časopisov ne berem veliko. Veliko raje prebiram knjige. Od časopisov včasih preberem Slovenca, na katerega smo naročeni, včasih pa kupim tudi Nedeljski dnevnik. Redno kupujem revijo L.ady, saj rada preberem predvsem kaj razvedrilnega. Za seznanjenost s političnim dogajanjem mi zadošča televizija. Osrednji TV dnevnik gledam redno.«
> w i r j,"



SADJARSKI DNEVI V ARTIČAH
ARTIČE - Včeraj sc je začel drugi del Sadjarskih dni Posavja, ki bo trajal še do petka. Prvi dan je posavsko sadjarsko društvo uspešno izpeljalo že 19. febru-aija, ko so poslušali predavanja o smotrni uporabi kemičnih sredstev v sadjarstvu. Včerajšnji dan je bil namenjen predavanjem in razgovoru o sodobnih tehnoloških postopkih v pridelavi'jabolk in hrušk. Danes, 11. marca, bodo predavanja o sodobni tehnologiji v pridelavi koščičatjev in drugega sadja, na jutrišnji dan pa bodo sadjarji prisluhnili predavanjem in izkušnjam pri trženju in organiziranju v sadjarstvu doma ter v sosednji Avstriji in Italiji. Sadjarske dneve bodo zaključili s panoramsko vožnjo mimo sadjarskih krajev, s kulturnim programom in z družabnim popoldnevom.
Kmetom zavrelo, ker ni zaščite
Razpored protestnih aktivnosti v novomeški občini: 12. marca okrogla miza, 17. marca protestni shod v Šentjerneju in 30. ter 31. marca zapora cest
NOVO MESTO — V marcu se pričenja vseslovenski kmečki protest, ki ga organizirata Slovenska kmečka zveza pri Slovenski ljudski stranki ter Zadružna zveza Slovenije.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Ponedeljek je bil v znamenju 8. marca, čeprav je bilo cvetja precej manj kot prejšnja leta. Tokrat so stala jajca 10 do 13 tolarjev, orehi 660 do 800, koren, koleraba 40, ajdova moka 300, fižol 250, sirček 100 (1/2 kg), kozarec domačih ocvirkov 200, čebulček 300, zavitek domačih rezancev 120, česen 250, bob 100 (merica), krvavice 400, suhe klobase 600, domača salama 1000, med 350, slivovka 400, regrat 100 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so stale banane 126, pomaranče 60, cvetača 128, korenje 126, solata 220, limone 109, kivi 126 tolarjev. Deladin-ijeve cene: pomaranče 70, čebulček 280, suhe slive 250, rozine 300, 5 kg pomaranč 320, kivi 130, banane 120, mandarine 120, fižol 160, paradižnik 250, čebula 60,
sejmisca
BREŽICE - Na redni sobotni sejem so prodajalci pripe(jali 210 d«) tri mesece starih in 30 starejših prašičev. Prvih so prodali 132 po 300 do 320, drugih pa 14 po 180 do 220 tolarjev kilogram žive teže.
Kmetje zahtevamo od vlade Slovenije boljšo zaščito slovenskega kmetijstva pred tujo konkurenco. Znano je, da so naši uvozniki v letu 1992 uvozili veliko mesa, vina. mlečnih izdelkov in živine.
Močno zaščitna kmetijska politika mora zagotavljati stabilne razmere na domačem trgu in take odkupne cene živine, mleka in preostalih pridelkov, da bodo pokrivale vsaj stroške pridelave. Neizogibne so torej zahteve po takojšnji uvedhi prelevmanov na uvoz kmetijskih proizvodov do višine razlike med uvozno in prodajno ceno. Vlada je vztrajno odlagala usklajevanje višine posebnih dajatev pri uvozu kmetijskih pridelkov ter v oktobru lani celo sprosti-
Še več znanja!
ČRNOMELJ Kot rdeča nit se je na občnem zboru belokranjskega sadjarskega društva, kije bil v soboto v Črnomlju, vlekla ugotovitev, da sadjarjem še vedno primanjkuje znanja. Zato so tudi tokrat pripravili predavanje predsednika slovenskega sadjarskega društva Matjaža Maležiča ter Franca Jurše iz ruške Tovarne dušika. Predlagali so tudi malo zimsko sadjarsko šolo ter majhno knjižnico z literaturo o sadjarstvu, po telefonu pa naj bi, tako kot vinogradniki, dobivali informacije o boleznih v sadovnjakih in zaščiti pred njimi.
Predsednik društva Mirko Trampuš je poudaril, da se zanimanje za sadjarstvo v Beli krajini iz leta v leto povečuje, prav tako pa tudi skrb za dvig sadjarske kulture. Priznal je, da sije težko predstavljati dobro delo društva, če je peščica članov informativni servis, večina pa so uporabniki teh informacij. Tako so se zopet znašli pri pomanjkanju znanja večine sadjarjev -društvo jih šteje 82 — za katere bo društvo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo tudi letos pripravilo vrsto predavanj in demonstracij del. Kako uspešna bo letošnja sadjarska letina, bodo pokazali na jesenskih sadjarskih dnevih v Metliki, ki pa naj bi jih po uspešni lanski prireditvi letos združili s slovensko razstavo sadja.
M.B.-J.
PRIZNANJA ANTONA JANŠE Metliško čebelarsko društvo je nedavno pripravilo predavanje dr. Janeza Po-kljukarja iz ljubljanskega Kmetijskega inštituta. Ob lej priložnosti je predsednik društva Janez Gačnik za posebne zasluge za dvig slovenskega čebelarstva izročit priznanja Antona Janše, in sicer II. stopnje Jožetu Govedniku iz Slamne vasi in III. stopnje Ivanu Kapušinu iz Metlike (na fotografiji levo), Ivanu Bu tali iz Podzemlja in Jožetu Črnuglju iz Grabrovca. (Foto: M.B.-J.)
Kmetijski nasveti
Krompir naš vsakdanji:
Če je kakšna kulturna rastlina, potem je krompir tisti, ki si ■ zasluži spomenik v znamenje človeške hvaležnosti. Odpravil je ■ lakoto pa tudi skorbut, ki je mučil človeštvo, dokler krompir ni “ prevladal v prehrani in vanjo vnesel dragocenega vitamina C. J Danes je krompir ena najbolj razširjenih poljščin in si naše a prehrane brez njega ni mogoče zamišljati.	B
Kljub veliki koristi, ki jo je obetal, se jcvv Evropi zelo težko ■ in počasi uveljavil. K nam je iz daljnega Čila prišel leta 1580, ■ torej skoraj stoletje po odkritju Amerike, kot pomembno živilo ■ pa se je uveljavil šele v 18. stoletju. Pri tem je bila potrebna ■ celo prisila, ki so sc je posluževali prosvetljeni vladarji, na primer ■ Friderik II. Ta je spoznal njegovo vrednost za prehrano ljudstva, * zlasti še vojakov. Znani so tudi “krompiijevi plesi”, ki so jih , uprizarjali v Franciji, da so razširili saditev krompirja in se tako B za zmeraj znebili lakote in skorbuta.	B
Dandanes so stvari čisto jasne. Krompir je najbolj uporabna ■ vrtnina, iz katere je mogoče pripraviti najrazličnejše jedi za ■ bogatinovo in siromakovo mizo. Njegova osnova je približno 20 ■ odst. ogljikovih hidratov, 2 odst. visokovrednih beljakovin, rudnine ■ in vitamini, predvsem že omenjeni vitamin C. Najbolj dragoceno ■ pri slednjem je dejstvo, da sc s kuhanjem ali pečenjem vsebnost " vitaminov ne uniči povsem, ampak le zmanjša na polovico. Pri J drugih vrtninah je temperatura neprimerno bolj usodna.	a
Splošno znano je, da ima krompir veliko hranilno vrednost, mani ■ pa, da ima tudi zdravilno vrednost. Botanično spada med ■ razhudnike, tako kot volčja češnja ali kristavcc, in ima tudi
sorodne zdravilne učinke. Sok surovega krompirja blaži krče, vendar sc sme uporabljati le v omejenih količinah, saj vsebuje tudi strupeni steroidni alkaloid solanin, ki pa sc med pečenjem in kuhanjem razkroji. Znani so še zdravilni učinki krompirjevega škroba, ki je zelo uporaben v farmacevtski industriji, da o uporabi v drugih vejah industrije niti ne pišemo.
Inž. M. L.
la uvoz mesa in živine ter znižala že tako nizke izvozne stimulacije. Kljub opozorilom Zadružne zveze novembra lani na posledice, kijih bo povzročil liberaliziran in nekontroliran uvoz mesa, vlada ni ukrepala. Zato kmetje zahtevamo od vlade, naj uvede red in dosledno kontrolo pri uvozu agroživilskih proizvodov.
Že od aprila 1992 je zamrznjena odkupna cena mleka, odkupna cena klavne živine pa še bolj zaostaja za rastjo industrijskih proizvodov. Samo v 10 mesecih smo kmetje utrpeli že za prek 3,2 milijarde SIT izpada dohodka na račun razlike med stroški prireje in doseženo odkupno ceno mleka. Zahteva-mo torej ureditev odkupnih cen kmetijskih pridelkov do pokritja proizvodnih stroškov povprečno produktivnega proizvajalca, predvsem pa vzpostavitev ustreznega razmerja med proizvodno in maloprodajno ceno tako, da kmet oz. potrošnik ne bo bistveno prizadet.
Ker sedanja kmejijska politika vodi
Krškopoljec je genetsko dragocen
v Mnenje dr. Andreja Šaleharja z Biotehniške fakultete v Ljubljani
Krškopoljski ali čmopasasti prašič je naša edina slovenska avtohtona pasma prašičev. To ekstenzivno pasmo, katere ostanke je moč najti le še v nekaterih krajih, odlikujejo nekatere biološke značilnosti: izredna odpornost, dobra prilagodljivost skromnim rejskim razmeram in skromni prehrani ter izredna kakovost mesta. V zadnjih dvajsetih letih je bila krškopoljska pasma prašičev bolj kot kdajkoli prej prepuščena sama sebi in ni bila deležna sistematičnega rejskega dela. Za poskuse na začetku sedemdesetih let ni bilo dovolj denarja, morda še bolje clovolj razumevanja, da bi bili lahko uspešno uresničenj. Nadaljevala sc je usoda te pasme iz časov pred drugo svetovno vojno.
Kaj se dogaja s pasmo, ki ni deležna ustrezne rejske pozornosti, kaže zapis iz leta 1938: “Danes prvotne krškopoljske pasme, vsaj čiste, ni več. Vendar najdemo v najbolj oddaljenih krajih še ostanke prvotne svinje, ki po zunanjosti, barvi in raznih merah še spominja nanjo. Glavni vzrok, da pasma nazaduje, leži v tem, da je ta svinja vslcd premajhnega rejskega okoliša morala degenerirati, ker je prišlo do plemenjcnja v sorodstvu...”
Tudi v razvitem zahodnem svetu so v preteklih desetletjih pozabili na marsikatero avtohto-
no .pasmo domačih živali, z izgubo biološkega materiala pa je nastala tudi velika gospodarska škoda. Danes, ko smo priče velikim novostim v molekularni biologiji, dobivajo avtohtone pasme vse drugačen pomen. Pomenijo zakladnico genov, ki bo prispevala k ohranitvi genetske pestrosti in nudila priložnost za vključitev nekaterih lastnosti v sedanje genotipe domačih živali. Prav zato je krškojioljski prašič vreden sedanje pozornosti.
(Proteus, februar 1993)
PREDAVANJA ZA GOSPODINJE
NOVO MESTO - V ponedeljek, 15. marca, ob 18.30 bo v OŠ Vavta vas predavanje o spomladanskih delih na vrtu. Predavala bo dipl. inž. Greta Avguštin. Predavanje Higiena in varčevanje v gospodinjstvu bo v torek, 17. marca ob 18.30 v pisarni Kmetijskega zavoda v Žužemberku. Predavala bo Helena Mrzlikar. V četrtek, 18. marca, ob 18.30 pa bo v OŠ Grm predavanje Priprava mize za različne priložnosti. Predavala bo Branka Radcj-Koren.
prej v nazadovanje kot v razvoj, omogoča propadanje našega podeželja. Kmetje hočemo takšno kmetijsko politiko. ki dolgoročno zagotavlja stabilne razmere za gospodarjenje.
Protestne aktivnosti v naši občini bodo potekale v treh fazah:
1.	Okrogla miza o problematiki kmetijstva bo v petek. 12. marca, ob 11. uri na Srednji kmetijski šoli. Zaključki bodo predstavljeni na tiskovni konferenci. Isti dan bo od 9. ure dalje okrogla miza v Trebnjem v prostorih Občine Trebnje (sejna soba).
2.	Protestni shod kmetovalcev na trgu v Šentjerneju bo v sredo, 17. marca, oh 10. uri s predstavitvijo zahtev. V Trebnjem bo pred zgradbo Občine Trebnje park protestni shod potekal od 12. ure dalje.
3.	Zapora cest bo 30. in 31. marca od 8. do 13. ure in ponovna zapora vseh cest 5. aprila od 6. do 18. ure ter 6. aprila od 6. ure za nedoločen čas.
Kmetovalci, v slogi je moč!
Organizacijski odbor Slovenske kmečke zveze Slovenije Zadružne zveze Slovenije
POKUŠNJE VIN
TRŠKA GORA, VELIKI TRN, TREBNJE - Prvo pokušnjo vin pripravlja podružnica DVD Novo mcsto-Trska gora. Vzorec vin svojih vinogradnikov bodo sprejemali danes, v četrtek, med 12. in 18. uro na Srednji kmetijski šoli v Sevncm. V petek bodo strokovnjaki vzorce pokušali, v soboto bodo vinogradniki v prostorih jedilnice kmetijske šole pripravili tradicionalno srečanje. Pridelovalci dobro ocenjenih vin bodo prejeli priznanja, po občnem zboru bo družabno srečanje. V podružnici Veliki Trn bodo vzorce za letošnjo pokušnjo zbirali v nedeljo, 14. marca, med 16. in 20. uro v dvorani v Velikem Trnu. Ocenjevanje bo v sredo, 17. marca, razglasitev rezultatov j)a v soboto, 20. marca, ob 19. uri v dvorani v Velikem Trnu. V podružnici DVD Trebnje bodo vzorce pobirali v soboto, 20. marca. Ta dan bo tudi pokušnja, v nedeljo pa bo v gostilni Opara ob 14. uri svečan zbor vinogradnikov s podelitvijo priznanj in predavanjem o vinogradništvu.
J. P.
EN
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
V
Sele ugotoviti moramo, kaj delamo narobe
5-----i-----7----o— usiai
Bomo kos nalogam:	nost
Vinogradništvo prihaja tudi v strokovnem in ne le ekonomskem pogledu v vse večje težave.
Kaže, da z upoštevanjem “strokovnih resnic” ne pridemo več vedno do rešitve in da so predlagani ukrepi včasih neizvedljivi ali pa celo povzročajo nove težave. Tak primer so nekatere bolezni na vinski trti. Ne glede na to, ali gre za prisotnost bakterij, virusov ali mikroplazme, je potrebno najprej ugotoviti, zakaj sploh pride do množičnega pojava bolezenskih znakov. Menim celo, da nove bolezni, ki se zdaj pojavljajo, niso prišle od drugod k nam, marveč so bili mikroogranizmi, ki jih povzročajo, že prej v rastlini, vendar smo jih k večji dejavnosti spodbudili z nekaterimi napačnimi agrotehničnimi ukrepi. Preden se lotimo ukrepanja, moramo najprej vedeti, kaj delamo narobe, v ta namen pa so potrebne nekatere dodatne raziskave in jroskusi, ki jih želim spodbuditi.
Zadeva postaja vse bolj nujna, saj so posledice za vinogradnika, predvsem tistega, ki živi od vinogradništva, vse hujše. Zaradi odmiranja trsov pa je potrebno predčasno obnavljati vinograd.
Kljub temu da je vinogradnikom ogrožen vir preživljanja, ne morejo ukrepati, ker jim manjka izkušenj in strokovnega znanja oz. ne znajo zanesljivo presoditi, kateri ukrepi so nujni za doseganje dolgoročno ugodne rešitve. Dejstvo je, da je zaradi narave in
obsežnosti porajajočih sc novih problemov nemogoče pričakovati od posameznikov, da bodo vsak zase našli pravo rešitev.
Odgovornost za strokovno vodenje pri iskanju izhoda iz nastalih težav morajo prevzeti strokone družbenopolitična skup-mora zagotoviti plačilo materialnih stroškov. Ker je potrebno pridobiti izkušnje v domačih razmerah, moramo denar za izvedbo zagotoviti predvsem iz občinskih virov. Iskanje plačnika stroškov ne sme onemogočiti izvajanja raziskav. Potrebni obseg raziskav naj bi razdelili na celotno območje Kmetijskega zavoda Ljubljana oddelka - Novo mesto tako po kraju izvajanja kakor tudi po financiranju. Če se bo v [posamezni občini na območju Bele krajine, Dolenjske in Posavja v začetku izvajal samo določen del skupno predlaganih poizkusov, bodo svetovalci bistveno manj obremenjeni in skupni stroški bodo veliko manjši. Na osnovi tako pridobljenih izkušenj bi v prihodnje lažje zastavljali načrte za poskusno delo in svetovali primemo tehnologijo pri obnovi in vzdrževalnih delih. Prepričan sem, da bi bili vinogradniki pripravljeni sodelovati in izvajati potrebna dela, vendar nimajo denaija za kritje povečanih stroškov. Zato sem vsem občinam poslal okvirni predračun, da bi zagotovile potreben denar. Sam sc obvezujem skrbeti za jx>tck raziskav in bom, kolikor bo mogoče hitro, dobljene jiodatke obdelal in jih posredoval vsem zainteresiranim vinogradnikom in po dogovoru tudi strokovni javnosti.
Prihodnjič bo podan pregled predlaganih poizkusov in razporeditev po občinah.
JOŽE MAUEVIČ, dipl. inž. agr. svetovalec za vinogradništvo
Nevarnost slinavke in parkljevke
Zaradi suma slinavke in parkljevke je zaprt ves meddržavni promet notranji pa poostren — Vsi parkljarji označeni in pod nadzorom veterinarske službe
Slinavka in parkljevka sta močno nalezljivi bolezni parkljarjev, predvsem goved, ovac, koz, prašičev ter parkljaste divjadi, ki jo povzroča virus. Kopitaiji, mesojede živali in perutnina ne zbolijo za to boleznijo.
Bolezen se kaže pri govedu v značilnih spremembah na ustni sluznici, v okolici parkljev in včasih vimenu. Te značilne spremembe so mehurčki, imenovani afte, ki zrastejo do velikosti oreha. Razpočijo se po dveh do treh dneh in nastanejo boleče erozije. Prvo, kar opazimo, je otožnost živali, zmanjšana ješčnost in bolehno prežvekovanje, pri molznicah pa pade količina mleka. Vsi ti znaki se z. razvojem bolezni naglo stopnjujejo, temperatura naraste do 41,5 stopinj C, žival postane otopela. Opazimo značilno slinjenje v dolgih tankih nitih, cmokanje in penasto slino v ustnih kotih. Boleče spremembe v
• Slinavka in parkljevka je zoonoza, torej za to boleznijo lahko zboli tudi človek. Dovzetnost človeka za to bolezen je zelo majhna, če pa zboli, je potek bolezni kratek in brez resnih komplikacij.
ustih žival blaži s pitjem vode. Ker ne morejo jesti, živali naglo hujšajo. Spremembe na parkljih sc začnejo z bolečo oteklino na svitku in v medparkeljni reži, ki po približno dveh dneh preide v afte. Živali zato prestopajo z. noge na nogo, potresajo z nogami, le s težavo hodijo in hudo šepajo. Če so prizadete vse štiri okončine, živali ležijo in nerade vstajajo.
Pri prašičih je prvi znak slinavke in parkljevke šepanje. Zaradi sprememb okrog parkljev se prašiči pogosto sezu-jejo. Spremembe na rilcu, v ustih in včasih tudi vimenu so podobne kot pri govedu. Pri ovcah in kozah sc bolezen kaže podobno kot pri govedu, posebno v spremembah okrog parkljev.
Pri zločesti obliki slinavke in parkljevke. bolezen prizadene večinoma mlade živali: živali poginejo tja do enega tedna po izbruhu bolezni z zelo hudimi znaki bolezni ter pogosto tudi z znaki okvare živčevja.
Bolezni ne zdravimo. Zato je nadvse važna pravočasna ugotovitev bolezni in budnost na ogroženem področju. Najuspešnejši ukrep ob pojavu bolezni je neškodljivo odstranjevanje vseh bolnih
živali in tistih, ki jih sumimo okužbe. Gre za t.i. stamping out metodo izkoreninjanja bolezni, ki seje izkazala za najuspešnejšo. Na ogroženem področju pa v večkilometrskem pasu cepijo vso živino.
Ni je bolezni, ki bi se širila tako naglo kakor slinavka in parkljevka. Zato je iz-
O KMETIJSTVU
SEMIČ - Črnomaljska podružnica Slovenske ljudske stranke pripravlja za petek, 12. marca, ob 18. uri v hotelu Smuk v Semiču okroglo mizo o problematiki kmetijstva. Sodelovali bodo predstavniki zadružne zveze Slovenije, ministrstva za kmetijstvo, črnomaljske kmetijske zadruge in skupščine občine. Vabljeni!
HFLFAA MR7.I.IH4R
rednega pomena pri preprečevanju pojava oz. širjenju te bolezni vestno izpolnjevanje ukrepov, kijih predpiše veterinarska služba. Neizpolnjevanje le-tch pomeni enega od vzrokov množičnega
• Evropska skupnost je v četrtek objavila, da je na i\jeno območje za nedoločen čas prepovedan uvoz. govejega mesa iz Madžasrke in s celotnega območja nekdanje Jugoslavije, tudi iz Slovenije. Slovensko ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je direktoratu za kmetijstvo pri Evropski skupnosti sporočilo, da so v Sloveniji slinavko in parkljevko nazadnje odkrili leta 1968, torej pred četrt stoletja.
in naglega širjenja bolezni na še neokužena območja.
Dr. vet. med. TEREZIJA BALKOVF.C veterinarska inšpekcija
gospodinjski kotiček
Zdrav način življenja (2)
Mnoge sodobne metode shranjevanja živil imajo zelo negativen vpliv, predvsem uničujejo njihovo hranilno vrednost. Med te metode spada globoko zamrzovanje, konzerviranje z dodatki, razne kemične in toplotne obdelave ter obsevanja. Predvsem industrijska živila so obdelana z raznimi dodatki za okus, aromo, barvo, antioksidanti, cmulgatoiji, sredstvi za uravnavanje kislosti, krhkosti, vlažnosti, obogatenimi z vitamini in minerali ipd.
Še pred slabim desetletjem je zakon dovoljeval obsevanje žit, razne zelenjave, sadja, čajev, sveže perutnine in kozmetičnih izdelkov. Mnogo obsevanih izdelkov pa vcijetno prihaja prek meje, saj pogosto obstanemo pred izložbenim okonom in strmimo v sveže barve korenja, paradižnika ipd.
Za svoje zdravje bomo storili veliko, če bomo uživali čim več celovitih živil, torej takšnih, kot jih daje narava. Seveda so mnoga jjotrcSna tudi predelave, na primer žito. Zrnu se odstrani le

11. marca 1993
zunanja ovojnica, ostalo sc zmelje v moko. Tudi pri zelenjavi uporabimo, če sc le da, celo rastlino in čim več zelenih listov. Pri uporabi maščob pa bi moralo izostati rafiniranjc. I Iladno stiskana olja ohranijo mnogo hranljivih snovi. Ta način je še ohranjen v nekaterih domačih oljarnah. Pri pripravi dietnih jedi je najprimernejše hladno stiskano oljčno olje. Drugo rafinirano zlo je beli sladkor. Pri obdelavi sladkorne pese in sladkornega trsa sc uničijo prav vse hranljivosti. Beli sladkor ustvarja v našem telesu pri presnovi veliko kislin, ki za nevtralizacijo porabljajo prepotrebne telesne rudnine iz kosti m zobovja. Tako nastaja deminc-ratizacija kostnega tkiva.
Bogat vir naravnega sladkorja so med, suho sadje ter naravna sladila iz žit. V naši vsakdanji prehrani hi bilo potrebno posvetiti več pozornosti sezonski hrani, zlasti sezonskemu sadju in zelenjavi, ki raste in dozori v našem neposrednem okolju.
1
IZ NKŠIH OBČIN
ili tin
IZ NKŠIH OBČIN
Nova revolucija in nove žrtve
Z denacionalizacijo bo KZ Krka ob veliko zemlje in prostorov — Vprašljiva nadaljnja zaposlitev za skoraj polovico delavcev — Konec lastne obdelave?
NOVO MESTO — Pred izidom zakona o denacionalizaciji je imela novo-tncškii Kmetijska zadruga Krka v uporabi okoli 1.1 SO Ha zemljišč) od te^a 220 ha gozdov; 740 ha zemljišč so obdelovali sami, 190 ha pa so imeli v najemu kmetje. Od teh 1.150 ha zemljišč je zadruga sama kupila 220 ha, od tega 180 ha gozda, 40 ha pa obdelovalnih zemljišč.
Teh 220 ha so torej zadružna zemljišča, ki ne zapadejo pod proces denacionalizacije, za ostala pa v večini ne vejo, kdo je bil prej lastnik. Izvirni lastniki se pač lahko prijavijo in dajo svoje zahtevke za vrnitev v zakonitem roku, to je dojunija letos. Do sedaj je zahtevkov za vrnitev za okoli 360 ha zemlje, kije ali je bila v uporabi zadruge, in kar precej soje že vrnili bivšim lastnikom oz. njihovim dedičem. Pričakujejo pa tudi zahtevke za vrnitev najmanj petine sedanjih zadružnih poslovnih prostorov. Na zemljiščih in v poslovnih prostorih, ki naj bi bili predmet denacionalizacije, dela 179 delavcev KZ Krka, kar je skoraj polovica vseh zaposlenih v zadrugi. Zadruga sicer pripravlja program prilagoditve poslovanja zmanjšanim proizvodnim zmogljivostim, vendar ga ne bodo mogli dokončno izdelati pred iztekom roka za priglasitev zahtevkov za vrnitev.
Zadruga daje izjave za vrnitev v last in posest upravičencem tistih zemljišč, kijih ne obdeluje zadruga sama. Za tista zemljišča, na katerih so trajni nasadi —
TUDI V TREBNJEM ZA TV TRDINOV VRH
TREBNJE - Pred mesecem in pol je Republiška uprava za telekomunikacije pri ministrstvu za promet sklenila, da 41. kanal na Trdinovem vrhu nameni za pokrivanje območja z regionalnim televizijskim programom Televiziji Novo mesto, d.o.o. Televizija Novo mesto, ki se bo v kratkem preimenovala v TV Trdinov vrh, bo s svojim programom pokrivala območja občin Novo mesto, Trebnje, Brežice, Krško, Metlika, Novo mesto in Sevnica. Na zasedanju vseh treh zborov skupščine občine Trebnje so se tudi v Trebnjem odločili za TV Trdinov vrh. V programskem svetu televizije jih bo zastopal Milan Rman.
gre za 55 ha sadovnjakov in 42 ha hmeljišč — in strnjeni kompleksi njiv, pa uveljavljajo odlog za izročitev v 5 oz. 10 letih. Tudi taka zemljišča sicer postanejo last prvotnih lastnikov, vendar jih zadruga lahko še 5 oz. 10 let obdeluje, a mora lastnikom plačevati najemnino. Upravni odbor zadruge seje odločil, da bojo počakali do izteka zakonskega roka; če bo vrnjenih zemljišč toliko, da z ostankom zadruga ne bo mogla organizirati ekonomične pridelave, bojo z lastno obdelavo prenehali. To pa nikakor ne velja za trajne nasade, kijih nameravajo še povečati.
Poseben problem so samovoljni po-
segi kmetov na zemljišča nekdanjih vaških skupnosti v Šentjerneju. Prvi tak poseg je bil leto dni pred izidom zakona o denacionalizaciji, drugi pa po izidu zakona. Vprašanja vračanja teh zem-
• Vprašanje socialne varnosti delavcev kmetijske zadruge, ki bodo po izpeljanih denacionalizacijskih postopkih ostali brez dela in s tem tudi brez službe, ni rešeno. Zato ni čudno, da zaposleni v zadrugi vidijo v denacionalizaciji revolucionarni ukrep, tak, kot je bilo razlaščanje prvotnih lastnikov po vojni. Tako kot se takrat ni nihče brigal za socialno varnost razlaščencev, se tudi tokrat ne.
ljišč rešuje na drugi stopnji ministrstvo za kmetijstvo, motnje posesti pa sodišče.
A. BARTEIJ
Združevanje obrti na Cikavi
Novomeški sklad stavbnih zemljišč z javnim razpisom prodaja 16 lokacij v obrtni coni Cikava
NOVO MESTO — V zgornjem delu novomeške obrtne cone Cikava v gozdu nad hladilnico je občinski sklad stavbnih zemljišč lani komunalno opremil 18 obrtnih lokacij. Doslej je prodal dve, sedaj pa je zunaj nov razpis za oddajo lokacij za gradnjo obrtnih delavnic v zgornjem delu obrtno industrijske cone Cikava.
Priprava obrtnih lokacij na območju, opredeljenem za to z urbanističnim načrtom, je za Novo mesto dokaj pomembna. Takih lokacij je namreč vedno manjkalo, zaradi česar so se potem v prostoru pojavljale razne zasilne in tudi izsiljene rešitve. Sedaj je lokacij za razvoj obrti in podjetništva v za to določenem območju dovolj, prav tako pa tudi za selitev motečih in spornih dejavnosti iz mesta. Lani je sklad stavbnih zemljišč v urejanje prve faze Cikave vložil dobrih 93 milijonov tolaijev. Del investicije so plačali iz programa občinskih obveznic. Gozda še niso posekali, ampak bodo to počeli sproti v skladu s prodajo posamezne lokacije. Na ta na-
Lepa šola pod Gorjanci
V obnovljeno šolo v Orehovici radi hodijo
OREHOVICA — »Prvi šolski dan je bil zelo vesel, ker smo dobili novo učiteljico in novo šolo.« Tako je za šolsko glasilo napisala Urška iz 3. razreda šole v Orehovici. Lani so namreč skoraj 100 let staro šolsko poslopje v Orehovici pri Šentjerneju povsem obnovili in prenovili. Ostali so tako rekoč le stari zidovi, tako da je šola navzven ohranila svojo značilno podobo.
Orehoviška šola je podružnica šentjernejske osemletke, edina, ki se je sploh še ohranila. In šoli v tem prijetnem kraju pod mogočnim hrbtom Gorjancev se ni bati za obstoj, saj se število učencev počasi celo povečuje. Na tej šoli, katere okoliš zajema 13 vasi, je bilo pred leti samo še 53 otrok, sedaj pa 4 razrede obiskuje 78 učencev, v peti učilnici pa je celoletna mala šola. Obnova šole, ki je potekala lani in jo je financirala novomeška občina, je skupaj z novo opremo veljala 45 milijonov tolarjev. Pri ureditvi okolice šole, vključno z dvoriščem in športnim dvoriščem, pa seje izkazala krajevna skupnost in tako je danes orehoviška šola znotraj in zunaj urejena in prijetna. V njej so zadovoljni učenci in učiteljice, ki pravijo, da ne bi za nič hotele učiti kje drugje, saj je po njihovenr mnenju (in ne saamo njihovem) orehoviška šola ena najbolj prijetnih šol v novomeški občim. »Tudi razmere in pogoji za pouk na naši prenovljeni šoli so zelo dobri, mislimo, da ne v
Šentjerneju ne v Novem mestu pa tudi v Ljubljani nimajo boljših,« so povedale učiteljice. Na orehoviški šoli učijo: Vera Pavlič, ki na tej šoli poučuje že 25 let in v Orehovici tudi živi; Vlasta Bizjak uči v Orehovici dobrih 15 let, je domačinka, kije tudi sama kot otrok hodila v to šolo; isto velja za Ivico Paderšič iz bližnjih Zapuž; iz Novega mesta pa sc vozi Maja Jurečič.
»Razlika med prejšnjo in sedanjo prenovljeno šolo je tako velika, da se ne da opisati,« pravijo učiteljice. »Prej je bilo grozno: vlaga, mraz, gniloba, smrad, tema, prepih. Pozimi je bilo ob ponedeljkih, ker v soboto in nedeljo ni bilo kuijeno, v razredih le malo nad ničlo. Res smo si prej vsi želeli, da bi šolo kar ukini-lj in nas z učenci vred preselili v Šentjernej.« Taka je bila tudi želja in celo zahteva številnih staršev učencev. Sedaj pa ni več nikogar, ki bi hotel, da bi njegov otrok hodil v šolo v Šentjernej. Skratka: v oreho-viško šolo radi hodijo učenci, učiteljice in starši, slednji v velikem številu na roditeljske sestanke, ti in ostali krajani pa še bolj množično na razne proslave in druge prireditve, kijih prirejajo v šoli.
»Orehoviška šola bo za ta šolski okoliš zadoščala še za lep čas, saj bi bilo v njej prostora tudi za 100 učencev v štirih razredih,« pravi ravnatelj šentjernejske šole Pavle Turk.
A. BARTEIJ
V RA ZREDU — V razredih preno vljene orehoviške šoleje po okoli 20 učencev in s takim številom učencev, pravijo učiteljice, se da lepo delati. (Foto: A. B.)
čin naj bi tudi obdržali vsa možna drevesa, kar bo prispevalo k lepšemu videzu cone in k blažitvi hrupa, ki bi utegnil spremljati obratovanje obrtne cone.
Zgornji del obrtna cona Cikava, ki bo v celoti urejena na slabih 11 hektarih, obsega skupaj 33 lokacij. Od tega je 14 predvidenih za dvonamenske stano-vanjsko-poslovne objekte, druge pa za obrt. Rezerviranje tudi prostor za razširitev agroživilskega kompleksa KZ Krka. Kot rečeno, je doslej urejenih, ko-
• Kvadratni meter lokacije v obrtni coni Cikava stane od 60 do 80 mark. Glede na to, kaj vse je s tem plačano, in v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami je cena dokaj ugodna. Ker pa ni mačji kašelj odšteti sto tisoč mark in več samo za zemljišče, četudi komunalno opremljeno, so se v občinskem skladu stavbnih zemljišč odločili ponuditi možnost enoletnega obročnega odplačila, pri čemer dolg mesečno revalorizirajo le z indeksom rasti cen na drobno. Prek republiškega sklada za razvoj malega gospodarstva je omogočeno tudi dolgoročno kreditiranje oz. subvencioniranje obrestne mere za bančna posojila tako za nakup lokacije kot za izgradnjo objekta in nabavo opreme.
munalno opremljenih (z vodo, kanalizacijo, elektriko, telefonom, plinom) in naprodaj 18 obrtnih lokacij. Njihova povprečna velikost je 1.700 kvadratnih metrov, izbira pa je dokaj pestra. Najmanjša lokacija meri 931, največja pa kar 3.481 kvadratnih metrov. Na njih bo možno postaviti od 300 do 1.300 kvadratnih metrov velike objekte. Omejitev glede dejavnosti praktično ni, primernost dejaynosti za izbrano lokacijo pa bo preučila za to pristojna služba v občinskem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora. j l _d
Kmetijstvo hira
Bogatijo le prekupčevalci — Sledi likvidacija
NOVO MESTO — Lansko poslovno leto je Kmetijska zadruga Krka (že brez nekdanje enote Žužemberk, ki se je izdvojila in postala samostojna zadruga) zaključila pozitivno in nobena zadružna dejavnost ni poslovala z izgubo. Res pa se je obseg poslov v vseh zadružnih dejavnostih razen pri predelavi mesa zmanjšal vendar nikjer več kot za desetino. Zanimivo pa je, da odkup mleka, pitane živine, pšenice in krompirja v primerjavi z letom poprej ni manjši Glede na to, da je bila ravno pri odkupu lani velika konkurenca (zasebni odkupovalci), v zadrugi ugotavljajo, da so se očitno dobro prilagodili novim tržnim razmeram.
V kmetijski pridelavi pa so se razmere lani močno poslabšale. Odkupna cena mleka je že 10 mesecev enaka, stroški v kmetijstvu pa so se v tem času močno povečali Odkupne cene mleka in govedi pa kmetu pokrijejo komaj 60 odst. stroškov. Država dovoljuje uvoz hrane po dumpinških cenah in jasno je, da v takih razmerah kmetijstvo ne more uspešno poslovati Kmetje in kmetijski strokovnjaki opozarjajo, da sta brezbrižnost vlade in njena razdiralna agrarna politika zelo škodljivi in da bo posledice čutila vsa Slovenija. Pri urejanju gospodarskih razmer bi morala biti bremena porazdeljena enakomerna, kajti kmetijstvo samo tega gotovo ne zmore. Kmetje že na glas govorijo, da gre očitno za poskus likvidacije kmetijstva. Ljudje, ki že dolgo delajo v kmetijstvu, vedo povedati, da pod trdo vladavino Partije pokritje v kmetijstvu ni nikoli padlo pod 70 odst., sedaj pa znaša komaj 60 odst. Vsi, ki te stvari poznajo od blizu, opozarjajo na neusklajena cenovna razmerja in na to, da pri nekontroliranem uvozu po dumpinških cenah bogatijo prekupčevalci, potrošnik plačuje poceni uvoženo hrano po istih cenah kot domačo, panoga pa je prizadeta.
A. BARTEU
Prodanih je sto vojaških stanovanj
Nove lastnike čakajo večja vlaganja
NOVO MESTO — V novomeški občini je 270 stanovanj, ki jih je imela v lastni nekdanja JLA. Od tega jih je 25 praznih, vsa ostala pa so zasedena. Večinoma gre za starejša in slabša stanovanja, saj v njihovo vzdrževanje in obnavljanje ni bilo velikih vlaganj.
Stanovanjsko podjetje Terca, ki skrbi za ta stanovanja, je od slovenskega ministrstva za obrambo dobilo dovoljenje za prodajo 170 stanovanj po določilih veljavnega stanovanjskega zakona. Čeprav možnost odkupa »vojaškega« stanovanja še ne velja dolgo, so že podpisane pogodbe o prodaji stotih stanovanj. Kdor je stanovanje imel namen in možnost kupiti, je pač pohitel, kot so v začetku veljave stanovanjskega zakona novembra 1991 naredili tudi najemniki družbenih stanovanj. Največ stanovanj je bilo kupljenih z enkratnim plačilom, kar je tudi najugodnejše, nekaj pa je tudi odkupov z večletnim odplačilom.
Poleg vojaških ima Terca trenutno sklenjene pogodbe o vzdrževanju še okrog 400 stanovanj v novomeški občini, vzdržuje pa tudi stanovanja v trebanjski, sevniški in metliški občini. Ponekod so prevzeli tudi izterjavo plačil za kurjavo in skupne stroške in delež neplačnikov hitro močno zmanjšali. V Terci računajo še na nove pogodbe o vzdrževanju stanovanj, saj so cenovno konkurenčni, poleg tega pa so sposobni kreditirati razne intervencijske posege v blokih.
IZLET NA RATITOVEC
NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto vabi na enodnevni izlet na Ratitovec, ki bo v soboto, 13. marca. Odhod avtobusa z novomeške avtobusne postaje ob 6.30, izlet pa stane 750 tolarjev. Potrebna je zimska oprema. Prijave na tel. 21-446.
V GABRJU MODRI ANGEL
GABRJE - Tukajšnja kino sekcija, ki deluje pri kulturnem društvu Azalea Gabijo, bo pripravila nočni kino, ki bo 13. marca ob 21. uri v dvorani v Gabrju. Na sporedu bo ameriški erotični film Modri angel. To je letošnji prvi nočni kino v Gabtju, vendar ne bo edini.
KRIZNI NAČIN V TENELU
NOVO MESTO - Od 311 zaposlenih v novomeški Iskri Te-ncl so pred časom ugotovili 211 trajnih presežnih delavcev, tako da naj bi jih ostalo zaposlenih le 100. Od 211 presežnih delavcev naj bi 60 do 70 ljudi dobilo delo po poti samozaposlitve z najemom prostorov in sredstev za delo v okviru obstoječih programov, ostali, sc pravi 140 do 150 delavcev, pa bodo trajni presežek. V Tenelu niso določali trajnih presežnih delavcev po za to določenih kriterijih, ampak po sporazumu z delavci. Sindikat pa je dobil zagotovilo, da bodo trajno presežnim delavcem zagotovljene vse pravice po zakonu o delovnih razmerjih in panožni kolektivni pogodbi. V Tenelu gre torej za tako imenovani krizni način reševanja problematike presežnih delavcev, za časovno pospešen, vendar ne mimo zakonov in kolektivne pogodbe. To je menda v Tenelu tudi edina alternativa stečaju firme.
Drugačnih pol novomeških ulic
V javni razpravi je osnutek odloka o ulicah — Od 128 uličnih imen naj bi jih več kot pol na novo imenovali, preimenovali, priključili ali prestavili
NOVO MESTO — Od sprejema osnutka odloka o ulicah v Novem mestu, ki so ga sprejeli na zasedanju vseh zborov novomeške občinske skupščine 18. februarja, teče o njem javna razprava, ki bo trajala do začetka aprila. Že pred sprejemom osnutka, v zaključni fazi njegovega nastajanja, je predlagateljica, novomeška Geodetska uprava oz. projektna skupina, organizirala tri javne obravnave za ožji krog zainteresiranih. Sedaj pa tečejo javne obravnave o tem osnutku za vseh 14 novomeških krajevnih skupnosti. Na teh obravnavah naj bi krajani dali svoje pripombe in predloge, pripombe oz. predloge pa je moč Geodetski upravi posredovati tudi pismeno.
Prav je, da v našem časopisu, kije objavil daljši zapis o zgodovini novomeških uličnih imen, opozorimo še na pomembnejše stvari, kijih prinaša osnutek tega za Novo mesto gotovo pomembnega odloka.
Novomeška občina šteje dobrih 58.000 prebivalcev, od tega jih v Novem mestu živi več kot 22.000. V' novomeški občini je 327 naselij, v katerih je 237 ulic, od tega v občinskem središču 128, se pravi dobra polovica. V mestu je 4.000 hišnih številk od 17.480 vseh v občini. V občini je 32 krajevnih skupnosti, od tega kar 14 v Novem mestu.
S tem odlokom naj bi v Novem mestu poimenovali ulice in trge, soseske, vpadnice, povezovalne ceste, mostove in parke. Od 128 uličnih imen naj bi jih po osnutku več kot pol (71) na novo imenovali, preimenovali, priključili ali prestavili. Od teh 71 sprememb ponuja osnutek največ novih uličnih imen — 47, spremenili, prestavili ali ukinili pa naj bi 24 imen. Predlagatelj odloka je prepričan, da bo novi ulični sistem v
Novem mestu pregleden in da bo močno pripomogel k urejenosti, preglednosti in prijetnosti mesta, poleg funkcionalnosti pa naj se v uličnem poimenovanju kažeta tudi zgodovina in kulturna dediščina kraja. Za čim večjo preglednost in čim boljšo orientacijo v mestu predlagajo še namestitev kažipotov. Vsa ta stvar bi po sedanjih cenah stala blizu 8,6 milijona tolarjev.
In kakšen je predlog nove ureditve novomeškega uličnega sistema? Novo mesto naj bi imelo sedem vpadnic, ki naj bi se imenovale po krajih ali pokrajinah, kamor vodijo. Za vpadnice so v osnutku odloka predlagana tale imena: Belokranjska cesta naj bi segala od križišča v Žabji vasi do konca mestnega naselja pri Pogancah; Šentjernejska cesta bi tekla od križišča v Žabji vasi do meje mesta v smeri proti Šentjerneju; Šmarješka cesta od Ločenskega mosta do odcepa na avtomobilsko cesto; Ljubljanska cesta naj bi vodila od Šmihel-skega mosta (novi most čez Krko ob železniškem) do meje mesta v smeri proti Ljubljani; Mirnopeška cesta naj bi sega-
la od križišča s severno novomeško obvoznico proti Mirni Peči; Straška cesta pa od načrtovanega križišča pri Muha-berju skozi Bršljin do meje mesta v smeri proti Prečni; zadnja vpadnica naj bi sc imenovala Topliška cesta (sedanja Roška cesta) in naj bi tekla od Šmihelskega mosta do meje mesta v smeri proti Dol. Toplicam.
Povezovalne ceste povezujejo posamezne mestne predele in tečejo med dvema pomembnima križiščema. Take naj bi bile v Novem mestu štiri: Kandij-ska (od križišča v Žabji vasi do Šmihelskega mosta, sedaj sta to dve cesti, Za-
• Mostovi sicer nimajo uradnih imen, dobijo pa naj ime po soseskah, v katere vodijo. Tako naibi Novo mesto imelo: Železniški, Smihelski, Kandijski, Ragovski in Ločenski most. Parki pa so: Ragov log, Portoval in Marof. Soseske v Novem mestu nqj bi se imenovale: Center, Mestne njive, Ločna—Mačkovec, Bučna vas, Bršljin, Drska—Brod, Šmihel, Gotna vas, Žabja vas, Kandija in Cikava.
grebška in Partizanska), Breckerfeldova cesta (od križišča v Žabji vasi do Ločenskega mosta), Seidlova cesta (od Šmihelskega mosta in Ljubljanske ceste do Ločenskega mosta, sedaj Cesta herojev) ter Rudolfova cesta (med Ločenskim mostom in Bučno vasjo).
A. B.
988 - Očitno je rps že zadnji čas, da v Sloveniji dobimo nov telefonski imenik. Sedanji je že kar precej zastarel in pomanjkljiv ter temu primerno uporaben. Telefonska številka 988, ki obljublja informacije o telefonskih naročnikih z območja Slovenije, pa je čedalje bolj zasedena in jo je težko doklicati. Ko pa jo že dokličeš, se nemalokrat težave šele začnejo. Ali glas na drugi strani žice nikakor ne more najti kakšnega kraja, četudi ji iskalec informacije natančno nariše, kje v širni Sloveniji je, ali pa zamenja priimek z imenom in telefonske številke kajpada ne najde.
LAK - Na nedavni razpravi o prostorskih in ekoloških dilemah v kompleksu nekdanje IMV je, kot je zapisalo poročevalčevo pero, predstavnik Revoza Zdravko Slak dejal, naj tisti, ki jim očitajo, da je kaj narobe, trditve dokažejo. Kot tisti, ki naj bi kaj dokazovali, so bili mišljeni okoliški prebivalci, ki se že dolgo pritožujejo nad lakiranjem svoje zelenjave in sadja pa tudi avtomobilov in vsega, kar je v dosegu Revozove lakirnice. To, kdo naj bi kaj dokazoval, je sicer smešno, težav pa ne bi smelo biti. Taisti gospod je pred časom - v sicer mnogo ožjem krogu
-	lakiranje pravzaprav potrdil in imel celo rešitev zanj: avto so mu v Ljubljani spolirali, da je bil brez vsake pikice in spet kot nov. Recept za Revozove sosede in za vse neželjcno lakirane stvari, na primer solate, žal ni uporaben.
RADIO - V novomeški občinski upravi so zlikovci. Tako verjetno mislijo vsaj policisti in njihovi nesojeni “lokalni” pomočniki, ki po občini zaslišujejo in po vseh kotih, celo po starih pečeh, brskajo in poizvedujejo, kam bi izginil županov tranzistorček, ki mu ga je pred časom podarila ena novomeških trgovskih firm. Kolikor vemo, novega lastnika žgoleče škatlice še niso odkrili. Zato pa imajo zaposleni oz. vsaj del njih novo delo. Zjutraj, ko pridejo na delo, najprej pogledajo v svojo peč, mizo, omare in v še druge kotičke, kamor bi jim lahko hudobna ali hudomušna roka
-	razlog kraje še ni določen -podtaknila izginuli županov predmet.
ROŽE - Širijo sc tudi vesti, da bi vse več ljudi rado obiskalo župana, ki je zdaj pač v glavnem odsoten, in občinskega premiera. Saj ne, da bi kaj posebnega hoteli od njih, ampak da bi si napasli pogled na prečudovitem zelenju, ki krasi omenjeni občinski sob(an)i. Ob številkah, ki krožijo o tem, koliko je okrasje stalo, sem in tja komu vzame sapo. Drugi so veseli. Cc je bil denar za rože, sc bo menda našlo tudi tistih tisoč mark za nov magnetofon, da bodo lahko snemali seje občinskih skupščin brez brcanja v starega, s katerim sem ter tja razveseljujejo poslance.
Ena gospa je rekla, da so novomeške banke kot del slovenskih verjetno res potrebne sanacije, saj bi kakšno od njih namesto davkoplačevalcev skoraj lahko saniral kar direktor iz gospodinjskih prihrankov.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 13. marca, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: Dolenjka, Market, Kristanova od 7, do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča vBučni vasi
od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče
•	Šentjernej: Mercator-Standard, Samopostrežba
•	Dolenjske Toplice: Mercator-KZ Krka, Prodajalna Vrelec
•	Žužemberk: Dolenjka, Market
•	Straža: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba
•	Novo mesto: v nedeljo od 8. do tl, ure: M-Standard, Pri vodnjaku, Glavni trg 3
od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi
od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8, do 12. ure: mini market Pero, Stopiče
•	“Vse se vrti, ” je rekel Dolenjec, ko je stopil iz zidanice. (Jurič) ,
•	Slovenija je država v puberteti, Hrvaška to ni. (Domijan)
(Črnomaljski drobir
NASVETI - V kmetijski svetovalni službi je pritožujejo, da ljudje iščejo kmetijske nasvete, ki naj bi jih sicer dala ta služba, kar v kmetijski zadrugi, ko so tam že po opravkih. Menda se jim zdi pretežko stopiti še do “bele hiše”, kjer bivajo svetovalci. Morda pa vzrok tiči nekje drugje. Pred leti so bili namreč ljudje navajeni v “belo hišo”, kjer so kraljevale družbenopolitične organizacije, hoditi po drugačne nasvete.
PRAZNIK - Če je verjeti optimistom, bo metliška občina končno dobila svoj praznik, ki ga je izgubila pred dvema letoma. Obstaja pa bojazen, da ne bodo imeli komu podeliti plaket občine, ki so bile ob praznovanju v navadi leta in leta. Na razpis menda še ni prišel noben predlog za nagrajenec. Očitno so v metliški občini dobili priznanja že vsi, ki so si jih zaslužili. Zato imajo Črnomaljci sedaj enkratno priložnost, da dajo zgled svojim sosedom. Po črnomaljskem zgledu bi lahko tudi Metličani ob svojem prazniku začeli podeljevati graje.
BAR - Izvršni svet se nikakor ni mogel odločiti, ali bi podaljšal obratovalni čas nekemu črnomaljske mu kavabaru ali ne. Po novem naj bi bil ob koncu tedna odprt kar do 2. ure zjutraj. Pa je eden od članov IS predlagal, naj v baru uvedejo vsaj kakšne dodatne usluge, na primer masažo. Na začudenje ostalih članov je imel takoj pri roki obrazložitev: “Običajno ljudje ob dveh zjutraj vendar ne pijejo kave!”
(Sprehod po Metliki)
VOLUHAR EXPRES JE NASLOV oddaje, ki jo spravljata skupaj v Studiu D Matjaž Rus in Janez Vraničar-I.uigi. Gre za hudomušne prispevke, ki švrkajo nerodnosti v trebanjski, novomeški, črnomaljski in metliški občini. Oddajo - na sporedu je v soboto popoldne - poslušajo tako občinski veljaki kot tudi “navadni” krajani. Prvi predvsem zato, da imajo razlog za jezo, drugi pa, da se od srca narežijo. Tako je volk sit, pa tudi koza ostane cela.
PRAVKAR NATISNJENA KNJIGA Milene Stojkovič Osemnajst na geljnov vzbuja v Metliki in njeni oko lici -veliko pozornost. Pii ne samo zato, ker je pisateljica Romka, ljudje listajo knjižico v upanju, da bodo našli v njej tudi svoje ime. Ob tem marsikoga stiska pri srcu, kajti časi, ko grobo naženemo izpred vrat vsakogar, ki prosi za pomoč, še zdaleč niso daljna preteklost. Osemnajst nageljnov je moč za tisoč tolarjev kupiti v metliških trgovinah, tudi v Gali.
NEMALO JE TAKŠNIH, ki so že pričeli odštevati dneve do letošnje Vinske vigredi. Ta največja dolcnjsko-belokranjska vinarsko-turistična prireditev bo od 21. do 23. maja.
MARJAN PLUT-TERAŠIMA, , Osaki na Japonskem živeča Metličanka, je za nekaj dni obiskala rojstni kraj. Bivanje v Sloveniji je izkoristila za sklepanje poslov, a tudi za zanimivo oddajo po Studiu D. Iz daljne dežele vzhajajočega sonca je prinesla tudi nagrade za poslušalec, ki so sodelovali v kvizu o njeni novi domovini. Gospa Marjana živi v Osaki že devetnajst let, po telefonu pa je že nekajkrat natresla kopico zanimivosti vsem tistim, ki poslušajo torkove nočne programe dolenjsko-belokranjskega kričača.
j Trebanjske iveri
TV TRDINOV VRH - Ko so sc prejšnji teden poslanci vseh treh zborov trebanjske občinske skupščine pogovarjali o tem, ali podprejo nastanek TV Trdinov vrh, regionalne televizije, ki bo pokrivala z dogodki Posavec, Dolenjce in Belokranjce, se je eden izmed poslancev ustrašil in zbrane vprašal: “Že prav, da smo za regionalno televizijo samo, da nam ne bodo že v kratkem Hrvatje vzeli oddajnika na Trdinovem vrhu, kaj bomo pa potem?” Predsednik Ciril Pungartnik je sprašujočega potolažil, da kolikor on ve, je televizijski oddajnik zanesljivo v slovenskih rokah. Po tem so sc poslanci oddahnili in dahnili svoj da za Televizijo Trdinov vrh.
NEZADOVOLJEN - Marjan Do lenšek iz Dolenjih Lakcnc pri Mokronogu je na že prej omenjeni skupščini poskrbel, da je svoje pripombe podal pismeno, ker je menil, da ga poslanci ne jemljejo vedno resno. Vendar tudi prebral jih ni sam, za branje je zaprosil Milana Rmana, “cajtng mojstra”, kot ga je poimenoval Dolcnšck. Čeprav so sc poslanci na začetku temu malce posmehovali, pa so sc po prebranih pripombah in pobudah vendarle zresnili, saj jih je Dolenšck opozoril, da se je večina, pa ne le njegovih pobud in predlogov, končala v slogu pregovora: Tresla sc gora, rodila se je miš.
• Danes dobro živijo samo listi, ki kradejo in švercajo, tisti, ki pošteno delajo, pa životarijo. (Pribožič)

IZ NKŠIH OBČIN
iliiU
IZ NKŠIH OBČIN
£
Večina je v domu zaradi bolezni
Pet let doma starejših občanov — Kmalu podaljšana rehabilitacija za multiple sklerotike — Velik pomen terapije — Usluge tudi tistim, ki niso v domu
ČRNOMELJ — L marca pred petimi leti je črnomaljski dom starejših občanov sprejel prve varovance. Ob jubileju so pretekli teden v domu pripravili kulturno prireditev, v galeriji Miniart pa prodajno razstavo izdelkov oskrbovancev, ki bo odprta do 15. marca. Slovesnost so izkoristili še za pogovor, ki so se ga udeležili tudi predstavniki ministrstva za delo, družino in socialno varstvo, društva multiple skleroze in skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Beseda je tekla o uresničitvi programa podaljšane rehabilitacije ljudi z multiplo sklerozo.
Ta programje s strokovne plati veri-
ficiran na republiški vladni komisiji za invalidsko varstvo, strokovno pa je bil z elaboratom utemeljen že leta 1990. Po besedah direktorja doma Milana Krajnca naj bi začeli program uresničevati v Toku enega leta, bil pa bi velika pridobitev za bolnike s to boleznijo iz vse Slovenije. Za dom pa bi pomenil zapolnitev zmogljivosti, čeprav je že se-daj zaseden kar 96-odst.
Črnomaljski dom je v petih letih
sprejel 665 oskrbovancev, sedaj pa jih v njem biva 178. Prevladujejo ženske; povprečna starost je okrog 70 let, lani pa jih je bila kar tretjina stara pod 65 let.
Kot je povedala vodja zdravstveno-negovalne enote Valerija Lekič-Poljšak, je 17 odst. varovancev normalno po-kretnih, 46 odst. je nepokretnih, ostali pa so delno pokretni. Lani je skoraj polovica vseh na novo sprejetih prišla iz bolnišnice. Bolezen je tudi najpogostejši
C



p *
Ut
SPRETNE ROKE — Direktor doma starejših občanov Milan Krajnc (levo) je ob otvoritvi razstave v Miniartu dejal, da so na ta način želeli pokazati, kaj vse lahko naredijo ljudje najesen živjenja. Delovna terapevtka Andreja Radež (po-leg K raj ne a) pa je pr ista vila, da je delo najboljše zdra vilo, karjih je dala nara viz (Foto: M.B.-J.)
vzrok za prihod v dom, sledijo pa neurejene družinske in stanovanjske razmere ter šele na četrtem mestu starost. Sicer pa je v domu zaposlenih 67 delavcev, od tega 39 v zdravstveno-negovalni enoti, ki noč in dan skrbi za oskrbovance. Prihajajo tudi zdravnik, frizer, pedi-ker, bančni uslužbenec, enkrat na mesec je maša.
V domu pohvalijo dobro sodelovanje z, osnovno šolo Mirana Jarca, Karitasom, Rdečim križem, vrtcem, Ljudsko knjižnico, delavnicami pod posebnimi pogoji. Delovna terapevtka Andreja Radež pa se trudi, da bi izboljšala počutje oskrbovancev bodisi z delovno ali funkcionalno terapijo. Tako obdelujejo vrt, imajo pevski zbor, izdajajo glasilo ter izdelujejo različne izdelke, ki so jih prikazali na razstavi. Ker pa v domu vedo, da je v občini več kot 13 odst. občanov starejših od 60 let, želijo, da bi bili tudi ti vsaj delno deležni njihove pomoči. Tako bodo nudili nego ostarelim in invalidom na domu, prehrano v domu starejših ali doma, gospodinjsko pomoč in pranje v domu starejših. Prijave že zbirajo.
M. BEZEK-JAKŠE
ZAGOTOVILO
MINISTRSTVA
ČRNOMELJ - Ministrstvo za obrambo, ki upravlja z. nekdanjimi vojaškimi skladišči na Talčjcm Vrhu, je v zvezi z govoricami o tem, da naj bi v objekte odlagali posebne odpadke, na črnomaljsko občino naslovilo poseben dopis. V njem z ministrstva zatrjujejo, da niso imeli z nikomer nikakršnih pogovor o tem, da bi skladišče namenili za odlaganje kakršnihkoli odpadkov, in tega tudi ne nameravajo storiti.
Kriza v agenciji
Upravni odbor ni sprejel odstopa direktorja Agencije za razvoj
ČRNOMELJ Na nedavni seji upravnega odbora črnomaljske agencije za razvoj so za novega predsednika imenovali podjetnika, dipl. inž. Toneta Malenška, za njegovega namestnika pa Mira Doltar-ja iz. Ljubljanske banke. V upravnem odboru niso sprejeli odstopa Rajka Adlešiča z delovnega mesta direktorja agencije, ker še niso razčistili vseh vprašanj glede konkurenčne klavzule. Toda čeprav bi moral Adlešič opravljati delo v agenciji do razrešitve, je upravni odbor ugotovil, da dela ne izvršuje.
Na seji občinskega izvršnega sveta je bilo slišati, daje agencija v krizi, ki traja že od ustanovitve. Tako kot takrat, tudi sedaj ni pravih usmeritev, kako naj dela naprej z novimi kadri. O tem, kaj naj dela, naj bi se izrekli ustanovitelji, torej dve banki, dve zavarovalnici, zasebno podjetje in izvršni svet. Vendar so na seji slednjega izrazili bojazen, da se razen črnomaljske vlade za to ne bo zavzel nihče. Čeprav v Črnomlju zatrjujejo, da Agencijo za razvoj potrebujejo, pa ne vedo niti tega, ali jim bo uspelo dobiti novega direktorja. Priznavajo sicer, da za to, da delo v agenciji ni steklo tako, kot so si v začetku zamislili oz. predvsem želeli, ni kriv le direktor, ampak tudi ustanovitelji, ki niso naredili vsega, kar bi morali. Predvsem pa, kot je bilo slišati na izvršnem svetu, bi morali sedaj ugotoviti, ali v bodoče sploh bo kaj iz te agencije ali ne. Šele potem naj bi ji naprtili delo, za katero pavše ne vedo, kdo naj bi ga opravil. Žalostno je, da so se na to spomnili šele sedaj, saj je bila agencija ustanovljena že predlani, delati pa je začela lanskega maja.
M.B.-J.
PROSLAVA ZA PRAZNIK ŽENA NA MIRNI
MIRNA - V soboto sta Društvo upokojencev in Nogometni klub z Mirne organizirala za praznik žena proslavo in srečanje žensk v mirenski dvorani društva Partizan. Nastopili so mladinski pevski zbor, recitatoiji in Stanko Tomšič iz osnovne šole Mirna ter mešani pevski zbor Svoboda z Mirne. Proslave se je udeležila tudi Sonja Lokar. Po končani proslavi so ženskam pripravili zakusko.
Več je tujcev kot brezposelnih
V metliški občini [e na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 500 domačinov manj, kot je v občini začasno zaposlenih tujcev — Šivilje že izobražujejo
MEJ LIKA — V metliški občini je dobilo delovno dovoljenje za določen čas, torej za eno leto, 848 tujcev, medtem ko jih je 27 dobilo stalna dovoljenja. Tri vloge so bile zavrnjene. Med tistimi tujči, ki imajo delovno dovoljenje do letošnjega septembra, prevladujejo nekvalificirani delavci, delavci v šiviljstvu ter kovinski stroki.
Ministrstvo sodeluje pri obnovi vasi
TREBNJE Projekt celovitega razvoja podeželja in obnove vasi v Sloveniji seje začel s pobudo ministrstva za kmetijstvo v letu 1991. Na natečju je bilo izbranih 14 projektov iz različnih slovenskih občin, od tega iz občine Trebnje Knežja vas z Malo vasjo, kjer se je rodil Friderik Baraga, in Čatež z Zapla-zom. V K nežji vasi in Mali vasi so v okviru tega projekta že precej postorili.
1-ani so izvedli prireditev Kmetija odprtih vrat na Baragovi domačiji, ki je bila zelo dobro obiskana. Obnovili so portale na domačiji, postavili cestno ogledalo v Knežji vasi, obnovili fasado vaške cerkve in zamenjali žlebove, naredili drenažo okoli cerkve, obnovili vaško kapelico, pripravili strokovno svetovanje o ureditvi sadovnjakov s sadnim drevjem stare sorte, ki ohranjajo tipično sadno drevje v vasi. Organizirali so tudi predavanja.
l etos so organizirali kuharski tečaj. ki gaje vodila Helena Mrzlikar. dr. Janez Bogataj, priznani slovenski etnolog, je predaval o ohranjanju etnoloških vrednot. Predaval je tudi gospod Slavko Zgonec, in sicer o urejanju okrasnega cvetja. V letošnjem letu se bodo lotili obnove stare šole, ki jo bodo namenili za turistično-informacijski ter prodajni center, 27. junija pa bodo zopet pripravili Baragov dan z otvoritvijo druge spominske sobe. Ta dan bodo učenci trebanjske osnovne šole prikazali izsledke svojega raziskovalnega dela s področja kulture in naravne dediščine.
J. D.
Največ tujcev je zaposlenih v Beti, Kometu, Novoteksu, Kolpi, v Edeku d.o.o., in GP Kovačevič. Številna podjetja pa imajo manjše število tujcev, torej od 5 do 10. Zanimivo je, daje iz metliške občine na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 349 iskalcev zaposlitve, od katerih jih je kar 210 težje zaposljivih. Očitnoje torej, da vseh tujcev jeseni ne bo moč nadomestiti z brezposelnimi delavci, če ob lem seveda odmislimo, da bodo ponekod prav z odhodom tujcev dosegli cilj, zmanjšanti število zaposlenih in nimajo več namena dodatno zaposlovati, vsaj v večjem številu ne. Razhajanja med tujci in iskalci zaposlitve so tudi glede poklicne usposobljenosti. Pri najpogosteje zastopanih poklicih je le pri ekonomskih
ZAKAJ NI V LEKARNI VEČ DEŽURSTVA?
TREBNJE - Direktorica Dolenjskih lekarn Janja Fortuna jc skupščino občine Trebnje obvestila, da je Svet zavoda lani decembra soglasno potrdil, da bo delo vodje trebanjske lekarne še naprej opravljala Jelena Mandič. Ob tem poročilu sc je oglasilo kar nekaj poslancev in povedalo, da jc glavni problem trebanjske lekarne, ker ni dežuranja in morajo ljudje zato po zdravila v Novo mesto. Predsednik IS Jože Rebolj jc pojasnil, da so sc o dežu-ranju na skupščini že pogovatjali in da bi, če bi hoteli širiti dežuranje v lekarni, morala občina za to zagotoviti dodaten denar, ki pa ga, kot so ugotovili pri sprejemanju osnutka proračuna, tudi za nujne stvari nima.
•	Od vsega me najbolj spravlja v slabo voljo človeška neumnost, ki je neskončna. (Kučan)
•	Državni zbor jc zgled korita, kjer lačna vrana sito pita. (N. Grafenauer)
tehnikih in pomožnih delavcih I več brezposelnih kot sedaj zaposlenih tujcev. Pri vseh drugih poklicih je znatno več tujcev kot iskalcev zaposlitve. Gradbeni delavci I, strojni pletilci II in konfekcijski pomočniki II v metliški občini sploh niso prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, medtem ko sedaj v teh treh poklicih v metliški občini delajo kar 103 tujci.
V metliški občini se zavedajo, da za nadomestitev tujcev z brezposelnimi domačini ni dovolj vedeti le, kakšen poklic imajo tujci, ampak predvsem, kakšna dela v resnici opravljajo. Šele potem bodo, če bo potrebno, prekvalificirali brezposelne domačine. Ugotovili pa so, da bo jeseni primanjkovalo šivilj, zato Beti že usposablja brezposelne. Začeli naj bi tudi z usposabljanjem tesarjev in zidarjev. V Metliki načrtujejo tudi posvet z. direktorji podjetij, v katerih je zaposlenih večje število tujcev; na posvetu bo gotovo postalo bolj jasno, kako bo s temi delavci v prihodnje.
M. BEZEK-JAKŠE
Kam je Sel denar
Črnomaljska vlada zahte-va popolnejšo analizo
ČRNOMELJ — Na zasedanjih črnomaljske občinske skupščine je prišlo že v navado, da delegati občasno zahtevajo podatke o tem, kako so prejemniki porabili nepovratni denar, ki so ga dobili za razvoj kmetijstva. Tudi nedavno je bilo tako. Zato je zadružna hranilno-kreditna služba poslala izvršnemu svetu zapisnik kolavdacijske komisije za preverjanje namenske porabe nepovratnega denarja, ki so ga uporabniki prejeli leta 1990. Komisija je namreč decembra lani pregledala, kako so ljudje porabili denar. Toda na izvršnem svetu s tem poročilom niso bili zadovoljni, še manj pa bi bili najbrž delegati v skupščini.
Kot je videti iz zapisnika, je bil denar v večini primerov porabljen tako, kolje bilo zapisano v programih. Tečeta pa tudi dve tožbi zaradi nenamenske porabe denarja. Vendar so na izvršnem svetu zahtevali bolj natančno poročilo komisije, iz katerega bo razvidno tudi, kakšen je učinek investicij. Po njihovem namreč ni dovolj le ugotovitev, daje naložba uresničena, da je torej na primer zgrajen hlev, ampak tudi, koliko živine je v njem. Le takšna celovita informacija bo lahko dala popolno sliko o tem, kakšen namen jc bil dosežen z dodeljevanjem nepovratnega denarja.
M.B.-J.
NOV DOHOD DO KOPALIŠČA?
METLIKA - Podjetje Gostinstvo in turizem Metlika (GTM) protestira, ker jim ministrstvo za notranje zadeve dela poslovno škodo, saj jim zaradi mednarodnega mejnega prehoda onemogoča nemoten dostop in poslovanje na metliškem kopališču na Kolpi. Ker so jim z mejnim prehodom vzeli stari dohod do kopališča, v GTM zahtevajo novega. Na to pa opozatjajo že sedaj, ko je do kopalne sezone še dovolj časa za rešitev problemov.
OBČNI ZJJOR KMEČKIH ŽENSK
ČRNOMELJ - V petek, 12. marca, bo ob 17. uri v sejni sobi skupščine občine Črnomelj občni zbor društva kmečkih žensk v črnomaljski občini. Po uradnem delu bo zanimivo predavanje dipl. inž. Anke Bernard iz Kranja o cvetju in ureditvi kmečkih domov. Vabljene kmečke ženske in ostale vaščankc!
• V zadnjem času je Republika Hrvaška vpoklicala na enomesečne orožne vaje veliko Hrvatov, ki so zaposleni v metliški občini, v nekaterih podjetjih so se odločili, da bo tem delavcem v tem času delovno razmerje mirovalo, medtem ko morajo plačati vse prispevke sami ali pa jih mora poravnati hrvaška država. Ponekod sojini svetovali, naj za orožne vaje porabijo redni dopust. Občinski izvršni svet pa je priporočil podjetjem, naj tem delavcem ne prekinejo delovnega razmerja, seveda pa morajo vsa bremena nositi delavci sami.
ALI ŠE
POTREBUJEMO
KMETIJSTVO?
TREBNJE - V petek ob 9. uri priredita Slovenska kmečka zveza pri SLS in Kmetijska zadruga Mercator Trebnje v sejni sobi trebanjske občine okroglo mizo na temo Ali še potrebujemo kmetijstvo? Pogovora sc bodo udeležili predstavnik ministrstva za kmetijstvo, ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, predstavnik Zadružne zveze Slovenije, predstavnik Kmečke zveze pri SLS ter inženirja Alojz Metelko in Tone Hrovat.
Letos ni	maj	osi	ko	iraji	da	kaj	id	eliti
Na seji vseh zborov skupščine občine Trebnje so ob pregledu osnutka proračuna za letošnje leto ugotovili, da ne bo denarja niti za najnujnejše								
TREBNJE — Zasedanje vseh treh zborov trebanjske skupščine pretekli teden je bilo napeto, saj je bil na dnevnem redu osnutek Odloka o proračunu za letošnje leto. Pri izdelavi proračuna so v Trebnjem upoštevali začasna izhodišča ministrstva za finance. Ocenjene možnosti za leto 1993 kažejo, da bo potrebno pas javne porabe še bolj zategovati kot prejšnja leta. Prav zaradi tega so imeli poslanci precej pripomb, predvsem se niso strinjali z zneskom namenjenim kmetijstvu.
• V
politiki je vsaka tuja napaka h. (Petan)
Podpredsednica IS Majda Ivanov je povedala, daje bila priprava letošnjega proračuna zelo težka, saj so morali upoštevati usmeritve republiškega ministrstva za finance, ki pravijo, da se proračun sestavi v decembrskih cenah, plače v decembrski višini in tudi materialni izdatki v decembrski višini. >.V obveznem delu je dovoljena poraba 370 milijonov tolarjev, kar je le 50 milijonov več kot lani. Iz tega se jasno vidi, da s takšnim proračunom letos ne moremo zadostiti vsem zbranim zahtevam,« je povedala Ivanova. Kljub temu da so se Trebanjci v zadnjih dveh letih odločili za nekaj novih razvojnih programov, od projekta razvoja turizma do projekta Trebnje občina dobrih odnosov, ne vedo, kje bodo dobili denar, da bodo nadaljevali vsaj začeto delo.
Tudi za kmetijstvo, požarno varstvo, obrambo in urbanistično planiranje bodo namenjeni minimalni zneski. Niti tolarja pa jim ni ostalo, da bi ga namenili za pospeševanje podjetništva in obrti.
Povedali so, da bi se, če bi izenačili dovoljeno javno porabo na prebivalca po celi Sloveniji, v trebanjski občinski proračun steklo za 40 milijonov tolarjev denarja več. Ni prav, so menili poslanci, da ima njihova občina, ki spada že tako med manj razvite v Sloveniji, manjšo porabo na prebivalca, prav bi bilo, da se to vsaj izenači.
Predsednik skupščine občine Trebnje Ciril Pungartnik je dejal, da s tem denarjem ne morejo izvajati programov v krajevnih skupnostih, ne morejo se javljati na natečaje npr. za demografsko
Št. 10 (2273) 11. marca 1993
ogrožene, ker ne morejo zagotoviti lastnega deleža. »Nujno bomo morali iskati
• Kljub obrazložitvam sestavljalcev, zakaj je za pospeševanje kmetijstva načrtovanih le 2 milj. tolarjev, Alojz Metelko ni bil zadovoljen z deležem, menil je, da kmetijstvo ne bi smelo dobiti manj kot 2 odst. celotnega proračuna. Pripomb na račun premalo namenjenega denarja za kmetijstvo je bilo še nekaj. V rudar je predsednik Ciril Pungartnik poslance opozoril, da so na republiki z uvedbo integralnega proračuna iz občinskih proračunov odstranili obveznost in s tem tudi prihodke, ki sojih prej namenjali za razvoj kmetijstva, to naj bi prevzeli temu namenjeni republiški resoiji. Poslej lahko občine namenjajo denar za kmetijstvo po lastni želji, presoji in predvsem zmožnostih.
možnosti za dodaten denar, »je poudaril Ciril Pungartnik.
J. DORNIŽ
n
bU
IZ NKŠIH OBČIN
r?m
iLLiii
IZ NkŠIH OBČIN
v1* *		M4		
Ui
Sodišča odsevajo nenormalno stanje
Dr. Ivan Žužek v Ribnici — Število zadev se na sodiščih združenega dela poveču-______je — Večini sporov botruje nizka raven medčloveških odnosov_
RIBNICA — V soboto zvečer jc v prostorih Miklove hiše v Ribnici govoril o pravni varnosti delavcev v sedanjem trenutku namestnik predsednika Sodišča združenega dela Slovenije dr.Ivan Žužek. Zaradi aktualne problematike sc je več kot dveinpolumega razgovora, ki sta ga Ribničanom omogočila SKD in Slovenska ženska zveza iz Ribnice, udeležilo precej ljudi.
Dr.Žužek je dejal, da so sodišča da človeka oropajo normalnega člo-
združenega dela odsev nenormalnega stanja, ki pri nas vlada. Dokaz za to je, daje v Sloveniji kar približno 10 odst. vseh delavcev tako ali drugače udeleženo v postopkih na sodiščih. Zgovorna je tudi statistika, ki navaja, da so sodni spori v zadnjem letu narasli za 100 odst., v primerjavi z letom 1989 in 1990 pa celo za 200 do 300 odst. Po njegovem mnenju je to tudi posledica krize zaupanja. »Tam, kjer nastajajo spori, se kaže nizka kulturna in civilizacijska raven listih, ki izvajajo oblast,•< je dejal Žužek in dodal, da družba, ki dopušča.
veškega dostojanstva, ni pravna država.
Med vzroki za številne spore je navedel pomanjkljivost in nedorečenost kolektivnih pogodb. Dejal je, da so v tujini pravice določene s tarifnimi pogodbami, svete, da pa pri nas za kršitve kolektivnih pogodb ni posledic. Ne glede na stopnjo krize in stanje, v kakršnem je naše gospodarstvo, bo po njegovem mnenju Slovenija morala zato, da ne bi zapadla v začaran krog revščine, v najkrajšem možnem času posvetiti posebno pozornost pogojem dela, zdravstvenemu varstvu in zaščiti delavcev pa tudi
Občine so vse bolj revne
Proračun znaša le 585,5 milijona tolarjev
KOČEVJE — Kočevski izvršni svet je v petek obravnaval delovni osnutek odloka o proračunu za letošnje leto. Planirani prihodek v višini le nekaj več kot 585,5 milijona tolarjev jim je dopuščal razdelitev denarja, ki proračunskim porabnikom ne zadošča niti za kritje dejanskih potreb, kaj šele vseh njihovih želja.
Načelnica oddelka za gospodarstvo Marta Briški je pojasnila, da so zato pri pripravi proračuna sodelovali z vsemi proračunskimi porabniki razen s krajevnimi skupnostmi. Povedala je, da so nekatere programe potrebnih del, ki v proračunu niso zajeti, prijavili na natečaj za pridobitev republiških sredstev in da bi vsako novo vključevanje v proračun nujno pomenilo odvzemanje že tako borno določenih sredstev drugim. Dejala je, da je republika občinam odvzela vse vire sredstev, ki so kaj prinašali, in da so v razmerju do republike oz. med tistim, kar jim je bilo odvzeto, in tistim, kar so dobile oz. jim je ostalo,
Hiša je še nizka, obresti so visoke
STRAŽA PRI KRŠKEM »Poizvodnja mleka danes ne povrne niti denaija, ki ga vložiš v to delo. Ampak še vedno vztrajamo na naši kmetiji pri mleku, ker zanj že ob mesecu dobimo plačano.« Tako je pred dnevi kmetijske probleme predstavil Alojz Kerin, kmet iz Straže pri Krškem. Kar zadeva denar, se na Kerinovi nastajajoči kmetiji kažejo nove in nove potrebe. Letos imajo Kerinovi kot veliko drugih kmetijskih pridelovalcev dodaten strošek z nakupom krme, saj je v lanski suši sami niso mogli pridelati dovolj.
Že brez potrebnih nabav krme obstaja sto in en način, kako na Kerinovi višinski kmetiji porabiti denar. »Gradimo hišo. Stara se skoraj nad glavo podira, nova raste počasi. V sedanji draginji vse tako kaže, da bomo gradili še nekaj časa in da se naša 8—članska družina še ne bo mogla vseliti,« pravi Kerin.
Problem Kerinove kmetije je nedokončan hlev za govejo živino. Delati so ga začeli leta 1976. Zdaj bi ga še malo dogradili, izboljšali in razširili. Zdaj je prostora za 7 krav, radi pa bi ga za 12 krav. »Danes se ne upamo zadolžiti. Naša proizvodnja ne prenese takih stroškov, kot bi jih imeli z vračanjem kredita. Obrestna mera je previsoka. Če bi vedel, da bo denar, bi se že odločil za posojilo. Vendar se pri sedanji politiki pri prodaji pridelkov ne moreš na nič zanesti. Ve se, kdaj smo oddali grozdje, do danes pa zanj še nismo dobili denarja,« niza
rit

težave Alojz Kerin. Mogoče bo stvari spravila v red krška kmečka zadruga, upa Kerin, ki je član zadružnega upravnega odbora.
L. M.
občine večinoma na slabšem, saj so občine denimo dolžne plačevati socialnovarstvene zavode, medtem ko jim cene zanje določa republika.
Člani izvršnega sveta na predlagano razdelitev, po kateri največ denarja dobita komunalna dejavnost in šolstvo, niso imeli pripomb, menili pa so, da je proračun tako razbit, da ni videti vsebine. Da na skupščini zaradi tega ne bi imeli težav, so se odločili, da bodo pred obravnavo proračuna skupščini predložili vsebinsko obrazložitev porabe proračunskega denarja za preteklo leto in program del za letošnje leto. To bo pravzaprav program dela kočevskega izvršnega sveta, ki ga ta do sedaj, vsaj kar zadeva družbenopolitični zbor, ni imel, zajemal pa bo analizo sedanjega stanja in politiko izvršnega sveta z določenimi prednostnimi deli na vseh področjih, na katere občina lahko posega.
M. L.-S.
mm
dr.Ivan Žužek
sivi ekonomiji. Krivdo za to, da imajo trenutno 13 tisoč sporov, v katerih so-
• Dr. Žužek je odgovoril tudi na številna vprašanja Rikovih delavcev. Glede listin, ki sojih prejeli za premalo izplačane plače, je dejal, da se te v primeru stečaja ne uveljavljajo avtomatično. Če jih stečajni upravitelj ne prizna, delavcem preostane pot na sodišče. Zaman pa bi delavci prišli na sodišče, če bi hoteli tožiti sedanjega direktorja. To lahko stori le podjetje, in sicer na podlagi utemeljenega suma, da je direktor podjetju namenoma škodoval. Podjetje lahko tudi predlaga stečaj podjetja, ki ga stečajno sodišče potem sprejme ali ne. Ne morejo pa tega storiti delavci.
deluje 60 tisoč delavcev, ki bodo na razsodbo morali čakati 2 do 3 leta, je pripisal državi, ki da ni storila popolnoma nič, da bi bilo drugače. Ob tem je poudaril potrebo po takojšnji vzpostavitvi učinkovite inšpekcije dela.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Elektriko bo treba plačevati vsak mesec
Podlaga za izračun
KOČEVJE — Z januarjem je prešlo z območja, ki ga zajema Elektro Ljubljana, na nov način obračunavanja električne energije 30 tisoč odjemalcev. V poslovni enoti v Kočevju je v poskusno mesečno plačilo elektrike vključeno okoli 1.500 odjemalcev, že aprila pa se novi način obračuna obeta vsem.
Novi način obračuna električne energije, ki med drugim prinaša tudi mesečna plačila, na območju kočevske občine preizkušajo pri odjemalcih v Stari Cerkvi, na Bregu, v Mlaki, v Gorenju, Klinji vasi, Loži-nah in v Kočevju v Mestnem logu, Podgorski ter na Strelišču. Na položnicah, ki sojih ob poračunu prejeli za plačilo prvega in drugega obroka, februarski in marčevski obrok nista več izračunana na povprečni mesečni porabi, kot je bilo do sedaj. Po novem bo namreč za določitev obroka služila povprečna dnevna poraba izračunana iz prejšnjega obračunskega obdobja. To pa ne bo več nujno 12 mesecev, saj je novost novega načina obračuna prav v tem, da se skrajša obračunsko obdobje. Po mnenju Francke Sega iz Elektro Kočevje bo poraba električne energije zato bolj natančno izračunana, kot je bila do sedaj.
Aprila, ko bodo prešli na letno sezono, bodo prešli tudi na novi način obračuna za vse odjemalce. Vsem okoli 15 tisoč odjemalcem z območja Elektra Kočevje bodo popisali stanje na števcih in jim po novem načinu obračuna določili višino mesečnih obrokov. Novost je tudi v tem, da bodo tisti, ki elektriko plačujejo prek trajnika, prejemali obvestila o višini obroka vsak mesec.
M. L.-S.
Ceste Osilnica— Kočevska Reka ni v proračunu
Rupel in Bavčar o obmejni problematiki
OSILNICA — V petek popoldan so se številni prebivalci obkolpskih krajev zbrali v vasi Ribjek pri Osilnici na razgovoru o cestni odrezanosti obkolpskih krajev po vzpostavitvi južne meje ter obmejni problematiki. Gosta razgovora, ki ga je organiziral občinski odbor Demokratske stranke Kočevje, sta bila prvaka stranke in poslanca dr. Dimitrij Rupel in Igor Bavčar.
Gosta sta krajane, ki so izpostavili, da je zanje bistvenega pomena povezanost vseh vasi z nižinsko lokalno cesto, neprijetno presenetila, ko sta povedala, da v osnutku republiškega proračuna gradnja ceste Osilnica—Kočevska Reka ni predvidena. Krajani so že predtem izrazili bojazen, da bo republika nanje pozabila, če se bo najprej gradilo cesto Osilnica—Kočevska Reka, ki bi prinesla rešitev le krajanom Osilnice, ne pa tudi vsem obkolpskim krajem. Izrazili so željo, da bi se lotili reševanja teh problemov istočasno. Če to ne bi bilo možno, so menili, naj se najprej povežejo vasi.
Dr. Rupel, ki je bil še posebno zgrožen nad demografskimi podatki, je dejal, da to ni le kočevski problem, ampak tudi problem republike, saj ima kočevska občina najdaljšo mejo s Hrvaško. To mejo, ki sojo krajani kljub začetnim težavam vendarle sprejeli kot stvarnos-trealnost, jc označil za zadno mejo pred vojno. Kot takšna bi morala biti tudi po mnenju krajanov prav zaradi tega dovolj trdna in varna. Gosta, ki sta krajanom obljubila, da se bosta zavzela, da bo prišla gradnja ceste Osilnica—Kočevska Reka v proračun, sta dejala, da bi sc za to morala veliko bolj odločno kot do sedaj zavzeti predvsem kočevska občina.
M. L.-S.
Trnove poti do radia še ni konec
Po večdesetletnih prizadevanjih se Kočevcem obeta, da bodo končno dobili lokalni radio — Poskusno oddajanje načrtujejo za poletne mesece_
KOČEVJE — Podjetje Univox d.o.o. iz Kočevja v teh dneh pričakuje pismeno vročitev radiodifuznega dovoljenja. Hkrati s tem pričakujejo, da jim bo ministrstvo za promet in zveze prek republiške uprave za telekomunikacije dodelilo tudi obljubljeno frekvenco. Če bo vse po sreči, bodo poskusno lahko oddajali že koncem julija ali v začetku avgusta, z rednim delom pa bi kočevski radio lahko pričel oktobra.
prešli na polno zasedenost frekvence, z dvanajsturnim lastnim programom.
M. L.-S.
PREDSTAVA
GIMNAZIJCEV
RIBNICA - V petek zvečer so dijaki kočevske gimnazije v TVD Partizan v Ribnici uprizorili igro Andreja Rozmana:	Legenda o
poldrugem Slovencu. Uspelo predstavo jc režirala Vesna Poštrak, ki je Ribničanom že dokazala SMISEL ZA REŽIJO, z že nekajkrat ponovljeno predstavo: Kuge, lakote in vojske, reši nas o...
Vsi poskusi uresničitve večdesetletne želje in prizadevanj za ustanovitev lokalne radijske postaje so se v Kočevju vedno končali pri denarju. Direktor Univoxa Uroš Novak, ki je bil pred petimi leti v okviru kočevske delavske godbe med pobudniki takrat neuspele ustanovitve skupne radijske postaje z občino Ribnica, pred približno letom dni pa tudi med pobudniki najnovejših, do sedaj najresnejših in tudi uspešnih prizadevanj za ustanovitev kočevskega radia, upa, da sedaj ne bo tako. Skupščina občine Kočevje naj bi kot ustano-
viteljica radijskega programa Kočevski val poskrbela le za nabavo oddajnika, njegovo postavitev in povezavo s studiom, Univox, ki bo proizvajal program, pa za kadre, studijsko opremo in vse ostalo, potrebno za izvajanje programa.
»Če bo občina izpolnila svoje obveznosti do oddajnika in če pri njegovi postavitvi ne bodo potrebni gradbeni posegi, ki bi začetek oddajanja lahko prestavili za tri do štiri mesece, bomo poskusno lahko začeli oddajati najkasneje v začetku avgusta,« pravi direktor Univoxa, ki se bo poleg produkcije radijskega programa kot svoje osnovne dejavnosti ukvatjal tudi z računalniško video in vizualno produkcijo kot nadaljevanjem radia. V začetku bodo, z največ dvema zaposlenima, oddajali najmanj štiri ure dnevno, želja vseh petih lastnikov Univoxa pa je, da bi čimprej
K VIZ — Na Studencu je bil 5. marca sevniški občinski kviz »Mladi in kmetijstvo«. V znanju z različnih področij so se pomerile štiri ekipe iz Tržišča in tri iz Zabukovja. Največ točkje zbrala ekipa Zabukovja v sestavi Cvetka Kunšek, Bojan Kobal in Helena Spec (na fotografiji z leve). Na drugo mesto seje u vrstila ekipa Tržišča, za katero so tekmovali Malita Jazbec, Klavdija Virant in Vesna Virant Prvouvrščeni ekipi s studenškega tekmovanja se bosta pomerili v soboto, 13. marca, ob 18. uri v Tržišču na regijskem tekmovanju. Tu bosta tekmovali še po dve ekipi iz krške in brežiške občine. Tekmovalce in druge udeležence petkovega kviza je pozdravil Franc Žužek, predsednik sevniške podružnice SLS. Glavni sponzor kviza je bil Servis Žnidaršič, kije pooblaščeni serviser za traktorje Zetor in Univerzal ter prodajalec kmetijskih strojev. (Foto: L. M.)
Bo za Colnišček potreben čoln?
Pri izboljševanju zemljišč pri Štritu se zdaj že kaže o nekatere pomanjk| iovsti — Spomladi bodo čistili drenažne cevi — Nedokončana komasaci a__________________
Uroš Novak
NIC VEC V SKLOPU RIKA
RIBNICA - S skupnimi sovlaganji ribniške kovinske industrije “Riko” Ribnica, sklada za gospodarski razvoj manj razvitih območij občine Delnice in skupnosti občin Reka jc bil v Brodu Moravicah zgrajen pred leti manjši kovinski obrat. Zaposleni so tesno sodelovali z matičnim podjetjem, ki jim jc dajalo visoko strokovno pomoč. Po slabem poslovanju v minulem letu jc med zaposlenimi in matičnim podjetjem prišlo do dogovora, da bo obrat odslej posloval kot samostojen obrat. Dogovorili so se, da imajo zaposleni 55-odstotni delež, ribniško podjetje pa 45 odstotkov. Za neodplačana vlaganja v ta obrat bodo zaposleni plačevali najemnino.
V. D.
ŠTRIT — Sredi osemdesetih letih so na Čolniščku pri Štritu začeli izsuševati zemljišča in takrat je kazalo na najboljše. Kmetje so mislili nekako takole: spremenimo slabe travnike v dobre njive. Danes so lam njivske površine, vendar so nekatere slabe, ker postajajo zamočvirjene.
Pokazalo seje, da so se zamašile dre- V občini vedo, da bi na delu kmetij-nažne cevi. To se je zgodilo zato, ker se	skih zamljišč na Čolniščku kmetje za
pokritih tal traktor ponekod postaja malodane neuporabno sredstvo. Ponekod so se zemljišča tudi vdrla, tako da poznavalci danes govorijo o depresijah. Omenjene pomanjkljivosti so se poka-
po nekaj letih delovanja v vseh hidro-melioriranih zemljiščih v ceveh nabere mulj. Ali seje drenaža začela tu mašiti prej, kot se ta proces začne kje drugje, je posebno vprašanje. Za tehten odgovor o tem manjka podrobnejši pregled v tla vgrajenega materiala. Za zdaj so na voljo v glavnem samo štritske ocene, da so se izvajalci del osuševanja Čolniščka lotili takrat premalo strokovno.
Cevi bodo kmalu čistejše, to so zdaj že uradno potrdili v občini v Sevnici. Tamkajšnji kmetijski oddelek razpolaga z načrti, po katerih bodo letos spomladi drenažo izpihali. Pred tem bodo lastniki parcel na Čolniščku očistili brežine in odtoke, v katere lahko seže človeška roka.
gibanje skoraj potrebovali čolničke, saj spričo večno mehkih in deloma z vodo
RAZGLASIJEV
NAJBOLJŠIH
SEVNICA - Društvo vinogradnikov Dolenjske, podružnica Sevnica-Boštanj, vabi na zaključno prireditev in razglasitev rezultatov degustacije vin letnika 1992, ki bo v soboto, 20. marca, ob 19. uri v dvorani TVD Partizan v Boštanju. Na tem dnevu vinogradnikov bodo s kulinaričnimi dobrotami nastopile tudi članice društev kmetic iz sevniške občine.
• Medtem ko predstavlja drenaža, močvirnata podlaga in podobno problem tehnične vrste, obstaja v zvezi z zemljiškimi postopki pri Štritu tudi družbeni problem. Jev tem, da vse do danes še niso mogli zaključiti komasacije, ker obstajajo različne razlage domačinov o tem, kaj je kdo dal, ter kaj in kje je kdo dobil pri zložbi zemljišč.
zale šele v zadnjih letih in jih ni bilo mogoče opaziti že tisti dan, ko so izboljšano območje Čolniščka brez večjih zadržkov tehnično prevzeli.
L. M.
NESTRINJANJE Z ZAKONOM -Nedavni sprejem zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki v last republike prenaša večino družbenih kmetijskih zemljišč, med Kočevci ni naletel na odobravanje. Kljub nasprotovanju občin, ki se je v prejšnji sestavi republiškega parlamenta odražalo kar v nekajkratni zavrnitvi tega zakona s strani zbora občin, ga je državni zbor januarja sprejel. Primorska se je na to že odzvala in menda bo sprožen tudi ustavni spor, kar je kočevski občini zaradi njenega izrednega bogastva kmetijskih in gozdnih površin, katerih pretežni del jim bo po tem zakonu odvzet, po godu. Od vseh kmetijskih površin na Kočevskem je kar 70 odst. družbenih. Po tem je kočevska občina v celotnem slovenskem prostoru edinstven primer in bo, če bo zakon ostal nespremenjen, tudi med najbolj prizadetimi.
OBNOVA DOMA - Predstava, ki so jo v petek uprizorili kočevski gimnazijci v Ribnici, bi bila zelo dobrodošla tudi na odrskih deskah v Šeškovcm domu za kočevsko občinstvo. Verjetno bo tja tudi prišla, njena premierna predstavitev pa je bila v Ribnici zato, ker Šeškov dom obnavljajo. Nared naj bi bil najkasneje do občinskega praznika. Ker bo takrat tudi 50. obletnica zbora odposlancev, Kočevci pri njegovi obnovi računajo tudi na pomoč republike.
Ribnica vabi!
V	počastitev 50. obletnice bitke v Jelenovem žlebu bodo potekale številne prireditve. Osrednja slovesnost ob sodelovanju predstavnikov Skupščine občine Ribnica, partizanskega pevskega zbora, glasbene šole in udeležencev boja v Jelenovem žlebu bo v dvorani doma Partizan Ribnica dne 27. marca, začetek ob 10. uri.
V	času od 22. do 27. marca bo y galeriji Miklova hiša v Ribnici razstava slik fotografij in dokumentov vseh štirih brigad, udeleženk boja v Jelenovem žlebu.
V	petek, 26. marca, bo v Ribnici predavanje in razgovor z častniki TO na temo Boj v srečanju.
Kot del programa v počastitev bitke v Jelenovem žlebu bo organiziran dne 27. aprila avto rally.
Na osrednjo slovesnost in druge prireditve vabljeni udeleženci NOB, občani, krajani in mladina občine Ribnica in širše okolice.
PRIREDITVENI ODBOR
(, Sevniški paberki
KNJIGE - V Hudem Brezju sc jc lani septembra oglasil trgovski zastopnik nekega knjigotržca iz Kranja. Zbiral je naročnike za knjigo Kmetijstvo v praksi. Kar nekaj domačinov je knjigo naročilo in akviziterju tudi že dalo nekaj denarja zanjo. Rudi Mlakar jc trgovčiču dal 1.500 tolarjev, Justin Mlakar 2.000, nekateri drugi naročniki pa celo dosti več denarja. Manj kot 1.500 akviziter sploh ni maral. Minili so meseci, knjige pa od nikoder. Za akviziterjem se je izgubila vsaka sled, da o denarju sploh ne govorimo. Po velikih mukah so sc domačini prikopali do odgovora, zakaj niso dobili deloma plačanih knjig: vse je zamešal računalnik. V tisti kranjski trgovini, od koder se je bil priklatil iznajdljivi prodajalec, računalnik namreč sploh ne ve za kako Hudo Brezje.
TEMA - Na Studencu je bil v petek zvečer in pozno v noč kviz Mladi in kmetijstvu. V času prireditve, v kateri so prevladovali mladi udeleženci, je nekajkrat zmanjkalo elektrike, tema je bila kot v rogu in v prostoru je zašumclo in zamomljalo. Menda nekatere udeleženke ali gledalke kviza pozneje, ko je bila že luč, niso mogle nikakor dopovedati, kako na tekmovanju iz znanj o kmetijstvu lahko udeleženka stakne toliko lukenj v najlonkah.
MEJNIK - Nekje tam v sevniški občini, kjer so sc lotili ene zadnjih dosedanjih komasacij, jc neki kmet nekega dne vzel mejnik in ga nesel nekam domov; govori se, da v shrambo za latvico. Kmet si jc zato nakopal jezo mejaša. Lc-ta je zahteval mejnik nazaj. Ker so bile vse njegove besede bob ob steno, se jc pritožil na uradno mesto. Tu pa tudi niso mogli storiti ničesar. Rekli so, da bi tistega kmeta že kaznovali, vendar ni zakona, po katerem bi nekoga kaznovali, če odnese z njive domov mejnik.
•	Bili smo družba banketov, postali smo družba bankrotov.
•	Kaj se bo rodilo iz revolucije, ne veste, dokler ne poskusite. (Hux-ley)
f Krške novice )
SENOVO, MESTO LUČI - To je Senovo v resnici, posebej takrat, ko svetijo žarnice javne razsvetljave. Zdaj že nekaj časa javna razsvetljava ne deluje. Nekateri domačini so mislili, da je kdo prerezal Senovčanom kakšne električne kable, na primer tisti, ki ne bi radi doživeli, da bi Senovo postala občina. Sicer je res: mesta, ki je med drugim slabše razsvetljeno kot kakšna tretjerazredna podružnična cerkev za sedmimi gorami, ljudstvo širšega senovškega območja gotovo ne bi maralo za svoje upravno in politično središče. Toda luči v resnici ne gorijo zategadelj, ker ni plačana elektrika zanje. Senovčani pravijo, da je škoda, da je minil predvolilni čas. Pred volitvami so razni kandidati tod okoli goreče izgovorili toliko svetlih obljub, da domačini niti pomislili niso, da bi se lahko kdaj stemnilo. Zato zdaj “kandidatom” svetujejo, naj jim raje preprosto plačajo elektriko, kot da se ženejo za različne zgodovinske cilje.
VINO - Kmetje na krškem območju lahko dobijo grozdje, ki so ga lani oddali kombinatu, deloma plačano v vinu. Kot se sliši, bodo zasebni pridelovalci grozdja ponujeno vino vzeli z velikim veseljem. Izvozili ga bodo v Makedonijo, ki vina tako ali tako nima več, ker ga je prodala Slovencem za avtohtoni slovenski cviček.
NE ZALEŽE - Kostak je podražil grobove. To je menda storil zato, da bodo Krčani raje živeli kot umrli. Ampak ukrep ne bo pomagal, če jim bodo zapirali tovarne in s tem jemali kruh.
KAPLJICA - Dobrovoljčki s širšega območja živijo v stalni napetosti in se zdrznejo vsakič, ko opazijo kakršno mimovozečo cisterno. Predstavljajo si namreč, da vidijo peljati tisto večjo količino vina, ki je nekje v Krškem izginila neznano kant. Ža omenjeno nestrpnost so zvedeli tudi šoferji. Zato zdaj stražijo tovornjake-cisterne, da dobrovoljčki ne bi prišli zraven in s slamicami preizkušali, če je tekočina potujočega soda prava.
f Novo v Brežicah)
ZMIKAVTI - Lansko leto so strehe in zidove brežiškega gradu opremiji z novimi bakrenimi žlebi. Na stenah niso bili ravno dolgo, saj je očitno nekdo spoznal, da bi mu prišli zelo prav. Podjetni pridanič je tako izkoristil priložnost m potrgal žlebe ter z njimi izginil neznanokam. Poučeni z žalostnim dogodkom, so delavci muzeja v drugo žlebe močneje pritrdili s posebnimi dodatki. Tako ne bo mogel vsak mimogrede odlomiti nekaj metrov vabljivega bakra. Za tako dejanje bi se moral precej bolj potruditi in uporabiti tudi primerno orodje. Toda, pazi, nepridiprav, nikjer ni rečeno, da ne bodo na žlebe pritrdili še alarmne naprave!
NAVADA - Država vleče vse vajeti v svoje roke in ne bo dolgo, ko bo iz “srca Slovenije” odločala o vsem. Na periferiji imajo že zdaj težav čez glavo, a jih noben minister niti ne povoha, kaj šele, da bi sc ukvarjal z njimi ali se celo odločil za obisk podeželja. Dragi moji, volitve so mimo! “Ministre je treba za odgovor prositi na kolenih,” je na osnovi grenkih izkušenj dejal C. Kolcšnik in dodal, kako je še sreča, da je krščanski demokrat in je klečanja vajen. Na žalost je to samo prvi korak do uspešnosti pri ministrih. Za kaj več je potrebno klečeplazenje.
STRIPTIZ - Brežiški Občinarji morajo, če hočejo ali ne, večkrat na kolena, ulica pa govori, da tudi plešejo, kakor jim drugi igrajo. V tristošestinsedemdeseti verziji ljudskega poročanja o praznovanju Valentinovega v motelu na Čatežu je slišati, da so Občinarji plesali striptiz. Natančnejše otipavanje dogodkov je pokazalo, da je tak ples zaplesal eden izmed občanov Brežic, nikakor pa ne občinatji. Ti imajo plesa in slačenja dovolj v svoji stavbi in na sejah skupščine, ko kar trgajo drug z drugega umazano perilo in ga perejo pred vsemi.
V času od 21. februarja do 5. marca so v brežiški porodnišnici rodile: Sabina Barkovic iz Brežic -Sonjo, Vesna Požun s Senovega -Jerneja, Marija Krevelj s Senovega
-	Žiga, Cvetka Volk iz Sobenje vasi
-	Jasmino, Cvetka Šoštarič iz Drenja
-	dečka, Irena Krušnik iz Brežic -Anjo, Irena Agrcž iz Blatnega -Alena, Anita Bizjak iz Brezovice -Marka, Verena Moravec iz Krškega
-	deklico, Darinka Radej iz Stranja
-	Uroša.	Čestitamo!
• Kolikor več trdega deta vidi otrok okrog sebe, toliko laže se vključuje. (Thiersch)
• Najdragocenejša stvar so dlake, iščejo jih celo v jajcih. (Jurič)
ra
lit
IZ NKŠIH OBČIN
ililiilit
IZ NtkŠIH OBČIN
Zbornica za rešitev problemov
Celulozi naj pomaga država — Nasveti podjetnikom
KRŠKO — Območna gospodarska zbornica Posavja se zavzema za zmanjšanje stroškov na vseh ravneh. To je hkrati zahteva za bolj varčno državo. Z zmanjšanjem javne porabe bi ostalo več denaija gospodarstvu, ki ta čas tudi na Krškem območju preživlja težke čase. Eno od podjetij z največjimi problemi je Videm Krško, kjer prav sdaj potekajo pogajanja o nadaljni proiavodnji celuloze. Zbornica zahteva, da mora proizvodnja celuloze dobiti status nacionalno pomembne dejavnosti. To pomeni, da mora država zagotoviti za to proizvodnjo ustrezne olajšave oziroma zaščitne ukrepe oziroma potreben denar.
Ker zbornica vidi rešitev iz sedanjih gospodarskih težav v krepitvi podjetništva, bo organizirala ustrezno pomoč. Uvedla bo t. i. šaltersko svetovanje podjetnikom. V zbornici nastaja prav v teh dneh posebna delovna skupina, sestavljena iz različnih strokovnjakov, ki naj bi podrobneje razmislila o oživljanju gospodarstva v občini.	^ ^
S Puharjevo o prerazporeditvi invalidov
Ministrica podpira programe za invalide
BREŽICE — V petek popoldne je Jožica Puhar, ministrica za delo, družino in socialne zadeve, sodelovala na razgovoru o težavah brežiškega gospodarstva. Največ so se ukvarjali s problematiko invalidov v tovarnah in težavami delavcev v obratu novomeške Adrie.
Predstavniki Tovarne pohištva so ji povedali, da imajo zaposlenih kar 46 invalidov, ki jih ne morejo odpustiti, obenem pa jim ne morejo zagotoviti primernega dela. Težave z množico delovnih invalidov imajo tudi v podjetju Prevoz in v obratu Adrie. Na razgovoru so sodelovali tudi predstavniki sindikata in vodstva podjetja Elektron, t.i. invalidskih delavnic iz Skopic. Želeli so najti ustrezne programe, ki bi dali zaposlitev okrog 70 delavcem — invalidom iz brežiških podjetij.
Direktor invalidskih delavnic Josip Zoričič seje v razgovoru obvezal, da bo pripravil predloge novih programov. Ko se bodo na ravni občine uskladili, naj bi se ministrica Puharjeva zavzela, da bo republika pomagala pri financiranju programov. V zvezi s težavami delavcev obrata Adrie je ministrica podprla vsako prizadevanje delavcev, da bi našli ustrezne programe, ki bi jim še naprej omogočili delo.
B.O.-G.
Nekaterim neprijazno mesto Krško
Gibanje invalidov
KRŠKO — Podjetje Jordan d.o.o. je že pred časom naredilo elaborat o možnostih in problemih vključevanja invalidov v družbeno in družabno življenje r Krškem. V strokovnem spisu je bila beseda o tem, da bi za le osebe med drugim naredili gostinski lokal, drugače povedano, neke vrste klub. Ta posebni prostor bi bil dostopen tudi invalidom na vozičku. Elaborat je romal v krški občinski izvršni svet pred kakima dvema mesecema. Ali je še tam ali pa ga je odnesel s seboj tedanji predsednik vlade, je pomembno vprašanje. Kajti če je še, obstaja možnost, da bo firma Jordan, d.o.o., prejela kakršen koli odgovor sedanjega izvršnega sveta Doslej namreč ni izvedela ničesar uradnega o tem, kaj na uradnih mestih mislijo o elaboratu.
Sicer ne gre za to, kako počasi ali kako hitro meljejo uradniški mlini Tudi je predmet drugega razmišljanja vprašanje, ali je Jordanov sveženj načrtov o skrbi za invalide mogoče neprimeren izdelek, ker gaje dalo iz rok zasebno podjetje Jordan do.o. Nečesa pa ni mogoče obiti, in sicer krške pozabljivosti do oseb z zmanjšanimi možnostmi gibanja. Krško namreč pri vseh veličastnih obnovah mestnega jedra in pri vseh mnogokratnikih, ki prispevajo k ugodni občinski proračunski bilanci, ni premoglo fičnika, da bi v mestu naredilo primeren gostinski lokal, kamor bi se lahko brez težav zapeljal človek z invalidskim vozičkom. Mogoče sploh ne gre za pozabljivost, ampak za vgrajeno napako v živi mašineriji, ki gnete v Krškem material in duha.
M. LUZAR
C
Po velikem Vidmu manjša podjetja
Notranja in zunanja kriza je Videm razdelila na dva dela, od katerih ima eden možnosti in precejšnjo podporo za preživetje — Ministrove obljube
KRŠKO — »Videm je zadnja leta posloval z velikimi izgubami. Nakopičil se je velik dolg, tako daje neto vrednost tega podjetja danes negativna. Hkrati so tržni izgledi tako za papir kot za celulozo slabi. Industrija se nahaja na dnu cikličnega gibanja. Ob notranjih in zunanjih omejitvah za proizvodnjo je upravni odbor koncipiral strategijo reševanja podjetja Videm tako, da posebej rešuje nadaljevanje papirnega dela in posebej celuloznega dela.«
slovenskih menedžeijev, da tvorijo uigran in predan tim.« Toje po mnenju
Tako je pred nedavnem povedal v zvezi z Vidmom Damir Cibic, član
upravnega odbora tega podjetja. Papirniški del ima po Cibicovem mnenju še nekaj možnosti za preživetje. Evropski trg je sicer zasičen s papirniškimi izdelki in nekdanjega jugoslovanskega trga kot velikega odjemalca krških izdelkov ni. Toda kljub tem neugodnim razmeram na trgu »je vendar mogoče nekaj narediti«. Po Cibicovih napovedih bi to lahko pomenilo zmanjšati stroške ali mogoče spremeniti proizvodni program, in to ob uporabi več recikliranih vlaken in manj celuloze.
Sklad republike Slovenije bo dal jamstvo za odobritev ustreznega novega posojila Vidmu. Hkrati bo upravni odtx>r vztrajal pri spremembi pogodbe o vodenju Vidma, kjer bo zahteval, da je nagrajevanje Vidmovih vodilnih ljudi odvisno od dobička, kar pomeni od učinkovitosti njihovega vodenja. »Upravni odbor bo preverjal, tako na strani sindikata kot na strani slovenskega menedžmenta pripravljenost delavcev in
Damirja Čibica dodaten pogoj za to, da bo Videm lahko posloval učinkovito in z dobičkom.
Kar zadeva Celulozo, so po Cibico vih navedbah dolgoročni tržni izgledi slabi. Zaradi tega se je upravni odbor odločil za oddajo obrata v najem in objavil razpis. Oglasilo se je več možnih najemnikov, ki so želeli natančnejše informacije o proizvodnji Celuloze. Od vseh interesenotv, ki so se predhodno zanimali, se je prijavilo samo eno podjetje. »Za ostale ocenjujemo, da so bili bodisi upniki Vidma bodisi njegovi konkurenti, ki so želeli na osnovi razpi-
sa, kije bil časopisih, pridobiti dodatne informacije o svoji konkurenci, oziroma o stanju svojih terjatev,« je strnil do-
• Kot posebej poudarja Cibic, je Sklad v tesnih stikih z ministrom za gospodarstvo dr. Maksom Tajnikarjem. Ta je podpri predlagani način sanacije Vidma. Minister Tajnikar je obljubil poskrbeti, da ne bo prišlo do odpuščanja delavcev. Napovedal je tudi, da bo s sredstvi svojega ministrstva zagotovil delovanje agencije, ki bi v Posavje dala dovolj sredstev in v tej regiji poskrbela za zbiranje novih idej, ki bi z domačim ali tujim kapitalom pomagale do zaposlovanja ljudi, za katere zdaj zmanjkuje dela tako v Vidmu kot drugod.
godke v zvezi s Celulozo Damir Cibic, član UO Vidma.
M. LUZAR
Najprej obljubljene ceste!
Brežičani pričakujejo v svoji sredi ministre z več področij — Od prometa do kmetijstva in šol
Damir Cibic
BREŽICE — V Brežicah bi radi o požarih na svoje težave in na nerešene zadeve. V drugi polovici marca naj bi tako v občino prišli minister za promet in zveze Igor Umek in še nekateri strokovni delavci s tega področja. Pogovarjali se bodo o železniškem mejnem prehodu v Dobovi, o cestnem mejnem prehodu na Obrežju, obljubljeni ureditvi regionalnih cest in dokončanju starega mosta čez Krko in Savo.
V drugi polovici marca naj bi to občino obiskal tudi kmetijski minister, s katerim bi se radi pogovarjali o uskladitvi med občinskimi in državnimi načrti ter o spremembah namembnosti kmetijskih zemljišč, s katerimi imajo Brežice težave, saj ležijo sredi 1. območ-
Zadruga zahteva vračilo lastnine
Občni zbor Splošne kmečke zadruge Krško — Krškemu 5 odstotkov Ljubljanskih mlekarn — Koliko M-Agrokombinata bodo preknjižili na zadruge? — Dobro mleko
htevajo celotno imetje M—Agrokombinata. Ker njihova nasprotna stran verjetno ne bo nemudoma ustregla zahtevku, bo predvidoma nastal dolgotrajen postopek lastninjenja, v katerem bosta obe stranki dokazovali vsaka svoj prav.
MAJHEN DOBER DAN
LESKOVEC - Danes ob 14. uri bodo v tukajšnji osnovni šoli predstavili knjigo Toneta Pavčka Majhen dober dan. Sodeloval bo tudi avtor. Tega dne, prav tako popoldne, bo v leskovški šoli predstavila Dolenjska založba nekatere svoje novejše knjige, ki jih bo mogoče kupiti z 20-odstotnim popustom. Osnovna šola Leskovec,
KRŠKO — Splošno kmečko zadrugo Krško, kije opravila 7. marca občni zbor, čaka mad prvimi nalogami pridobitev lastnine, saj so brez kapitala zaman vse lepe besede o ugodnostih za kmete, člane zadruge. Po premoženje sc je omenjena zadruga napotila v poslovni sistem Mercator, kar so navedli tudi na nedeljskem občnem zboru.
Splošna kmečka zadruga Krško se poteguje za lastninski delež v Mercatorjevih Ljubljanskih mlekarnah. Različni proizvajalci iz krške občine naj bi glede na dosedanja pogajanja imeli v premoženju Ljubljanskih mlekarn 5,34-od-stotni delež. Le—tega naj bi si v občini Krško razdelile v enakem odmerku Splošna kmečka zadruga Krško ter ko-privniška in kostanjeviška zadruga.
Ljubljanske mlekarne se menda vztrajno izmikajo, da bi se v korist Krškega odpovedale tolikšnemu delu premoženja, vendar bodo zadruge odločno vztrajale pri navedenm deležu. Vse naj bi bilo jasno v začetku aprila.
Skupaj s tremi drugimi interesenti je Splošna kmečka zadruga Krško poslala v Mercatoijev Agrokombinat Krško
zahtevek za vračilo zadružne lastnine. Zadruge, ki se postavljajo na noge, za-
• Kot je poudaril na občnem zboru Janez Žaren, mlekarna zahteva vedno bolj kakovostno mleko. Ker boljše mleko prej plača, naj se po njegovem priporočilu kmetje potrudijo, da bodo oddajali čim boljše. Franc Češno-var, sekretar za kmetijstvo pri krškem izvršnem svetu, je opozoril na neučinkovitost sedanje hranilno-kre-ditne službe. Po njegovih besedah lahko sklepamo, da bo Krško kmalu dobilo neke vrste kmečko bančno ustanovo.
Vse več prekrškov zaradi meje
Po neurednih informacijah naj bi zadruga zahtevala zase med drugim poslovno stavbo M—Agrokombinata v Krškem v starem mestnem delu.
V krški splošni zadrugi računajo, da bi se postopek lastninjenja lahko zavlekel, sedanji lastniki bi objektom in drugemu močno znižali vrednost in zadruga bi dobila v roke dejansko ničvredno premoženje. Na to možnost je v nedeljo opozoril zborujoče krške kmete tudi navzoči Alojz Metelko, republiški poslanec iz Trebnjega. Manj možnosti za omenjene špekulacije bo, če bo čimprej dokončan postopek lastninjenja, zato je po njegovem potrebno pohiteti.
L. M.
PRIPRAVE NA CELJSKE SEJME
CELJE - V mestu ob Savinji bo od 17. do 23. maja hkrati kar 11 pomladnih obrtnih sejmov, od sejma idej pa vse do sejma blaga široke porabe. Organizatorji vabijo k čim večjemu sodelovanju razstav-ljalcev pa tudi k čim večji udeležbi obiskovalcev.
Večji pripad zadev zahteva kadrovsko okrepitev — Na današnji skupščini o predlogu za izvolitev tretjega sodnika za prekrške v Brežicah____________
BREŽICE — Občinska sodnika za prekrške v Brežicah sta v lanskem letu / zaostankom iz. preteklih let reševala predloge zoper 6079 oseb, zaključila 60 odst. primerov ter izrekla za 8,6 milijonov tolaijev kazni in za 3,3 milijone tolar-jev povprečnin. Občutno povečanje števila prekrškov ter dodatno strukturo prekrškov in storilcev prinaša predvsem nova državna meja.
Letos sta obravnavala 680 nujnih primerov (tujci), ki zahtevajo takojšnji začetek postopka in tudi izvršitev odločbe, kar je skoraj 10-krat več kot v letu 1991. Vseh predlogov zoper kršilce predpisov o prestopanju državne meje so prejeli kar 40-krat več kot leto poprej. Večinoma so kršitelji ljudje, ki želijo po najbližji poti čez mejo in je nikakor ne morejo sprejeti za državno. Zaradi kršenja zakona o nadzoru državne meje so osebam odvzeli 5 vojaških pušk, 41 pištol in samokresov, 6 plinskih pištol, 17 bomb, 24 bajonetov, 6 gumijevk, 2 plinska razpršilca, boksar, infrardeči merek, 2950 različnih nabojev, 29 plinskih nabojev in 30 nabojnikov ter poleg orožja še 4 g mamila.
Število primerov se je povečalo tudi
na račun prekrškov v gozdovih, vožnje pod vplivom alkohola ter kršitev javnega reda in miru. Razveseljivo je, da seje skoraj za petino zmanjšalo število prekrškov mladoletnikov, vendar pa sodnika opozarjata, da je pojenjalo zanimanje staršev za sodelovanje v postopkih. Brez tega še tako ustrezni ukrepi ne morejo biti dovolj učinkoviti.
V letu 1992 je bilo kaznovanih 24 oseb zaradi kršitve zakona o prometnem davku in 68 oseb zaradi kršitve zakona o dohodnini. Konec leta so s tega področja prejeli še 214 zadev, ki pa še niso rešene. Kršitelji davčne zakonodaje se pogosto ne zavedajo visokih kazni, ki se gibljejo med 50 in 500 tisočaki.
Najbolj pogosto so prekrške s knjigovodskega in finančnega področja sto-
rile tiste pravne osebe, ki niso pravočasno poravnale prispevkov za socialno varnost ali obračunale akontacij prometnega davka ter posredovale svojih bilanc. Občinska sodnika za prekrške sta pri reševanju teh prekrškov naletela na podjetja, ki obstajajo samo na papirju, nimajo dejanskega sedeža, njihovi
• Poslanci brežiške občinske skupščine bodo še na današnji seji razpravljali o poročilu občinskega sodnika za prekrške in tudi o predlogu za določitev še tretjega sodnika za prekrške v občini. Na tak predlog sta svoje pozitivno mnenje že dala Republiški senat za prekrške in ministrstvo za pravosodje.
direktorji pa so nedosegljivi. Nekatera sploh ne obratujejo, druga pa delajo nezakonito in izven dosega pristojnih organov.
B. DUŠIČ-GORN1K
ja kmetijskih zemlušč. S kmetijskim ministrom bi želeli spregovoriti tudi o razvoju kmetijstva, o republiških sredstvih za te namene in možnostih za rento, neke vrste odškodnino za izgubo narodnega dohodka, ki ga ima občina zaradi usmerjenosti v slabo donosno kmetijstvo.
Brežičani bi v svoji sredi radi videli še vrsto drugih ministrov, na primer ministra za finance, ki bi jim moral dati soglasje za igralnico v prostorih bivšega remontnega zavoda v Slovenski vasi. Temu bi radi predstavili tudi težave s financiranjem javne porabe v njihovi občini.
Dogovarjajo se tudi z ministrom za šolstvo in šport, saj je veliko šolskih stavb treba prenoviti. V zelo slabih razmerah dela glasbena šola, zgraditi je treba prizidek k OS Dobova in v OS Kapele nujno napeljati centralno gretje. Tudi v OS Brežice so zaznali nepredvideno hitro propadanje zaradi napak gradbincev in projektantov. Zaradi prenatrpanosti bodo morali v naslednjih 10 letih zgraditi še eno mestno šolo. V Globokem čaka na gradnjo načrt za večnamenski prostor in telovadnico. Precej sredstev bodo morali do jeseni vložiti tudi v obstoječo globoško šolo. Nedavno je namreč s stropa odpadlo nekaj ometa in pokazalo se je, da so tramovi povsem dotrajani. Nekateri učenci sc tako zaradi varnosti stiskajo v kabinetih.	b. D.-G.
VEČER — Marsikatero kulturno prireditev, praznovanje ali svečanost v brežiški občini popestri sopran mlade domačinke Marjete Podgoršek. V objektiv smo jo ujeli ob literarnem večeru v knjižnici, ko je pela ob spremlja vi citrarke Mateje Ferenčak, ki jo Brežičani prav tako dobro poznajo. (Foto: B. D.-G.)
Cerkljani in vojska si niso več v laseh
Načrt za gradnjo vodovodnega omrežja
CERKLJE OB KRKI Vse kaže, da bosta vojska in krajevna skupnost Cerklje ob Krki vendarle bolje vozila skupaj, kot je sprva kazalo. Glas, ki so ga krajani močno povzdignili, da bi opozorili nase, na svoje interese ali celo na to, da sploh obstajajo, je vendarle dosegel svoje. Vojska in krajani so se začeli pogovarjati. Sprva malo bolj od daleč in z nezaupanjem, po prvih rezultatih pa celo prav dobro sodelujejo.
Sredi preteklega tedna so imeli krajani sestanek, da bi ugotovili posamezne interese za izkoriščanje vojaških površin. Oglasili so se krajani, ki bi radi kosili na vojaških travnikih, nekateri pa se zanimajo tudi za grabljenje listja v gozdu in za obdelovanje polj. Okoliškim prebivalcem je zdaj dovoljeno sekanje akacije ob ograji vojaškega zemljišča. Ker so kmetje vojsko prepričali, da se akacija s svojo hitro rastjo širi na bližnja kmetijska zemljišča in tam dela škodo, so nadlogo začeli sekati tudi znotraj ograje.
Sumljivih in nenapovedanih odvozov gramoza zadnje čase ni več. Predsednik sveta KS Franc Zorko seje nedavno udeležil razgovora z vladnim svetovalcem za obrambo Miranom Bogatajem in ocenjuje, da zdaj mnogo bolje sodelujejo z vojsko in tudi z ministrstvom. Trenutno jih k sodelovanju zavezuje tudi skupna akcija za izgraditev vodovodnega omrežja v Cerkljah. To bi poleg Učnega centra oskrbelo s pitno vodo tudi dobršen del krajanov.
B. D.-G.
Št. 10 (2273) 11. marca 1993
Novinarji Dolenjskega lista komentirajo
Pas bi morale zategniti tudi bogate občine
Medtem ko so zaradi spremenjenih političnih in gospodarskih razmer začeli padati veliki monopoli in je zašlo v težave marsikatero veliko podjetje, so slabše razvite občine začutile, da prihaja njihov trenutek. Trgovina, obrt in malo gospodarstvo naj bi jim prineslo razcvet, a realnost je pokazala, da to ne gre tako hitro.
Podjetniških pobud in zanimivih programov ne manjka, saj ponekodječijo pod pritiski investitorjev. Morali bi jim ponuditi poslovne prostore, zemljišča, ceste, telefone in neoporečno vodo, a vse prevečkrat tega nimajo. Financiranje javne porabe v nerazvitih občinah je že nekaj let neugodno. Občinam naj bi pripadlo od 90 do 150 odst. povprečne slovenske javne porabe na jrrebivalca. Kar 44 slovenskih občin ne dosega niti 90 odst. povprečja, zato pa tiste ostale porabijo toliko vec. Najnižjo javno porabo imajo najmanj razvite občine, ki bi ta sredstva nujno potrebovale za razvoj infrastrukture. Ker so razmere za življenje in poslovanje v takih občinah slabe, podjetniki bežijo v bolj razvite kraje. Tako se večajo razlike v razvitosti.
Zato v Brežicah menijo, da hi morala javna poraba v vseh občinah dosegati vsaj 95 odst. povprečja. Njihovi občini je letos dovoljeno samo 18-odst. povečanje javne porabe, kar bo gotovo zadušilo marsikatero dejavnost. Logično bi bilo, da bi javno porabo zmanjšala vsa država. Kakšna bo korist, če bodo pas zategnili samo v Brežicah in drugih najmanj razvitih občinah? Korist bo, in to za tistih nekaj občin, ki bodo porabile njihov delež.
Država je občinam odvzela že celo vrsto pristojnosti, žal pa istočasno sama ne prevzema tudi njenih nalog. Občina vse bolj postaja birokratska ustanova, ki izdaja odločbe, čeprav se okrog nje kopičijo težave. Začeli bi lahko naštevati pri infrastrukturi, nadaljevali v kmetijstvu in končali s šolstvom. Vplačila v republiški proračun so porastla bolj kot cene na drobno (porast teh je 201-odstoten), medtem ko so vplačila v občinski proračun porastla samo za 68 odst. Pristojnosti se torej kopičijo v republiki, davki se zlivajo v državni proračun, iz njega pa nerazvitim občinam le malo prikaplja.
Že drži, da te občine ravno zaradi svoje nerazvitosti ne prispevajo toliko davščin v proračun, vendar pri tem nihče ne upošteva dajatev dmge vrste. Za kakšno ceno, na primer, so te občine razvijale kmetijstvo kol prednostno panogo? V interesu države, da bi
čim ceneje nahranile prebivalstvo, so se morale odreči večjemu dobičku. Na žalost teh prispevkov nihče noče videti. Tako kot nihče noče niti slišati o precej osamljeni zahtevi brežiške občine, da bi morale občine, ki so tepene zaradi svoje usmeritve v kmetijstvo, to dobiti povrnjeno v neki drugi obliki. V neke vrste renti.
BREDA DUŠIČ-GORNIK
Kočevski val spet buta ob znane čeri
Razmišljanja in tudi že konkretna prizadevanja za ustanovitev lokalne radijske postaje so v Kočevju stara že desetletja. Najdlje v teh prizadevanjih so prišli pred petimi leti v ok\’iru Delavske godbe, ko je prizadevanja, da bi Kočevje samo ali v povezavi z ribniško občino dobilo svojo lokalno radijsko postajo, od Matije Celinskega prevzel Uroš Novak. Kot pri vseh prejšnjih poskusih se je tudi tedaj vse ustavilo pri denarju. Pa se to lahko zgodi tudi sedaj, ko je pretežni del radia, ki se ustanavlja, v zasebni pobudi?
Kot je kazalo pred meseci, ko je kočevska skupščina odločala o
sprejemu akta o ustanovitvi radijskega programa Kočevski val, je bil prav to razlog za zaplete. Morda pa je bil to samo izgovor, čeprav je bilo tistih, ki so nasprotovali radiu zgolj kot radiu bore malo. Kakorkoli že, večina najbolj glasnih je dajala vtis, da zahtevajo le čiste račune, da bi se vedelo, kdo pije in kdo plača. Občina kot ustanoviteljica radia in kot tista, ki bi, kot se je tedaj mislilo, razpolagala s frekvenco, naj b\ zasebno pobudo zao ustanovitev radia "velikodušno" podprla tako, da bi frekvenco oddala v najem najboljšemu ponudniku izvajanja radijskega programa. Če bi bil to kdo drug, in ne podjetje Univox, ki je bilo pobudnik celotne akcije za ustanovitev radijske postaje, bi si bil zato pač kriv sam Univox. To bi bil seveda svojevrsten paradoks, pa vendarle - vse za čiste račune: na račun občine se ne sme okoristiti nihče, pa naj gre še za tako dobro in potrebno zadevo, kot je radio, ki ga kočevska občina sama ni bila sposobna ustanoviti, ne le zaradi pomanjkanja denarja, ampak tudi nezmožnosti, da bi se Kočevci sami med seboj o tem dogovorili.
Po večmesečnih naporih, da bi občina pridobila frekvenco, je sedaj, ko je ta trenutek končno napočil, celotna zadeva nekoliko spremenjena. Ministrstvo za promet in zveze - Republiška uprava za telekomunikacije je frekvenco dodelila Univoxu, ki je bil v tem času po vseh pravilih razpisnega natečaja za najboljšega ponudnika izbran za izvajalca programa.
Občina, ki je ustanoviteljica radia, nima pa "lastninske pravice” nad frekvenco, bi sedaj morala svoje odnose do Univoxa opredeliti drugače. Nabavila naj bi oddajnik in poskrbela za njegovo postavitev in povezavo s studiom, v zameno za to bi imela do višine stroškov za postavitev oddajnika zakupljenega programskega časa radia. S tem bi se vse rešilo in kočevski
radio bi lahko začel redno oddajati že čez nekaj mesecev. Žal pa se v Kočevju nikoli ne ve, če se ne bo kljub dobrim obetom zopet vse zataknilo pri denarju.
MOJCA LESKOVŠEK-SVETE
Pogrnjene mize ne bo več nikjer
Delež industrije v narodnem dohodku se v črnomaljski občini zmanjšuje, na njen račun pa se povečujejo deleži nekaterih drugih dejavnosti, med drugim tudi kmetijstva. Medtem ko je bilo kmetijstvo dolga leta udeleženo v narodnem dohodku z manj kot desetimi odst., je lani krepko prekoračilo to magično mejo. To pa pomeni, da bi morali kmetijstvu nameniti tudi znatno večjo pozornost kot doslej. Pa je res tako?
V črnomaljski kmetijski svetovalni službi pravijo, da lahko kmetom ponudijo predvsem znanje, manj pa denarja. Seveda so časi, ko so nekateri z veliko žlico zajemali nepovratni denar, minili. A očitno je, da mnogi še vedno pričakujejo le denar, in se v kmetijstvu usmerjajo v panoge, za razvoj katerih je denar še moč dobiti. Na splošno je motiviranost za kmetijstvo še precej šibka, kljub temu da vse več ljudi ostaja brez dela ali pa jim grozi brezposelnost. A vprašanje preživetja gotovo še ni tako pereče, da bi ljudje pri svetovalcih iskali nasvete, kako preživeti na dobrih treh hektarjih zemlje, kolikor meri povprečna črnomaljska kmetija. Razumljivo je, da kaj prida možnosti za preživetje na takšni kmetiji ni, zato je iznajdljivost, prepletena z obilico znanja in seveda tudi tveganostjo, več kot potrebna. Razumljivo je tudi, da je tisti, ki želi na takšni domačiji postati živinorejec ali poljedelec, vsaj v
Brca odvečnim delavkam
Proglasitev delavcev za trajne presežke je že sama po sebi zelo huda stvar, zlasti za tiste, ki so tako postali odvečni in bodo čez pol leta, ko se jim izteče odpovedni rok, brez službe. Zato bi morala podjetja, ki so iz katerega koli razloga zašla v take težave, da se iz njih rešujejo tudi z odpuščanjem delavcev, ta postopek izpeljati pravilno z veliko mero občutljivosti.
Žal ni (bilo) tako v šent-jemejski Iskri llipot, kjer jih bo več kot 200 od okoli 600 zaposlenih izgubilo delo. Po izročitvi sklepov o trajnih presežkih prvi skupini kakih 60 delavcev pred dnevi je prišlo do mučnih napetosti prav zato, ker tako občutljive stvari, kot je uvrstitev med trajno presežne delavce, in to za nekatere po 20, 25 letih dela v tej tovarni, niso bile izpeljane korektno in tudi po pravno formalni plati jim marsikaj oponašajo. Skupina “odpisanih ", med katerimi je velika večina žensk, se je zbrala na protestnem zboni, ki so se ga udeležili tudi predstavniki novomeških Svobodnih sindikatov, in tu je v napetem ozračju prišlo na dan marsikaj nelepega in tudi nepravilnega.
Po zakonu morajo biti vsakemu delavcu jasni njegova ocena in merila, po katerih so ga ocenjevali. Hipotovim delavkam, ki so že dobile sklene, ni jasno ne eno ne drugo. Jasno jim je samo to, da so po kriteriju delovne uspešnosti izpadle starejše in bolj iztrošene delavke, ki delajo v tej tovarni po 20 in več
let. Pa še tu jim ni jasno, kako so ocenjevali njihovo delovno uspešnost, če so, kot so povedale, dobile delo, ki so ga lahko opravile v eni uri, trajalo pa naj bi, ker pač ni bilo dovolj dela,
•Jasno je, da zja šentjemejsko Iskro v sedanjih razmerah ni druge možnosti, kot da drastično, kar zja tretjino zmanjšajo število zaposlenih, sicer firmi grozi stečaj. In tega se prav dobro zavedajo tudi v sindikatu. Prav zato bi morali še posebej paziti pri postopkih za ugotavljanje presežnih delavcev, kajti gre za 200 in več ljudi. Ce se že morajo raziti, naj se vsaj ne v sporu in sovraštvu ali z grenkim občutkom, kot bo gotovo odšla tista delavka, ki ji je nekdo rekel:* “Ti še kar dobro izgledaš in boš lahko še kaj postrani zaslužila!”
poln delavnik: “V vseh teh letih trdega dela smo presegale normo za 15 do 30 odst., sedaj pa smo ocenjene kot slabe delavke!” so se razburjale ženske. O merilu, ki upošteva izobrazim, pa: "Pred 30 leti nas ni nihče vprašal, koliko šol imamo, in vsa ta leta smo bile dobre." Delavke vodstvu, zlasti kadrovski službi podjetja, na katero je letelo veliko pikrih, očitajo, da so bile pne ocene višje, potem pa so jih znižali, ker bi sicer ne dobili dovolj presežkov. Očitajo tudi, da so spisek pivsežkov naknadno popravljali, da se hočejo znebiti prav določenih ljudi, čepmv zakon pravi, da ne
more biti nihče odpuščen zato, da bi izpraznil delovno mesto za drugega.
Predstavniki sindikata so ugotovili vrsto nepravilnosti pri vodenju postopka in zahtevajo ugotavljanje odgovornosti pooblaščene osebe. Poleg povsem formalnih pomanjkljivosti, kot je ta, da je sklepe podpisal direktor, čeprav bi jih moral upravni odbor, je tudi ta, da je naveden tudi datum, ko naj bi tem delavcem prenehalo delovno razmerje, čeprav je ta datum odvisen od dneva vročitve oz. bo spet drugačen, če se delavec odtoči za ugovor. V sklepu so tudi stvari, ki se ne skladajo z določili arbitražne komisije, ki se je ukvarjala s tem problemom. Tako je bil sklep o trajno presežnih delavcih vročen tudi materi samohranilki in delavcem, ki veljajo za interne invalide. Skratka: sindikat ugotavlja, da je prišlo pri vsem tem do grobih kršitev zakona o delovnih razmerjih in pravic delavcev ter da so omalovaževali sklepe arlritražne komisije in še posebej dogovore, ki so jih dosegli med sindikatom, poslovodstvom in skladom za razvoj kot večinskim lastnikom Hipota.
Zc na protestnem shodu so sc dogovorili, da imajo delavci pravico vedeti, kdo jih je ocenjeval. Na te ljudi se lahko obrnejo in od njih zahtevajo pojasnitev ocen, če mislijo, da so sporne. Prav tako je pravna služba sindikata vsem, ki smatrajo, da so bile kršene njihove pravice, napisala ugovor.
ANDREJ BARTELJ
belokranjskih razmerah tako rekoč obsojen na propad. To so ljudje očitno že spoznali, zato se vse bolj odločajo za vinogradništvo in sadjarstvo. Toda zaradi pomanjkanja denarja in drage obnove obnavljajo le po nekaj deset arov nasadov, kar ne bo pripeljalo do hitrega razcveta. Tudi zato ne, ker večina na to niti ne misli, saj so sadjarji in vinogradniki zgolj ljubiteljsko.
Ena od možnosti za razvoj ali vsaj večji dohodek kmetij so dopolnilne dejavnosti, katerih položaj pa statusno ni urejen, zato vsaj v črnomaljski občini ne privlačijo preveč. Toda karkoli bi že ponudili črnomaljskemu kmetijstvu za njegov razcvet, bi gotovo naleteli na največjo in skoraj nepremostljivo oviro: pomanjkanje podjetniškega duha, kjer seveda ne gre brez tveganja. Res je, da je krnet tudi doslej v klasičnem kmetovanju nosil na svojih ramenih tveganje, toda za korak naprej ho moral tvegati še več. Tudi v drugih dejavnostih ni danes prav nič dnigače. Pogrnjene mize ne ho več nikjer.
A v glavah za napredek dovzetnih kmetov bi gotovo tudi tu kaj hitro prišlo do preobrata, če ne bi bilo se enega, za Belo krajino tako značilnega in ključnega problema, v katerem je moč iskati odgovor, zakaj je kmetovanje tako neučinkovito. To so težave pri dedovanju, saj je znano, da mnogi kmetje ne dajo kmetije iz rok, dokler dihajo. Pri tem se oklepajo tradicionalnega kmetovanja, medtem ko mladi, ki sprejemajo novosti, niso motivirani za delo na zemlji, ki ni njihova. In zopet smo na začetku, črnomaljsko Kmetijstvo pa se vrti v začaranem krogu.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Dogodki v sliki in besedi
3. .lil
GRANITI FIANDRE V NOVEM MESTU Novomeška trgovina Granit, v kateri Stane Petretič (na sliki levo) prodaja gradbeni material in izdelke iz naravnega kamna, se je odločila razširiti prodajni program s talno keramiko mednarodno priznane italijanske firme Graniti Fiandri. S tem na naš trg prihajajo talne ploščice, ki veljajo za ene najboljših v svetu. Pomočnik komercialnega direktorja firme Graniti Fiandri, dr. Da vid Mamini (desno), je na petko vi predstavitvi v prostorih GIP Pionir poudaril, da njihove izdelke odlikujejo visoka kakovost, trdnost, majhna vpojnost vode, enostavno čiščenje, praktično neomejeno trajanje, poleg tega pa tudi raznovrstnost oblik, dimenzij in barv, ki omogočajo številne estetsko izjemno dovršene kombinacije tako glazirane kot ne-glazirane keramike. (Foto: Z. L.-D.)
PLES V KUL TURNEM DOMU — Trinajstega februarja je Kulturni dom Krško v sodelo vanju s Kazino imel v gosteh plesalce akrobatskega rock n rolla iz Slovenije in Hrvaške. Na tekmovanju, kjer sejeza pokal pomerilo 68 parov, so bili najuspešnejši: v razredu C (do 16 let) Igor Domnikar in Saša Mrak, v razredu B (ples in show) Jure Dolenc in Mateja Pilej ter v razredu C (plesalci z mednarodnimi uspehi) Marko Rus in Vlasta Rotar, ki sta tudi zmagala na krški prireditvi. Pokal zveze plesnih skupin Slovenije jima je izročil direktor KD Krško A dolf Moškon (drugi z leve). Prireditevv sta s standardnimi plesi popestrila Gregor in Špela, plesalca Urške. Povezoval in komentiral jo je Marko Hren (prvi z leve). (Foto: Damjana Krošelj)
40 LET DRUŠTVA UPOKOJENCEV - Konec februarja je semiško društvo upokojencev, ki šteje 517 članov, praznovalo 40-lelnico obstoja. Na slovesnosti so se spomnili prehojene poti, v kulturnem programu pa so jih razveselili osno v-nošolci in folklorna skupina Semiška ohcet. Predstavnik zveze društev upokojencev Franc Sotlarjih je seznanil z zamrznitvijo pokojnin, kiji upokojenci nasprotujejo. Hkrati je društvu podelil posebno priznanje zveze. Društvo pa je podelilo priznanja za dolgoletno požrtvovalno delo petnajstim članom, medlem ko sta ga dva prejela kot ustanovna člana.
VESELI ZASAVCI - Po dvajsetih letih so člani ansambla Zasavci iz Zagorja umaknili pridevnik “veseli" iz svojega imena, toda veselja je v ansamblu ostalo vseeno več kot kdaj prej. Njihova kaseta "V Revirjih je lepo", izdana pri založbi Sraka iz Novega mesta pred tremi leti, je postala zlata, pred dnevi pa sta izšli njihova nova kaseta in laserska plošča “Iščem te” ki sta v trenutku osvojili valove slovenskih radijskih postaj. Po skladbi "Otožna Kalifornija", ki je pred leti osvojila staro
in mlado,
so Zasavci pripravili nove imenitne popevke: “Ljubim te, Marija", “Nič več bolera", skladbo Slavka Podboja “Dvoličnež" in udarno pesem Toneta Fomezzija-Tofa “Mi pa naravnost". Na kaseti in na laserski plošči pa je še pol ducata izvrstnih narodnozabavnih skladb, ki so osvojile tudi lestvico Studia D. (Foto: D. Vovk)
Zapis vzdušja z reliefom in barvo
Pregledna razstava del ljubljanske slikarke Blanke Stepančič v galeriji Dolenjskega muzeja - Pozornost so vzbudile predvsem reliefne slike
NOVO MESTO - V galeriji Dolenjskega muzeja se je s pregledno razstavo svojih del novomeški publiki predstavila ljubljanska slikarka Blanka Stepančič. Na otvoritvi, ki je bila v četrtek zvečer in ji je prisostvovala tudi avtorica, seje zbralo kar lepo število ljubiteljev slikarstva. K slovesnemu vzdušju otvoritvenega večera so s svojimi nastopi prispevali tudi pianisti Tina Dular, Matej Šuštarič, Matej Zupančič, Maja Mioč in Mateja Bobnar, učenci Glasbene šole v Novem mestu.
RAZSTAVA RELIEFNIH SLIK - Slikarka Blanka na otvoritvi pregledne razstave v Dolenjskem muzeju, stavil ravnatelj muzeja Bojan Božič (na sredini), uvodno besedilo dr. Ivana Sedeja, ki se zaradi bolezni otvoritve ni mogel udeležiti, pa je prebrala Jerca Pezdič. (Foto: T. Jakše)
Stepančič (desno) i. Slikarko je pred-vodno besedilo dr.
ŠOPEK BELOKRANJICAM - Mešani pevski zbor "Dr. Bogdan Derč” pediatrične klinike ljubljanskega Kliničnega centra ter mešani pevski zbor Črnomelj (na fotografiji) sta v soboto v Črnomlju pripravila koncert pesmi, povezanih v Šopek Belokranjkam. Koncert prea dnevom žena je postal že kar tradicionalen, pred leti pa sta z njim pričela zbor pediatrične klinike in črnomaljskega Belta. Tokrat so gostje pod vodstvom Venceslava Zadravca zapeli 15 pesmi, domačini z zborovodkinjo Ani Jankovič-Šober pa štiri. (Foto: M.B.-J.)
Razstavo je pripravil Dolenjski muzej v sodelovanju z Galerijo Ivan Napotnik iz Velenja in stalnimi sponzorji, ter z veliko pomočjo avtorice. Ob tej priliki je Dolenjski muzej skupaj z Galerijo Ivan Napotnik, kamor se razstava seli v aprilu, izdal ličen katalog z osmimi barvnimi fotografijami. Katalog je oblikovala avtorica sama, uvodno besedilo pa je napisal dr. Ivan Sedej.
Blanka Stepančič sc je rojdila konce petdesetih Jet v Ljubljani, kjer je dokončala Šolo za oblikovanje, nato pa še študij likovne pedagogike na Pedagoški akademiji. Zdaj je samostojna kulturna delavka in je imela pred novomeško že več samostojnih m skupinskih razstav po Sloveniji, Avstriji in Italiji.
Čeprav v novomeški galeriji razstavlja tudi druge slike, ki so s pastelnimi barvami in umirjeno skladnostjo zelo pritegnile gledalce, pa je vsekakor največ pozornosti pritegnil ciklus njenih reliefnih slik, ki “govori o avtoričini zavezanosti svetu, ki ga je začela odkrivati kmalu po končanem šolanju, v času, ko smo postmodernistične pojave še doživljali kot novost. Takrat si je ustvarila svet patinirane lepote in nostalgije irr tudi specifično in tehnološko govorico,”
Skladišča v muzeju so prenatrpana
V Posavskem muzeju lani za 2000 več obiskovalcev - Programe oddajajo jeseni, sredstva dobijo šele junya - Drago vzdrževanje gradu
BREŽICE - 12 strokovnih in tehničnih delavcev Posavskega muzeja v Brežicah je tudi v minulem letu popisovalo, zbiralo, dokumentiralo in negovalo obsežno muzejsko gradivo. To dejavnost je financiralo ministrstvo za kulturo, medtem ko je polovico sredstev za razstavno dejavnost in vzdrževanje priložila občina.Muzej uporablja in vzdržuje 3.277 kvadratnih metrov prostora. Skoraj polovico od tega obsega 31 prostorov, v katerih so stalne muzejske zbirke. Vodstvo muzeja opozaija, da za amortizacijo tako starih stavb ni ustrezno poskrbljeno, in da bi morali prejemati vsaj več sredstev za redno delo in za naložbe v vzdrževanje.
Poleg stalnega dela v muzeju so v minulem letu začeli ali nadaljevali še vrsto terenskih raziskav. Na področju etnologije so nadaljevali z raziskovanjem tradicionalne obrti, skupaj s priznanimi arheologi so nadaljevali raziskave v Ajdovski jami in sodelovali pri organizaciji arheološkega tabora v Starem trgu pri Podbočju. Na področju zgodovine so proučevali staro orožje, 2. svetovno vojno, zadnjo vojno in vojaške uniforme. Umetnostna zgodovinarka tega muzeja je popisovala in proučevala oltarje v Posavju.
Zbirke Posavskega muzeja si je lansko leto ogledalo 15 tisoč obiskovalcev, še okrog 9 tisoč pa si ie ogledalo 5 likovnih in 2 muzejski občasni razstavi. Ker so ugotovili,
DOBRODELNI KONCERT
NOVO MESTO - Karitas Slovenije in Hrvaški kulturni dom Novo mesto organizirata v nedeljo, 14. marca, ob 19. uri v novomeški Frančiškanski cerkvi dobrodelni koncert pod nazivom Otroci Slovenije otrokom Hrvaške. Gostovala bo svetovno znana sopranistka Liljana Molnar-Talajič, ki bo med drugim izvajala skladbe Schuberta, Francka in Bacha. Umetnico bo na orglah spremljal prof. Mario Penzar. Vstopnina je 300 tolarjev, prihodek od koncerta pa je namenjan fondu Ivane Brlič-Mažuranič, torej skrbi za otroke, ki so v domovinski vojni izgubili starše ali so bili hudo ranjeni. Po podatkih RK Hrvaške je do konca leta 1992 ostalo brez staršev 3.500 otrok.
LUTKE ŠE V KOČEVJU
KOČEVJE - Ta teden bodo razstavo “V svetu lutk - poskus otroškega muzeja”, ki gostuje v Seškovem domu, spremljale sledeče otroške prireditve: “Naredimo lutkovno predstavo”, lutkovni abonma (l. Robič) VVZ KOčevjc, bo na sporedu v petek, 12. 3., ob 9. uri, ponedeljek, 13. 3., ob
16.	uri in v četrtek, 18. 3., ob 10. urj; v petek, 12. 3., ob 16. uri, in v četrtek, 18. 3., ob 10. uri bo na sporedu lutkovna igrica “Grad gradiček” VVZ Kočevje (I. Robič); v torek, 16. 3., ob 10. uri bo na sporedu igrica “Rdeča kapica” OŠ Stara Cerkev (Neva Obcrstar); v sredo, 18. 3., ob 10. uri bo na sjroredu lutkovna igrica “Zlata ribica” lutkovne skupine Papilu Ankaran, istega dne ob 13. uri pa bo seminar za učitelje, ki ga tudi prireja Papilu Ankaran.
da jim verjetno zaradi nečistega zraka propadajo baročne freske na stopnišču, so stopnišče zasteklili, kar jih je stalo 1.6 milijona tolarjev. Med večje naložbe v vzdrževanje štejeta zasteklitev stopnišča in zamenjava žlebov, ki so bili že tako dotrajani, da je voda odtekala po zunanji steni slavnostne dvorane.
Skladišča Posavskega muzeja so prenatrpana z muzejskim gradivom, zato naj bi v naslednjih treh letih preuredili podstrešje. V tem letu bodo morali zamenjati okna v 2. nadstropju in parket v galeriji, kar bi morali že opraviti v preteklem letu, a niso pravočasno dobili sredstev.
FRESKE PROPADAJO - V lanskem letu so stopnišče v Posavskem muzeju zaprli s steklom, da bi preprečili propadanje bamčnilt poslikav. Naložba je stala 1,6 milijona tolarjev, krivec za strošek pa je po vsej verjetnosti onesnažen zrak. V naslednjih letih bo republiški restavmcijski center natančno spremljal dogajanja na freskah in se na osnovi zbranih podatkov odločil, kako jih !x> zaščitil. (Foto: B. D.-G.)
DNEVI SLOVENSKEGA IZOBRAŽEVANJA
LJUBLJANA - Včeraj so bili na Ljubljanskem sejmu odprti Dnevi slovenskega izobraževanja '93, ki bodo trajali vse do sobote, 13. marca. V okviru dnevov izobraževanja so razstava ter informativne in izobraževalne prireditve, ki potekajo v Forumu, Avditoriju, Sejni sobi in na posameznih razstavnih prostorih. Tokrat je na sejmu prvič zastopano in predstavljeno tudi izobraževanje odraslih.
Konec
monotone
kulture?
Februarski kulturni forum, ki so ga v Trebnjem organizirali na pobudo ZKO in občine, takrat ni odgovoril na vsa vprašanja, ki so si jih zastavljali kulturni delavci. Na koncu so si bili udeleženci foruma vendarle edini, da kulturni delavci v občini potrebujejo krovno organizacijo, in ker se je tudi kulturni minister Sergij Pelhan zavzel za kontinuiteto dela, so se v Trebnjem odločili, da jib Iro tudi v bodoče povezovala ZKO.
Do sedaj so Zvezi kulturnih organizacij kaj radi očitali samovoljo. Ker v kriznih časih, kakršne živimo danes, ni denarja za kulturo, je ZKO v jeseni objavila razpis, na katerega se je javilo 32 kulturnih izvajalcev s 76 programi s [Krdročja kulture za letošnje leto. Odziv trebanjskih kulturnih ustvarjalcev je bil izjemen. Eden od pogojev natečaja je bil, da morajo izvajalci programe tudi ovrednotiti; tako ocenjujejo, da bi za prijavljene celoletne programe potrebovali 40 milijonov 233 tisoč tolarjev. Ker je številka zelo visoka, se bodo morali kulturni delavci sami dogovoriti, kateri kulturni dogodki in dejavnosti bodo imeli prednost.
Takšna so bila tudi priporočila foruma. Občina oz. država je zgolj tista, ki pove, koliko bo na voljo denarja za kulturo. Kulturniki naj skrbijo za kvaliteto, država pa naj jim da pri tem proste roke, so menili na forumu. Takšna avtonomnost kulture bo potegnila za sabo še eno zelo pomembno spremembo, o<l izvajalcev bodo ljudje zato pričakovali večjo odgovornost in zagnanost. Prav je, da se ta monotonost trebanjskega kulturnega življenja pretrga z ttorimi vsebinami. Če se bodo priporočila kulturnega fonima tudi v bodoče razvijala v tej smeri, bomo lahko zagotovo rekli, da so bila prelomna.
J. DORNIŽ
kot je v spremni besedi h katalogu zapisal likovni kritik dr. Ivan Sedej.
V sklepni besedi kataloga daje dr. Sedej tudi nekaj nujnih karakteristik, ki vodijo k razumevanju avtoričinih umetniških vzgibov in njene slikarske tehnike: “Blanka z reliefnimi liki in barvo zapisuje vzdušja in dvoumna sporočila o našem mestu v svetu in času, ki je vse prej kot
Muzejske delavce že nekaj let muči časovna neusklajenost med pripravami programov dela in njihovim finančnim pokritjem. Svoje programe za prihajajoče leto morajo prijaviti že oktobra, čeprav šele v naslednjem juniju izvedo, koliko sredstev bodo zares imeli na razpolago. Zaradi časovnih zamud prejmejo precej manj denarja, kot ga pozneje potrebujejo. Medtem namreč svoje opravijo inflacija in zamujene ugodne priložnosti. Kar [Kil leta tako muzeji ne vedo, ali naj se lotijo zastavljenih akcij ali ne.
B. DUŠIČ - GORNIK
Ljubljanski
madrigalisti
gostujejo
NOVO MESTO - Ljubitelje resne in cerkvene glasbe bo gotovo razveselil koncert mešanega pevskega zbora Ljubljanski madrigalisti, ki bo v torek, 16. marca, ob 19.30 v Frančiškanski cerkvi.
Nastop pa bo zadovoljil tudi ljubitelje zborovskega petja, kajti mladi, šele leta 1991 ustanovljeni zbor sc je v kratkem času prebil v kakovostni vrh in jrožel že nekaj mednarodnih, še več pa domačih uspehov. Laskave ocene se kar vrstijo. Nič čudnega, saj je večina od 35 članov zbora prekaljenih pevcev, ki so si nabirali izkušnje zc v drugih zasedbah, isto pa velja tudi za zborovodjo Matjaža Ščcka iz Kopra.
številniii
izdali tudi CD ploščo mašama, Samostan Brezje pa je izdal kaseto z dvanajstimi Marijinimi romarskimi pesmimi v njihovi izvedbi.
Na torkovem koncertu, ki ga v Frančiškanski cerkvi organizira novomeški Dom kulture, bodo v prvem delu izvajali motetc in madrigale Jacoba Gallusa, v drugem pa Mašo za štiriglasna zbora švicarskega skladatelja Franka Martina. Vstopnice po 300 tolaijev so v predprodaji v Domu kulture.
varen kontinuum. Zato tudi ni anahronizmov. Zato oblike izpeljuje iz poznogotske ali baročne draperije in iz rokokojskih štukatur. V sodobno govorico pa jih prevaja z burri-jevskim slovarjem. Ker pa gre za podobe je ne zanima klasični kolaž. V sliko vključuje (“lepi”) podobe podob kot centralne like. Osrednji lik pa je žarišče in stičišče. V njem se oblikujejo poudarki, od čudnih vib, ki asociirajo s prazgodovinskim nakitom, do likov, podobnih nagubanim plastem strnjene lave. Skozi barvne nanose pa sije kot pomebno vsebinsko dopolnilo kiparska snov, glina. Gre pač za svet protislovij, za večni boj med duhom in materijo in ne nazadnje za njeno pomiritev.” Razstava bo v galeriji Dolenjskega muzeja odprta do 20. marca, torej je za ogled še priložnost.
T. JAKŠE
LUTKOVNO
GLEDALIŠČE V KRŠKEM
KRŠKO - Otroci iz krške občine si bodo lahko v torek, 16. marca, ogledali lutkovno predstavo “Pravljica o velikanu Mrazaku”, s katerim v krškem Kulturnem domu gostuje lutkovno gledališče iz Maribora. Predstave bodo ob 8. uri ter ob 9.20, 10.30 in 11.40.
MARIJA NEMANIČ O SVOJI KNJIGI
JUGORJE - V petek, 12. marca, sc bo ob 19,30 v gostilni Petra Badovinca na Jugoiju pričel literarni večer, na katerem se bo s knjigo “Težko, a lepo” predstavila Marija Nemanič z Lokvicc pri Metliki. Z avtorico se bo pogovarjal Toni Gašpcrič, v kulturnem programu pa bo sodeloval sekstet črnomaljske glasbene šole pod vodstvom Silvestra Mihelčiča. Vabljeni!
“ODSOTNOST FIGURE” V BREŽICAH
BREŽICE - Posavski muzej Brežice in Likovni salon Celje sta v galeriji Posavskega muzeja pripravila razstavo “Odsotnost figure”. Otvoritev razstave bo v petek, 12. marca, ob 12. uri. Z glasbenim programom jo bodo popestrili učenci Glasbene šole Brežice.
kultura
in
izobra-
ževanje
Irenin Corpus delicti
Ob razstavi Pri slonu
NOVO MESTO - Irena Celič je Novomcščanka, živeča v Ljubljani, z izkušnjami iz širšega sveta in drugačnega življenja. Dokončala je tekstilno šolo, delala nekaj let kot tekstilni tehnolog v Novote-ksu, potem pa jo je življenjska sla in radovednost pognala v svet. Zdaj sc je vrnila v Novo mesto, a le toliko, da bi razčistila s sabo in z okoljem, na katero je bila in je jx> svoje še navezana.
Za razčiščevanje je izbrala, kot sama pravi, enkraten dogodek, pregledno razstavo svojih del in plesni nastop - čisto improvizacijo - z naslovom “Plesala je z luno” v Domu kulture. Irena je namreč na pragu zrelih let pričela z umetnostjo. Likovno je začela ustvarjati dokaj pozno in brez strokovne izobrazbe, a pravi, da zdaj razmišlja skozi barve in se preživlja izključno s prodajo lastnih slik in dekorativnih izdelkov. Ustvarjanje ji je tako po mnogih grenkih preizkušnjah postalo življenjski smoter in življenjska nuja.
Razstava, katere otvoritev je bila prejšnji četrtek v Galeriji Pri slonu, naj bi zato na nek način obračunala z okoljem, ki ji zaradi svoje konvencionalnosti ni dopustilo, da bi se vpisala na likovno šolo in se strokovno izobrazila, kar si je najbolj želela. Isti cilj pa naj bi dosegla s plesnim nastopom, saj so njene sanje nekoč bile baletne copate, katerih pa ni smela obuti. Novomeško predstavitev Irene Celič je torej razumeti kot izraz močne volje in trdne namere uresničiti to, kar je enkrat že bilo zamujeno: je neke vrste popravni preizkus.
T. J.
“MED SVETOM IN DOMOVINO” V METROPOLU
NOVO MESTO - Danes, v četrtek, 11. marca, bo v modrem salonu hotela Metropol predstavil svojo knjigo “Med svetom in domovino” novomeški rojak Bogdan Osolnik.
RAZSTAVA KERAMIKE
METLIKA - V soboto, 13. marca, se bo ob 19. uri v Ganglovem razstavišču v Metliki zgodil kulturni dogodek “M”. Takrat bo namreč otvoritev razstave keramike kiparke Lidije Mačck-Stanič iz Karlovca. Ob otvoritvi bo nastopil kitarist Tone Čmugclj, študent ljubljanske Glasbene akademije.
Knjige o usodnem času
Založniški načrti Društva piscev zgodovine NOB
Odkar sc tudi založbi Borec in Partizanska knjiga, ki sta bili ustanovljeni prav zaradi očitnega odpora drugih založb, da bi izdajale tako imenovano “partizansko literaturo”, te naloge otepata - tudi’ zato, ker sta zašli v hude finančne težave -Društvu piscev zgodovine NOB ni preostalo drugega, kot da razmisli o lastni založniški dejavnosti. Že prva knjiga, Janove “Odstrte zavese”, ki jo je izdalo v svojem Partizanskem knjižnem klubu, pa je izpričala, kako
Kurent v kovinskem siju
Ivan Dvoržak s kovinskimi Kurenti v Galeriji Krka
NOVO MESTO - V četrtek je bila v Galeriji Krka v Ločni odprta razstava skulptur mariborskega ustvarjalca Ivana Dvoršaka. Razstava v avli poslovnih prostorov tovarne zdravil Krka na Cesti herojev 45, na kateri je predstavljen predvsem avtorjev opus Kurentov, bo odprta do 25. marca. Otvoritev je z glasbenimi vložki popestril harmonikar Oliver Dragičevič, učenec Glasbene šole v Novem mestu.
Ivan Dvoršak se je rodH 1949 v Mariboru. Njegov oče je bil kovinar in je precej vplival na umetnikove spretnosti pri oblikovanju kovin. Od leta 1982, ko je začel razstavljati, je priredil 23 samostojnih razstav in sodeloval na desetih skupinskih po veliko krajih naše domovine pa tudi izven meja naše republike.
Avtor v tehniki električnega varjenja kovine zelo izvirno, prepričljivo in psihološko dognano upodablja človeške like in nekatere značilne predstavnike živalskega sveta, pri čemer predvsem poudarja njihov simbolični fiomcn. Kovinske pramene, drobcene resice ter obroče in ploščice oblikuje v razgibano jx>vršino, učinek pa stopnjuje s prevlekami in kovinskim sijajem. V Novem mestu je razstavil živalski skupini srn in jicte-linov ter večjo skupino zelo impresivnih Kurentov v različnih velikostih in s karakteristično dinamiko, najsi bo na pohodu ali pri plesu ter
simboliko in izročilom, ki jih kurent v Sloveniji, zlasti na dravskem polju, še vedno izraža.
“S kurenti sem sc v Mariboru srečal že v zgodnji mladosti, s svojo razgibanostjo in skrivnostnostjo pa so me zelo hitro pritegnili tudi kot ustvarjalca. Opazoval sem jih in pOskužal njihovo dinamiko ujeti v svoje materiale in tehniko. Ujxirabljam železo, elektrovaijenje, taljenje in bakrov nanos,” je na kratko svoj odnos do kurentov in svoje delo okarakteri-ziral Ivan Dvoršak.
zmotno je mnenje, da sodobni bralci neradi posegajo po delih s tematiko NOB. Janovo knjigo je bilo treba namreč ponatisniti kar dvakrat, zdaj pa že tudi dragi ponatis pohaja. Tudi knjigi Lada Ambrožiča-Novljana “Pol stoletja pozneje” in Veljka Rusa “Zapiski iz življenja Josipa Rusa”, ki sta v založbi društva izšli ob koncu lanskega leta, gresta dobro v prodajo.
Ti uspehi so društvo opogumili, da je sklenilo pripraviti v letu 1993 zajeten program izdajanja del s partizansko tematiko. Naj omenimo ic nekatera: Pavlin-Žolnir “Partizanski boj na Koroškem 1941-1945”, Mitja Hribovšek “Grenkoba srbske pogače”, Franček Majcen “Prekmurska četa”, Karel Forte “Četniki in bela garda”, Silvo Grgič “Beli teror”, Borivoj Lah “Trideseta divizija”, Slavko Kersnik “Vojni dnevnik”, dr, Emil Cesar “Literatura NOB 1941-1943”, Rudolf Hribernik-Svarun “Spomini”, prav tako pa načrtuje izdajo dopolnjenega ponatisa zbornika “Ravcns-bruck” in Društvenega koledarja za leto 1994. Društvo namerava sodelovati tudi pri pripravi del, ki naj bi izšla pri založbi Obzoija: Franci Strle “Tomšičeva brigada”, Jože Marolt “Šercetjcva brigada - III”, Mirko Fajdiga “Bračičeva brigada - II” in “Kozjanski odred.
BLATNIK
USTVARJALEC IN KURENTI - Ivan Dvoršak je s svojimi skulpturami iz varjenega železa gostoval na razstavah po vsej Sloveniji, vabljen pa je bil tudi v tujino. Razstavljal je v Švici. (Foto: T. Jakše)
POTA IN ST1*£
Najbolj kriminalna slovenska meja
Na 74 kilometrih posavskega dela slovensko-hrvaške meje odkrijejo tretjino vseh ilegalnih prestopov v Sloveniji — 89 ročnih bomb — Tihotapljenje živine, umetnih gnojil in krmil_
KRŠKO — »Številke same brez primerjav ne povedo dosti. In ker bi bilo lanske podatke o varnostni podobi v Posavju nesmiselno primerjati z letom poprej, ko je v Sloveniji divjala vojna, smo se lotili drugačnih analiz. Lanske številke smo primerjali s petletnim poprečjem, dobljeno spoznanje pa govori o tem, da z varnostno podobo v letu 1992 ne moremo biti zadovoljni,« je jedrnato lanska dogajanja, ki so obeležila delo UNZ Krško, komentiral njen načelnik Rajmond Veber. Krška uprava je bila še pred dvema ali tremi leti po mnenju nekaterih v ministrstvu na seznamu tistih, ki bi jih kazalo ukiniti, danes je UNZ Krško uprava, ki seje med vsemi najbolj okrepila; v poldrugem letuje število zaposlenih v njej narastio za prek 200 odst. Razlogov je več, največji je meja.
VLOM V OSEBNI AVTO - 4. marca je neznan storilec na parkirišču restavracije Rog v Dolenjskih Toplicah vlomil v osebni avto zdomca R. F., začasno zaposlenega v Berlinu. R. F. je bil ob kamero, radiokasetofon in očala, skupne škode je za 150.000 tolaijev.
MED SLUŽBO OB DENARNICO - 2. marca je v pisarno GIP Pionir v Novem mestu neopazno stopil neznanec in enako neopazno uslužbenki M. S. iz torbice zmaknil denarnico z dokumenti. M. S. je ob poltretji tisočak.
ALARM PREGNAL VLOMILCA - Neznan storilec je v noči na 6. marec skušal vlomiti v bencinsko črpalko v Semiču, vendar je predrzneža pregnala alarmna naprava, ki se je vključila. Nepridiprav jo je urno popihal, za seboj pa pustil za dva tisočaka škode.
OBJESTNEŽ V SMUČARSKEM CENTRU - Med 25. februarjem in 6. marcem je nekdo vlomil v razdelilno električno omarico smučarskega centra Rog v Črmošnjicah. Ukradel je varovalko, močno pa poškodoval omarico, tako da so električarji kar ob 200.000 tolarjev.
UKRADEL ORODJE - V času med 15.in 27. februarjem je bilo na Lokvah vlomljeno v priročno skladišče Bcgrada. Neznanec je odnesel več orodja in vibracijski stroj za beton, tako da je Begrad prikrajšan za okroglih 100 tisočakov.
OSUMLJENA TATVINE - Mladoletnika s Senovega sta utemeljeno osumljena, da sta 2. marca v Dolcnjkincm marketu na Drski ukradla zgornji del 5.491 tolarjev vredne trenirke in ga skrila pod svoja oblačila. Na srečo so bile trgovke dovolj pazljive, da so nenadno spremembo postave takoj opazile.
»Resda imamo le 74 kilometrov meje s sosednjo državo Hrvaško, toda prav ta del je najbolj problematičen, zlasti t.i. Čateška vrata. Skoznje sta v našo republiko vstopili dve tretjini vseh slovenskih beguncev, tod smo zavrnili eno tretjino na vseh slovenskih mejah zavrnjenih oseb, na tem delu zelene meje je bilo od lanskih 4.746 ilegalnih mejnih prestopov, ko-
• Čez posavski del slovensko-hrvaške meje vodijo tudi tihotapske poti. Lani so policisti odkrili 88 primerov tihotapljenja raznega blaga, v največ primerih je bila na tovornjakih ali v prtljažnikih živina, občasno pa tudi umetna gnojila, krmila in še kaj.
likor jih je bilo naštetih na mejah z Avstrijo, Italijo, Madžarsko in Hrvaško, odkritih kar 1.541. In tudi letos ne kaže drugače. Samo januarja so posavski policisti odkrili 256 ilegalnih prehodov meje, na vsej mejni črti med Slovenijo in Hrvaško je bilo takih kršitev 496. Januarja smo prijeli tudi 17 organizatorjev prepovedanih prestopov državne meje, njihovo število seje februarja še krepko povečalo,« mejne težave razlaga Rajmond Veber. Lansko odprtje treh novih mejnih postaj, ki »pokrivajo« pet posavskih mejnih prehodov, je bilo torej
SMRT POD OREHOM
BLANCA - 49-lctni Milan Remih s Selc nad Blanco je v soboto, 6. marca, popoldne odšel s sinom Darkom k sosedu Ivanu Romihu, kjer so sklenili podreti oreh, ki je rasel na meji med njunima parcelama. Med podiranjem drevesa je ena od vej zadela Milana Remiha in ga hudo poškodovala po prsnem košu, tako da je ranam podlegel že na mestu nezgode.
več kot upravičeno.
Posavski mejni policisti so imeli lani opravka kar s 8,320.000 potniki, od tega je bilo 3 milijone državljanov Slovenije, ostali so bili tujci. Največ jih je mejo prestopilo v Obrežju (kar 3 milijonov); ta prebod je danes drugi največji na slovensko-hrvaški meji. Med 2,226.000 vozili, ki so prešla mejno črto omenjenih držav, je bilo
1.900.000	osebnih avtomobilov,
242.000	tovornjakov in 35.000 avtobusov. Poglavje zase je železniški promet, v poprečju dnevno na do-bovski mejni postaji pregledajo 40 vlakov, lani jih je mejo prestopilo
16.000	potniških in 3.000 tovornih. »Takšnemu prometu primerna so
tudi ostala odkritja obmejnih policistov. Zaradi neizpolnjevanja pogojev za prestop meje smo lani zavrnili 17.510 oseb, med njimi je bilo kar
14.000	državljanov BIH, 1.300 Hrvatov, 1.200 Jugoslovanov, da ne naštevam naprej,« je bil natančen Miha
Poceni črne gradnje v Revozu
Februarja lani je novomeški urbanistični inšpektor izdal odločbo o ustavitvi gradnje Revozove lakirnice ter avtomobilske pralnice in skladišča z zunanjo ureditvijo in parkirnim prostorom. Pri obeh posegih je šlo za gradnji brez gradbenega dovoljenja, pri gradnji pralnice in skladišča pa do takrat niso zaprosili niti za izdajo lokacijskega dovoljenja. Tudi gradnjo velikanske lakirnice so začeli brez gradbenega dovoljenja in ga za celotni objekt še danes nimajo.
Da ne gre za gradnjo kakšne kurnice ali manjšega prizidka (pa tudi za to mora imeti navaden občan vsa potrebna dovoljenja), naj povedo mere. Pri gradnji pralnice in skladišča gre za objekt velikosti 10 x 22 m, z zunanjo ureditvijo in parkirnim prostorom pa vsa stvar ob Zagrebški cesti meri 47 x 11 m. Pri gradnji lakirnice pa je bil tloris gradbene jame kar 180 x 42 m. Tako bi se po velikosti ti Revozovi črni gradnji uvrstili med največje v Sloveniji.
Skratka: inšpektorje obe Revozovi črni gradnji z odločbo ustavil, in to s pripisom na odločbi, da »pritožba ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa«. In ga res ni. Revoz se zoper odločbo ni pritožil, graditi pa tudi ni nehal. In ne samo to: otvoritev skladišča in pralnice, pri kateri je zrasel celo nekakšen paviljon, je s svojo prisotnostjo počastil celo celoten občinski vrh. Vsa stvar še danes nima niti lokacijskega dovoljenja, kaj šele gradbenega!
No, inšpektorje oba izvajalca, ki sta gradila brez gradbenega dovoljenja, ovadil javnemu tožilcu. Lakirnico je gradil ljubljanski Gradis, pralnico pa novomeški Pionir. Pred dnevi so medobčinske inšpekcijske službe v Novem mestu dobile pravnomočni sodbi za oba primera. Oglejmo si bistvene stvari iz teh sodb.
Primer Gradisa je bil na ljubljanskem temeljnem sodišču, Pioniijev pa na novomeškem. V obeh primerih gre za gospodarski prestopek po
členu 96/1 Zakona o graditvi objektov. In za to, ker je Gradis gradil objekt v izmeri 180 x 42 m brez gradbenega dovoljenja, je bilo to podjetje kaznovano z denarno kaznijo 900 (devetsto) tolarjev. Odgovorno osfebo, se pravi vodjo gradbišča, pa je sodišče kaznovalo z denarno kaznijo 50 (petdeset) tolarjev. Tudi novomeško sodišče je Pionirja spoznalo za krivega in ga obsodilo na plačilo 1.000 (tisoč) tolarjev kazni, odgovorno osebo pa na plačilo 50 (petdeset) tolaijev kazni.
Ljubljansko sodišče, ki je sodilo Gradisu, je »prepričano, da sta izrečeni denarni kazni primerni teži storjenega gospodarskega prestopka... in prav tako stopnji odgovornosti obdolžene odgovorne osebe, njenim premoženjskim razmeram in gospodarski moči obdolžene pravne osebe.« Kršitev je bila po prepričanju sodišča stoijena naklepno.
V Pionirjevem primeru pred no-
vomeškim sodiščem sta Pionir in vodja gradbišča priznala krivdo. Izkazalo se je, da so po inšpektoijevi intervenciji prenehali graditi, potem pa na zahtevo investitorja, se pravi Revoza, nadaljevali in gradnjo brez gradbenega dovoljenja tudi končali.
Skupaj znašajo kazni za oba izvajalca, Gradis in Pionirja, ter oba vodja gradbišča kot odgovorni osebi 2.000 tolaijev: 900 za Gradis in 50 za njihovega vodjo gradbišča ter 1.000 za Pioniija in 50 za njihovega vodjo gradbišča. Najhuje pri tem pa je, da so bile razen v enem primeru izrečene najvišje možne kazni. Za pravno osebo je za tak gospodarski prestopek, kot je gradnja brez gradbenega dovoljenja, zagrožena kazen od 50 do 1.000 tolaijev, za odgovorno osebo pa od 7,50 do 50 tolaijev.
In take kazni naj bi preprečevale črne gradnje!?
ANDREJ BARTELJ

POCENI ČRNE G RA DNJE — Povprečno je kazen za vsako od teh dveh Revozovih črnih gradenj gradbince veljala po 1.000tolaijev. Skupna tlorisna po vrlina črnih gradenj znaša 8.077 kvadratnih metrov, se pravi, da je kazen za I m2 tlorisne površine črne gradnje 0.2476166 tolarja (Foto: A. B.)
nimivost še to, da smo prejšnji teden na zeleni meji prijeli 4 Indijce, ki so hoteli ilegalno vstopiti v Slovenijo.« V vseh teh primerih gre po Molano-vih besedah za bolj ali manj organizirane črne prehode mejne črte. Samo lani je v roke posavskih policistov padlo 133 pomagačev, ki so za nemajhno plačilo vodili skupine po skrivnih poteh. Domala polovica teh je domačinov, svoje početje pa so ali še bodo podrobneje opisali tudi sodnikom.
Med ostalimi podatki, ki so lani obeležili delo mejnih policistov, ome-
• Posavski mejni policisti pravijo, daje sodelovanje s krajani, ki živijo ob meji, zelo dobro. Kar precej obvestil so prejeli od njih o ilegalnih potnikih na meji, zlasti ko gre za dobro vidne tujce, »dvakrat pečene«, kot jim pravijo. V mislih imajo Šrilančane, Indijce, Filipince, Rome in podobne. Le to se še ni zgodilo, db bi policistom izdali kakšnega sokrajana, kije s tovornjakom tihotapil teleta.
nimo še 13 na meji zaseženih avtomatskih pušk, 48 pištol in kar 89 ročnih bomb, zaradi kršitve mejnega režima je moralo pred sodnike za prekrške 1.199 oseb, 538 pa jih je bilo obravnavanih zavoljo kršitve zakona o tujcih. Ni odveč dodati, da so policisti v letu 1992 na posavskih mejnih prehodih izdali še 7.330 vizumov in 7.000 mejnih turističnih prepustnic. Poglavje zase so pravilo-
ma mejni incidenti, teh je bilo lani v Posavju začuda malo, vsega osem. Od tega so tri z nedovoljenim prestopom meje zakrivili pripadniki Mupa, dvakrat je slovenski zračni prostor kršilo letalo, v enem primeru pa je šlo za streljanje čez mejno črto. Da pa se še do danes niso vsi Posavci sprijaznili z novo državno mejo, kaže podatek, da so se lani tako ali drugače znesli kar nad 36 mejnimi tablami. Vsekakor manj nevarno, kot pa če bi svoj gnev in srd stresali kje drugje in nad kom drugim.	b. BUDJA
Miha Molan: »Na zeleni meji smo lani prijeli kar 1.541 oseb, ki so skušale ilegalno v Slovenijo.«
TAT V KUHINJI
RODINE - 3. marca sredi belega dne - ura je bila poldne - je v nezaklenjeno stanovanjsko hišo S. G. v Rodinah pri Trebnjem stopil neznanec in iz kuhinje zmaknil 35.000 tolarjev. Draga cena neprevidnosti.
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Virus gripe še razsaja po Dolenjski. S tem spoznanjem je veliko lažje pojasniti dogajanje ene minulih noči v priročnem skladišču Krke v Bršljinu. Neznanec je namreč ukradel več škatel kapljic Propolis, več škatel kalcijevih tablet, Kamagel, šumeče tablete, čaje in Vitanove. Če se bo nemara odločil vrednost zdravil vpisati med olajšave v dohodninskem obrazcu, navajamo še njihovo vrednost: 40.000 tolarjev.
•	Belokranjec A. F. gradi na Tanči Gori vikend. Gradnja pa se bo nekolikanj zavlekla, kajti neugotovljenega dne v minulem mesecu je objekt ostal brez treh oken. Stene in streha so še tam.
•	Še neznana nepridiprava sta 7. marca obiskala odklenjen kokošnjak T. N. na Velikem Vidmu. Izbrala sta si sedem kokoši, jih spravila pod pazduho in se nameravala posloviti. Takrat pa ju je presenetila lastnica. Možakarja sta se uma podala v tek, med katerim sta s težkim srcem odmetavala odvečno breme. Končna inventura je pokazala, da sta zadržala le dve kokoda-jski, vredni dva tisočaka.
•	Proti vsem pričakovanjem se je vlom v prostore HKS Vigred Mengeš v Črnomlju za neznanega predrzneža končal s polomom. Praviloma je v tovrstnih prostorih nekaj denarja, črnomaljski so bili izjema. Ali so krivi varčevalci ali vestni bankirji, je seveda drugo vprašanje.
V spalnici je zalotil vlomilca
Prižgana luč v spalnici je prva opozorila Janka Straška, da v hiši nekaj ni v redu — Zlatnina že v žepih — Šest mesecev zapora in izgon
Rajmond Veber » Večina našega dela je namenjena varovanju južne meje.«
Molan, načelnik inšpektorata policije na UNZ Krško. »Našteli smo tudi 1.541 ilegalnih prehodov zelene meje; večina osebje hotela v našo državo. 670 takih je bilo iz Hrvaške, 410 iz BIH, 340je bilo Slovencev, posebej naj ob tem omenim še 40 Filipincev in 25 državljanov Šri Lanke. Kot za-
BREŽICE — 49-letni Dragutin Jankoci je doma iz Zagreba, tamkajšnjim policistom pa je njegov priimek že dobro znan. Ondan se je Jankoci »predstavil« še slovenskim možem postave, saj je 15. januarja letos pripotoval v Slovenijo z enim samim namenom: krasti in si olajšati življenje.
Njegova prva in zadnja postaja na poti v Slovenijo so bile Brežice. Okoli
17.	ure se je Dragutin znašel na Ulici 21. maja pred hišo Janka Straška. Profesionalna žilica mu je velevala, da je stavba prazna in da priložnosti ne kaže zamuditi. Razbil je steklo na vratih, nato skozi odprtino odpahnil zapah in se odpravil v notranjost. Dobro je vedel, kaj in kje iskati. Spalnico je našel v prvem nadstropju hiše, vse premičnine v njej je temeljito pregledal in naposled našel, kar je iskal. V žepe je stlačil zlato verižico, dve zapestnici, dva prstana in nekaj bižuterije, toda sreča mu tega večera ni stala nenehno ob strani. Še ko je bil Jankoci v spalnici, seje na dvorišče z osebnim avtom pripeljal Janko Strašek. Zle slutnje so ga obšle takoj, ko je videl v spalnici goreti luč in je opazil, da roloji niso spuščeni, kar sicer vselej naredijo. Sumi so se potrdili tisti hip, ko je na vhodnih vratih opazil razbiti steklo. Urno je stekel po stopnicah proti spalnici in tam našel Jankocija, kije skušal
ČLOVEŠKE LOBANJE V KLETI
TREBNJE - Novomcščan A. K je v soboto, 6. marca, policistom sporočil shrljivo novico. Med pospravljanjem stanovanjskega bloka v Trebnjem je našel večjo kartonsko škatlo, v kateri je bilo spravljenih več človeških lobanj in nekaj kosti. Odkritje so novomeški kriminalisti že poslali v obdelavo sodnemu izvedencu v Ljubljano.
ČRNI SEKAČI NE JENJUJEJO
PODZEMELJ, ZAGORICA -Neznanec je prejšnji mesec v gozdu Brodci pri Podzemlju posekal in neznano kam odpeljal pet smrek, s čimer je metliška lastnika oškodoval za okroglih 30 tisočakov. Med 15. februarjem in 5. marcem pa je nekdo v gozdu pri Stehanji vasi posekal in odpeljal šest smrek in hrast. A. S. iz Mevc je oškodovan za 32.000 tolarjev. V Zagorici pri Trebnjem pa je R. K. iz Pristavice pogrešal bukev, vredno
14.000	tolarjev, enaka usoda je doletela tudi F. Z iz Zagorice. Storilec še iščejo.
VNOVČIL UKRADEN ČEK
NOVO MESTO - Neznan storilec je že 29. januaija letos v skladišču novomeške interne bolnišnice ukradel ček, ki ga je našel v ženski torbici, in ga s ponarejenim podpisom vnovčil na Ljubljanski banki v Novem mestu. Kako mu je to uspelo, je stvar bankirjev, oškodovanka A. Z. iz Novega mesta je ob 4.600 tolarjev.
ubežati skozi balkonska vrata. Med prerivanjem je vlomilcu uspelo ubežati s plenom, zatekel pa se je v sosednji blok, kjer je ukradene predmete odvrgel. A mu to ni kaj prida pomagalo, zasledovalci so mu bili za petami in okoli
18.	ure je končal v rokah brežiških policistov.
Nedavno sojenje je pričakal za rešetkami. Preiskovalcem in sodnikom je
Nezavestnega po trku pustil na cesti
Kdo je voznik, ki je v petek zvečer zbil Ludvika Mežnarja?
NOVO MESTO — V petek, 5. marca, okoli 22. ure je 46-letni No-vomeščan Ludvik Mežnar peljal tovornjak Renault traflic po magistralni cesti od Žabje vasi proti Ločni. Po kakih 300 metrih vožnje od križišča je opazil, daje predrta zadnja leva pnevmatika. Avto je zapeljal na bankino, vključil vse štiri smerokaze, postavil varnostni trikotnik in se lotil menjave kolesa. Pripravil sije orodje in rezervno kolo, ko je iz Žabje vasi za njim pripeljal neznan voznik in z avtomobilom zbil Mežnarja po vozišču ter, ne meneč se za ranjenca, odpeljal naprej.
Mežnarje obležal nezavesten in so ga hudo ranjenega odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Za brezsrčnim voznikom pa policisti še poizvedujejo. Ob tej priložnosti prosijo vsakogar, ki bi karkoli vedel o tej nezgodi, naj o tem nemudoma obvesti najbližjo policijsko postajo na telefonsko številko 92.
tvezel, da se vloma sploh ne spominja, daje bil tistega večera močno vinjen in daje kratko malo izgubil spomin. Daje resnica drugačna, je govorilo več dokazov. V prvi vrsti sledovi v spalnici, v drugi pa, da je dejanje opravil profesionalno in vestno, da sije nataknil rokavice, da bi zabrisal sledove, daje tudi vedel, kje se tovrstni plen najpogosteje nahaja. Na smrt pijanemu človeku vse to pač ne bi padlo v glavo niti mu ne bi uspelo med prerivanjem uiti lastniku hiše. Dokazov za senat je bilo torej več kot dovolj. Sodniki so Dragutinu Jan-kuciju izrekli kazen šestih mesecev zapora, hkrati pa izrekli varnostni ukrep izgona tujca iz Republike Slovenije za dobo dveh let.
Sodba še ni pravnomočna.
OSUMLJENA VLOMOV V VIKENDE
ŠMARJEŠKE TOPLICE - 22-lctni M. K. in 17-lctni J. K., oba doma iz Brezovice, sta utemeljeno osumljena vlomov v tri vikende na območju Šmarjeških Toplic, nepovabljena pa naj bi bila obiskala še kamp prikolico. Odnesla sta hrano, pijači*, posodo, svetilko, stensko uro. Lastniki so bili oškdoovani za 48.000 tolarjev. Mladeniča pa naj bi imela na vesti tudi vloma na novomeški tržnici, kjer je bil N. Dj. ob pijačo in sadje.
PRETEPLI SO GA IN VRGLI ZA CESTO
ŠKOCJAN - 28. februarja okoli polnoči sc je 41-letni J. J. iz Zavinka vračal peš iz Škocjana proti domu. Pri odcepu za domačo vas so sc za njim z osebnim avtomobilom pripeljali neznanci, vozilo ustavili in obstopili J. J. Lotili so se ga s pestmi, vendar je nesrečniku uspelo ubežati. A le za hip, kajti napadalci so ga znova dohiteli, ga pretepli in vrgli za cesto. Htido ranjeni J. J. se zdravi v novomeški bolnišnici.
PREHITRO JE VOZIL - 33-lctni Ivan Trs iz Dragovanje vasi se je 5. marca ob 15.15 peljal z osebnim avtom po cesti od Črnomlja proti Semiču. Pri Rožancu je dohitel avtomobil, ki ga je voznik ustavil, ker je nameraval zaviti v levo. Trsu, ki je vozil prehitro, to ni uspelo, zato sc je umikal na levo in trčil v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljal 59-letni Ivan Bucik iz Črnomlja. V nezgodi sta sc hudo ranila oba voznica, laže pa Trsovi sopotnici, 35-letna Zdenka in 10-lctna Nataša Trs. Škode na zviti pločevini je bilo za
450.000	tolarjev.
IZ NEZNANEGA VZROKA
ZAPELJAL NA LEVO - 7. marca ob 5.03 se je 24-lctni Vladimir Prcskar z Gumbcrka peljal z osebnim avtomobilom po magistralni cesti od Ljubljane proti Novemu mestu. Na Selili pri Karteljcvcm je iz neznanega vzroka zapeljal na levo polovico ceste, po kateri je takrat pripeljal nasproti 50-letni Ervin Pirc, začasno na delu v Nemčiji. Prišlo je do trčenja, v katerem se je Prcskar hudo ranil, Pirc pa laže, huje poškodovani pa sta bili tudi Pirčevi sopotnici, nemški državljanki. Vse so prepeljali v novomeško bolnišnico. Materialne škode na vozilih je za 800.000 tolarjev.
a nas®®)] @® flfjraljB©
Krka, novomeška tovarna zdravil, ni (le) po srečnem naključju pred leti iz dobrega postala najboljše slovensko podjetje in v vrhu tudi ostala. Gre za rezultat primerne poslovne, razvojne, investicijske in ne nazadnje kadrovske strategije. Slednji so sedaj dodali še projekt razvoja kadrov, ki je sistem natančnega spremljanja, načrtovanja in priprave zaposlenih za uspešno delo. Edini v Sloveniji.
Spoznanje, da so ljudje ključnega pomena za razvoj in uspeh podjetja, v Krki ni novo. To potrjuje velik delež - samo v farmacevtskem delu skoraj petinski, v celotni Krki s tremi dražbamo vred pa nekaj manjši - (visoko) izobraženih kadrov, koncept štipendiranja, Krkine nagrade kot spodbuda za razvojno raziskovalno delo mladini v času šolanja pa koncept izobraževanja in dodatnega usposabljanja ob delu in iz dela. Tektonski premiki, ki se dogajajo v našem gospodarstvu zaradi približevanja tržnemu gospodarstvu in zaradi nujno potrebnega prodora na nova (tuja) tržišča po osamosvojitvi Slovenije in razpadu Jugoslavije, zahtevajo še dodatno angažiranje in spremembe tudi na v kadrovskem in izobraževalnem področju. Že v zadnjih dveh letih seje vsak krkaš dodatno izobraževal vsaj na enem seminarju, mnogi pa so se še mnogo več, saj je čas, ko tovarni praktično ne bo več potrebno nekvalificirano delo in ko ne bo prenesla slabo in neprimerno izobraženih ter neprimerno zaposlenih delavcev, tako rekoč že tu. Zato so v Krki že pred časom začeli načrtno spremljati strokovni in delovni potencial zaposlenih ter pridobivati znanje, z načrtovanjem kariere posameznika in zagotavljanjem potrebnega kadra. Prepričani so, da si v prihodnje nobeno podjetje ne bo več moglo privoščiti ljudi, ki bi deset let opravljali določeno delo, potem pa bi podjetje in posameznik ugotovila, da za to delo ni primeren. Kajti to bi pomenilo, da se podjetje odreka najboljšim delovnim rezultatom, na škodi pa bi bil seveda tudi posameznik, katerega znanje, sposobnosti in ambicije ne bi bile primerno izkoriščene in zadovoljene.
Kolegij je že v letih “Za to, da smo sc lotili projekta razvoja kadrov, je bilo več razlogov, ugotavljali smo, da v Krki še vedno nimamo dovolj določenih vrst kadrov. Deficitarni smo predvsem na marketinškem področju, na področju prodaje v najširšem smislu, deloma v zunanji trgovini, trenutno sc pojavljajo tudi signali, da bi prišlo prav še kaj farmacevtskega kadra. Finance, kjer smo bili pred leti prav tako deficitarni s kadri, pa so trenutno razmeroma dobro pokrite. Predvsem naj bi dobili ljudi, menedžerje, ki bi zamenjali vodilne delavce. Krka bo prihodnje leto stara 40 let in tudi kolegij je ze v letih, tako da je treba resno razmišljati o zamenjavah. To pa ne gre tako, da moraš jutri ali že kar danes rešiti problem, ki se je pojavil, in potem v razmeroma majhnem krogu 25 ljudi ni nikogar primernega, ker ima že drug položaj ali m primeren za določeno delo. Potrebno je sistematično spremljanje, izobraževanje, vzgajanje kadrov, da bodo čez leta, eni prej eni nekoliko pozneje, pripravljeni prevzeti odgovorne poslovodne funkcije.
Ocenjujemo, projekt pa to objektivno potrjuje, da smo si z zaposlovanjem visoko izobraženih ljudi v zadnjih letih v hiši ustvarili zelo velik potencial visoko strokovnega kadra, ki pa je dokaj anonimen in ki ga želimo pokazati oz. mu omogočiti, da se pokaže skozi ta projekt. Ne vem, ali smo imeli srečo ali pa smo tako pedantni pri izboru, ampak v hišo smo res dobili zelo kvalitetne generacije, ki so tudi zelo odprte, komunikativne, ambiciozne, ki se znajo ceniti in oceniti," razlaga direktorica kadrovsko-splošnega sek-toija v novomeški Krki Marjeta Potrč.
Učita se vodja in delavec Projekt razvoja kadrov je bil izdelan kot raziskovalna naloga. V nasprotju z mnogimi podobnimi drugje ni obležal v kakšnem predalu, ampak so ga začeli takoj izvajati. Medtem ko so to v razvitem svetu normalne stvari, je Krkin projekt razvoja kadrov edini te vrste, ki ga izvaja kakšno od slovenskih podjetij. Zaradi tega tudi ne preseneča veliko zani-
manje zanj. Krka ga ne skriva, ampak je doslej pripravila že celo vrsto predstavitev. “Slovenija je tako majhna, da bi bilo prav, če bi to komu kaj koristilo. Sploh pa projekta ne moreš stoodstotno kopirati, ampak ga mora vsako podjetje pripraviti zase, upoštevaje svoje razmere, potrebe, načrte. Ko smo se mi lotili izdelave tega projekta, smo imeli na vpogled preizkušena modela znanih svetovnih firm IBM in Volksvvagcn, zastavili pa smo ga na naših spoznanjih in predvsem na potrebah Krke.
Da dobro funkcionira, in naš projekt je dejansko že začel dajati rezultate, je bilo treba izdelati sistem dela, ki ga še sproti dopolnjujemo z novimi spoznanji s tega področja. Potrebna je zelo dobra baza podatkov o zaposlenih, s katero smo deloma že razpolagali, jo pa sedaj dopolnjujemo z dodatnimi informacijami. Za izvedbo in uspeh projekta je nujno potrebna tudi podpora vodilnega kadra. Temu projekt omogoča zelo dober pregled nad svojimi ljudmi, nad njihovimi potenciali, željami, mnenji, idejami, zaradi česar veliko lažje postavljajo naloge, optimalno organizirajo delo in spremljajo rezultate. Gre tudi za enega od načinov za
veliko lažje vzpostavljanje dobre komunikacije med vodjem in delavcem, ki obema omogoča, da se dopolnjujeta in razvijata. To je nekaj novega. Tudi znotraj Krke je malo vodij, ki bi si doslej vsaj enkrat na leto vzeli čas za temeljit razgovor z delavcem, na katerega sta se oba pripravila in na katerem bi ocenila preteklo delo, ugotovila ovire za boljše, načrtovala napredovanje oz. razvoj posameznika in oblike morebitnega potrebnega dodatnega izobraževanja,” razlaga vodja projekta Rožca Sonc. V teamu za njegovo izvedbo sta še psihologinja Nevenka Banovec in sociologinja Sonja Benčina-Crnič, pomagajo pa še drugi z ljudmi iz izobraževalnega centra vred, ki poskrbijo za velik del načrtovanih potrebnih pridobivanj dodatnih znanj.
Ameriški standardi so milejši
Projekt razvoja kadrov najprej predstavijo v posameznem sektorju, no možnosti čim širšemu krogu ljudi. Izvedbena skupina potem naredi vrstni red “obdclovancev”. Delavci zatem dobijo v roke vprašalnik, na osnovi katerega se pripravijo na “intervju”. Vprašalnik je narejen po ameriških standardih, vendar je prilagojen za Slovenijo. Zanimivo je, da je ameriški vprašalnik milejši od slovenskih zahtev. Na njegovi osnovi se pokažejo tiste človekove lastnosti, na osnovi katerih se lažje odločijo, za katere vrste dela je človek sposoben oz. bolj primeren.
Najprej gre za preveritev pomembnih osebnih podatkov, med drugim izobraževalne in delovne poti. Cel sklop vprašanj se nanaša na ocene o zadovoljstvu na delu. Delavec mora ovrednotiti, koliko je njegovo delo potrebno. Prav tako mora oceniti, katera so optimalna znanja, ki so za to delo potrebna
Marjeta Potrč
in ki jih njemu morda še manjka. Če želi zamenjati delo, je intervju prav tako priložnost, da to pove, prav tako tudi to, katera dodatna znanja bi si v primeru zamenjave dela moral še pridobiti. V vprašalniku je tudi poglavje o vrednotah. Na seznamu jih je 22 in sčasoma bodo na osnovi tega rangiranja naredili vrstni red vrednot krkašev. Pogovor mora biti zelo odkrit. V začetku je bilo s tem nekaj problemov, se pa stvari popravljajo. Dobljene in obdelane rezultate potem pregledajo skupaj z delavcem in skoraj v treh četrtinah primerov so obdelovani prepričani, da so rezultati v skladu z njihovo oceno. Nekaj je tudi mnenj, da jih rezultati niso zadeli, je pa tudi nekaj primerov, ko se zelo dobri rezultati ne odražajo v praksi, za kar je seveda lahko cela vrsta razlogov in zavor. Samooceni se doda ocena vodje, če se ti dve precej razlikujeta, pa še ocena organizacijsko nadrejenega vodje. Poslužili so se tudi že zunanjega ocenjevanja, v prihodnosti pa se ga bodo še bolj. V tujini so te ocene povsem običajna zadeva.
Vse dobljeno je osnova za izdelavo razvojnega načrta delavca, v katerem predvidijo, kaj naj bi se z njim dogajalo v dveh in kaj v petih letih ter kdaj je sposoben prevzeti zahtevnejše naloge. To je potem tudi osnova
v državnem svetu: franc glinšek
SDBDssi Stesala 3 mamj] duma, feafi
Potem ko je Franc Glinšek na lanskih volitvah kandidiral na pobudo Slovenske ljudske stranke v 20. volilni enoti, z drugimi besedami v Posavju, je dobil dovolj glasov za sedež v državnem svetu. V času, ko je kandidiral, je opravljal delo sekretarja za gospodarsko insfrastmkturo v krškem izvršnem svetu in na tem mestu je tudi zdaj.
O kandidaturi za državnega svetnika in o tem, kako da se je odločil za poslansko pot, pravi Glinšek takole: “Nihče ni brez želje po afirmaciji.” Glinšek se strinja, da prevzeti tako funkcijo pomeni sprejeti tudi precejšnjo odgovornost. Vendar pa je, kot pravi, vselej v življenju računal s tem, da sprejete obveznosti prinašajo tudi odgovornost. “Zmeraj, kadar sem sprejel kakšno nalogo, sem jo hotel tudi opraviti. Vedno sem hotel rezultate. Teh pa je nekaj tudi bilo. Diplomiral sem na strojni fakulteti, čeprav sem izhajal iz vajenske in pozneje srednje tehniške šole. Kot zaposleni v Iskri Kostanjevica sem se čutil zaslužnega za to, da je izdelek, kjer sem delal na razvoju, povečal proizvodnjo. Takrat smo s tem proizvodom dosegli lepe izvozne uspehe,” povzema Glinšek svoje “industrijsko” obdobje, se je v tem obdobju zapisal tudi kot inovator. Med drugim je to zabeleženo v letopisih Kidričevega sklada, katerega nagrado je prejel za inovacije v zvezi s pravkar omenjenim izdelkom. Poleg tega državno pomembnega odličja je dobil za inovacije še nekaj drugih priznanj.
Ko jejmel za seboj desetletje v Iskri, ga je Franc Černelič povabil v krški izvršni svet. Glinšek je odšel v občino za sekretarja za gospodarsko infrastrukturo. Zdaj je na tej dolžnosti, eni najbolj izpostavljenih v občinski vladi, že nekaj časa in lahko že našteje nekaj infrastrukturnih pridobitev v občini. “Izboljšali
smo preskrbo z zdravo pitno vodo, ne toliko v količinskem kot kakovostnem pomenu. Tako lahko zdaj že načrpamo desetkrat več dobre vode kot pred leti. Načrtujemo, da bomo zajeli še nove količine. Za letos predvidevamo razvoj na področju telefonskih zvez. Ko bi ta načrt uspel, bi bila celotna občina “pokrita” s telefonskimi centralami in medkrajevnimi zvezami po standardih, ki jih priznava pošta. Se pravi, da načrtujemo tako število priključkov na določeno število prebivalcev, da bomo zadostili poštnim zahtevam glede tega,” pravi Glinšek, sekretar za gospodarsko infrastrukturo v krškem izvršnem svetu.
Prcdstojništvo v občinskem vladnem sekretariatu in poslansko mesto v državnem svetu se ne izključujeta. Združljiva sta tako po veljavnih predpisih kot tudi drugače. Človek, ki se znajde na obeh omenjenih funkcijah, je celo v nekakšni prednosti. “Kot član sveta vidim možnost, da vplivam na različne zadeve na sejah tega parlamentarnega telesa. Mesto v državnem parlamentu pa je lahko koristno tudi za delo v občini. Kot poslanec državnega sveta bom imel večjo možnost priti do različnih pomembnih informacij, za katere drugače ne bi izvedel ali pa bi se do njih dokopal pozneje. Ob delu v državnem svetu lahko navežeš veliko več stikov s posamezniki in ustanovami, kot bi jih sicer. Informacije in osebni stiki pa pridejo prav tudi sekretarju v občini,” ugotavlja Glinšek.
Ljudje na sekretarskih mestih v občini -poleg njih seveda tudi ljudje na drugače imenovanih vplivnih in odločujočih funkcijah na občinski ravni - se največkrat srečujejo z resničnimi problemi državljanov. Na občinski ravni že dobiva vsak zakaj svoj zato, medtem ko jim v kabinetih državne vlade ni potrebno vsega odgovoriti državljanom, če vladni možje tega pač nočejo storiti. Ena od zadev, ki jo prebivalci krške občine in vsega Posavja čutijo kot problem, je jedrska elektrarna Krško. ‘Težava je v tem,” pravi Gliašck, “da z nuklearko upravlja država, to je v Ljubljani, medtem ko problemi ostajajo v Posavju. Zato je ta elektrarna dejansko zdaj samo fizično del tega prostora, drugače sodi v Ljubljano. To pa je narobe. Objekt, kot je ta elektrarna, mora prostor sprejeti. Sprejet bo, če bo okolju kolikor toliko prijazen. Prijazen v danih okoliščinah pa pomeni tudi to, da bo prostor, v katerem objekt je, dobil ustrezna nadomestila. Iz tega naslova upravičeno pričakujemo prvič različne davčne in druge olajšave in drugič namestilo za zmanjšano vrednost. Težko je ovrednotiti, koliko je Krško zaradi nuklearke manj vredno, toda dejstvo je, da je vredno manj. Nižjo ceno dosegajo naše blagovne znamke, naši izdelki in pridelki in drugo. Zakon o varstvu okolja bo moral to upoštevati,” se zavzema Glinšek.
Če se v tem Glinšek pridružuje stališčem, ki so na območju občin Sevnica, Krško in Brežice - se pravi nekako v Posavju - zelo pogosta, se včasih tudi razlikuje od drugih. Na razvoj Posavja, denimo, ne gleda tako črno, kot gleda na probleme in prihodnost tega dela Slovenije veliko drugih, najbrž kar večina tukajšnjih domačinov. Glinšek namreč meni, da ima Posavje izredno veliko razvojnih j možnosti, kar mu zagotavljata zemljepisni ' položaj ter naravna in kulturna dediščina, ki i jo ta regija po njegovem nesporno ima. Glinšek 1
Rožca Šonc
za izdelavo izobraževalnega načrta. Oboje je narejeno skupaj z vodjo.
Projekt izvajajo na več načinov. Najbolje je, če obdelajo cel sektor, saj se je mogoče sistematično lotiti načrtovanja potrebnega kadra za vse nivoje in zahtevnosti dela znotraj enega področja le, če je nad njim celovit pregled. Dejansko so na ta način že obdelali nekaj sektorjev. Deloma je projekt v prvi fazi zastavljen posebej za visoko strokovni kader, znotraj tega pa je poudarek na pripravi potencialne baze bodočih menedžerjev. Deloma pa projekt izvajajo z (drugimi) mlajšimi strokovnjaki, ki so šele prišli v Krko. Doslej je projektni team, ki izvaja projekt razvoja kadrov, “obdelal” že okrog 300 krkašev. Na tej osnovi je bilo preko 70 razporeditev z enega področja dela na drugo ali na zahtevnejše delo. Posamezniki so preskočili kar več stopničk naenkrat, na kar bi sicer čakali verjetno precej dlje _ v škodo podjetja in v svojo. Zavist? Nekaj je je, vendar pa le prevladuje spoznanje, da brez ljudi, sposobnih, izobraženih in zaposlenih na najbolj primernih delih, ne more biti uspešne prihodnosti. Tej se Krka ne misli odreči. Ne bi bilo slabo, ko bi imela več posnemovalcev.
ZDENKA LIND1Č-DRAGAŠ
■ ■
Franc Glinšek
postavlja zadeve tako: “Mislim, da so bistvenega problema prometnice, saj naše območje predstavlja glavna slovenska vrata na Vzhod. Ugodnost je bližina največjega hrvaškega mesta, ki je doslej za nas že igralo vidno vlogo in jo bo še. V tem delu države imamo s termalnimi vrelci ter kulturno in zgodovinsko dediščino idealne možnosti za razvoj turizma. Prav k temu verjetno sodi tudi cviček. Eno redkih slovenskih avtohtonih vin imamo, vendar smo ga zapostavili. Zato mu dajmo mesto, ki mu gie.”
To so danosti in prednosti, ki jih lahko tujcu “prodaš" dosti dražje kot kak industrijski izdelek. Poleg teh koristnih dejstev si je Posavje zapomnilo zlasti v zadnjem obdobju predvsem to, da regijo pretresajo gospodarske težave in da se sevniŠKo-krško-brcžiško območje srečuje z vrsto odprtih vprašanj. Poleg nuklearke bi po Glinškovem mnenju v zvezi s težavami omenili nejasnosti glede verige savskih elektrarn, razvoja kmetijstva na Krškem polju, državne meje, hitre železnice, bodoče avtomobilske ceste. O vsem naštetem za zdaj še manjkajo pomembni odgovori, ki bi jih moralo skupaj ponuditi Posavje kot samostojna regija. ‘^Slovenija je interesno heterogena. Usoda naših interesov je odvisna od tega, koliko bomo v takih razmerah agresivni”, je prepričan Franc Glinšek, domačin iz Posavja, natančneje Podbočjan.
MARTIN LUZAR
■ , ‘
■ :
priloga dolenjskega lista
11
■

IČ-DRAGAŠ
naš pogovor: dr. jože pučnik
[BQa©0d[D@ga (3@Qa\©(j:\i© dqQ \5©d
v
Pred kratkim je obiskal Črnomelj dr. Jože Pučnik, predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije, in se udeležil seje iniciativnega odbora te stranke za Belo krajino. Ob tej priložnosti je ljubeznivo odgovoril na nekaj vprašanj.
■ Namen vašega obiska je poleg ostalega tudi ustvarjanje socialdemokratske baze v tem okolju. So obiski po krajih, kot je Črnomelj, znamenje nove aktivnosti stranke po nekoliko slabših rezultatih na volitvah 1992?
“Seveda! Vendar ne bi govoril o velikem porazu na zadnjih volitvah, saj smo si denimo z vstopom v parlament zagotovili obstoj stranke, res pa je, da smo pričakovali več. Ker menimo, da je ključni moment pri rezultatih volitev vsekakor pomanjkanje socialdemokratske tradicije v Sloveniji, smo sc odločili za ustvarjanje socialdemokratske baze v vseh okoljih in seveda tudi v obeh belokranjskih občinah. Pomanjkanje omenjene tradicije nameravamo nadoknaditi z graditvijo organiziranih združenj vseh tistih, ki se kakorkoli približujejo socialni demokraciji kot politični zavesti.”
-	Videti je, kot bi šlo za nov način, za novo strategijo obnašanja do volilcev! Neposredne zveze z bazo omogočajo konkretne prijeme na terenu...
“Gre za združevanje in revitalizacijo občinskih organizacij, kjer po naši oceni stanje ni zadovoljivo. Denimo v Črnomlju!”
-	Socialdemokratska tradicija je povezana z delavskim gibanjem, sindikalizmom. Kako ste zastavili svojo politiko do sloja, ki mu pravimo delavski razred?
“Nemogoče je danes zagotoviti glasove v enem družbenem sloju ali kakšni karakteristični skupini, menim, da za kaj takega ni pogojev, kot so bili nekoč, da bi se lahko oblikovala ožja, enotna politična zavest, med ostalim tudi zaradi tega , ker ne moremo več govoriti
o klasičnem pojmu delavstva. So pač delojemalci, tudi tisti, ki s svojim delom ne spadajo v proizvodnjo, drugo pa je management. Ne vidim bistvenega nasprotovanja ideji socialdemokracije. Danes so v igri programi. To je tisto, kar nastopa kod adut!”
- V programih strank je tudi ekologija. Kakšen je njen del v programu vaše stranke? j “Tudi po svetu ima socialdemokracija v j svojo aktivnost vključeno problematiko zaščite ' okolja. Seveda gre tu za specifičen in neko- j liko drugačen pogled, kot je to na primer j pri stranki zelenin, ki jemlje problem bolj j fundamentalistično. Mi pristopamo k temu empirično. Naša teza - o tem sem pisal
Dr. Jože Pučnik
obnova dolenjske vasi
Zlasaj] [ptEffliuli)®
Iz jugozahodnega dela trebanjske občine, ki je del Suhe krajine, je po vojni mnogo mladih za vedno odšlo, veliko pa se jih je vsak dan vozilo na. delo. Iz mesta niso prinesli le denarja, temveč tudi nov način gradnje hiš, drugačno kulinariko, način oblačenja in navade. Nekdanja vaška kultura in način življenja sta se začela prepletati z mestnim.
Še nedolgo tega povsem kmečke vasi imajo danes le nekaj pravih kmetij, kjer se družine preživljajo samo s kmetijstvom. Ena takšnih suhokrajinskih vasi je tudi Knežja vas. Tam že eno leto teče projekt celovitega razvoja podeželja in obnove vasi, katerega namen ic, da bi obudili stare značilnosti suhokrajinslcc vasi in poskusili s tem privabiti v ta konec Dolenjske tudi turiste.
Projekt celovitega razvoja podeželja in obnove vasi v Sloveniji se je začel na pobudo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije leta 1991. Na natečaju je bilo izbranih 14 projektov iz različnih slovenskih občin, od tega sta bila izbrana dva projekta za občino Trebnje: za Knežjo vas z Malo vasjo ter Čatež z Zaplazom. Projekt Knežja vas z Malo vasjo, rojstnim krajem Friderika Barage, že teče. “Izseljenci so sc zadnje čase pogosto oglašali in spraševali, ali so možnosti, da si pridejo ogledat Baragovo domačijo. Zanimanje za Barago je še posebej narastlo, ko.je bil predlagan za svetnika,” razlaga Vida Šuštarčic z Zavoda za urbanistično načrtovanje občine Trebnje.
Knežja vas je gručasta vasica na griču ob cesti Trebnje - Dobrnič - Žužemberk. Leži na izrazito kraškem svetu. Ima svojo cerkvico in šolo, ki danes propada. V naselje Knežja vas spada tudi gradič Mala vas, kjer se je rodil Friderik Baraga (1797 - 1868) slavni misionar, ki je deloval med indijanskimi plemeni, jih opisal ter sestavil slovnico in slovar očipvejskega jezika. V nadstropju je urejena soba, v kateri se je rodil škof Baraga. Gradič je bil zidan koncem turških vpadov v naše kraje, graditi pa so ga dali Turjačani, ki so bili lastniki bližnjega gradu Kozjek. Leta 1752 je gradič kupil Baragov ded. Baragova družina
je v njem živela do leta 1799, ko so kupili trebanjski grad in se preselili vanj.
Knežja vas z Malo vasjo ni bila slučajno izbrana za projekt celovitega urejanja podeželja in obnove vasi, saj ima pomembne naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti, ki jim do sedaj nismo posvečali dovolj pozornosti. Od projekta si Trcbanjci marsikaj obetajo in velika možnost je, da bo uspel, saj so krajani Knežje vasi in zaselka Mala vas pokazali velik interes in pripravljenost, da v njem sodelujejo. Šestčlanski projektni svet, ki gaje imenoval
upi
trebanjski IS (Anton Zalctelj, agronom iz Kmetijske svetovalne službe enote Trebnje, arhitekt Jože Motoh, ekonomistka Branka Kržič ter Marko Koščak, Drago Bregar in Vida Šuštcrčič iz Zavoda za urbanistično
podrobneje leta 1987 v Novi reviji - govori o ekologiji kot višji ekonomski kategoriji. Torej gre v bistvu za to, da stroške, ki bodo nastali v bodočnosti pri neki gospodarski dejavnosti zaradi problema onesnaževanja, že danes vračunamo v stroške proizvodnega procesa. Treba je tudi porabiti sredstva za kar se da čist proizvodni proces, po možnostih, seveda! Menim, da si pri tem ne moremo privoščiti enakih kriterijev, kot jih imajo po svetu, moramo pa vztrajati in zahtevati ukrepe, ki upoštevajo merila razvitih. Pri tem sc moramo pragmatično obnašati. Na primer, mi nismo zahtevali zaprtja jedrske elektrarne v Krškem takoj, temveč, ko bo to mogoče, ko bo urejena energetska bilanca, ko bodo urejeni odnosi s Hrvaško.”
-	Nacionalizem. Kako pragmatično nastopiti v tem pogledu do kroga volilcev v Beli krajini kot obmejni regiji?
“Slovenija ima v razmerju do svoje površine ogromno meje, veliko prehodnost ljudi, različnih ver, kultur, navad in jezikov. Popolnoma razumljiva je teza o obrambi oziroma zaščiti nacionalne države, vendar je to potrebno doseči s samozavestjo pravne, organizirane družbe. Mogoče je za to potreben tudi nacionalizem v raznih oblikah, ampak predvsem brez paranoje! Nisem se strinjal z zakonom o državljanstvu, s katerim smo na hitro dobili 170.000 novih državljanov, vendar sedaj so tu in odnose med seboj moramo razvijati v ustrezno organizirani demokratični in pravni državi.”
-	Cilj vsake stranke je povečati politični vpliv, ta čas pa pri nas lahko govorimo tudi o kar najbolj uspešnem krmarjenju skozi politično realnost. Bolj varno in nekoliko bolj politično profitno se zdi združevanje strank.
“Ne, ne! Ne gre za kakršnokoli reševanje glave ali kaj podobnega, tudi samo za politiko spretnega krmarjenja ne. Normalno je, da prihaja do združevanja, v našem primeru tistih
načrtovanje občine Trebnje), je že v začetku lanskega leta začel s jjogovori. Obiskali so vsako gospodinjstvo in skupaj z njimi razčlenili problematiko posamezne kmetije ter določili razvojno strategijo. Skupaj s prebivalci Knežje vasi so ugotovili, da kmetijstvo še naprej ostaja osnovna dejavnost v vasi, s tem da se intenzivirajo živinoreja, sadjarstvo in pridelava poljščin. Ugotovili so tudi, da je potrebno razvijati dopolnilne dejavnosti s posebnim poudarkom na razvoju kmečkega turizma, ki do lahko zaživel, ko bo Baragova rojstna hiša postala znana turistična točka. “Samo ureditev Baragove domačije ne bi bila dovolj, urediti in pripraviti je potrebno tudi zaledje
-	Knežjo vas, kjer bomo turistom ponudili domačo hrano, jim prikazali starcvobičaje, tu pa bodo lahko tudi prespali,” pravi Sušterčičcva in še dodaja: “Kmetje bodo s tem dobili dodaten zaslužek, kar bo dobrodošlo, saj so kmetije premajhne za preživljanje.” Preden bo to lahko zaživelo, je potrebno urediti vaški trg, cestno signalizacijo, narediti kanalizacijo ter organizirati zbiranje in odvoz odpadkov. Urediti je treba celoten videz vasi, od zelenih površin do fasad pa tudi rojstno hišo Barage
-	gradič Mala vas.”
Program, ki ga je projektni svet pripravil skupaj z vaščani, so poslali na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije in že dobili nekaj denarja za izvajanje predlaganih kratkoročnih in dolgoročnih del. Veliko denarja in dela so v projekt vložili tudi krajani Knežje vasi, občina Trebnje, Baragov odbor pri nadškofiji v Ljubljani in Turistična zveza Slovenije ter Turistično društvo Trebnje.
JOŽICA DORNIŽ
sil, ki kakorkoli približujejo svoje poglede socialdemokraciji.”
- Prisotne so pobude in težnje posameznih strank po povezavah. Kakšne so tovrstne pobude in razmišljanja v SDSS?
“Naše pobude nastajajo predvsem v okviru dvojega: rezultatov zadnjih volitev in porajajočega se obrisa političnega sistema v Sloveniji. Trenutno smo na točki, ko v bistvu določamo politični obris. V enem primeru imamo konzervativen krščanskodemokratski, liberalen in socialdemokratski blok, v drugem
pa štejejo še zeleni, demokrati,‘socialisti in na nek način Združena lista, ki so prisiljeni najti povezave, ker sc lahko zgodi, da druga dva bloka prevzameta iniciativo, kadrovsko oslabita omenjene in jih s tem odrineta na obrobje. Mi vidimo sorodnost, in to je dejansko naša pobuda, z zelenimi, po programu s socialisti in na nekoliko svojevrsten način tudi z demokrati.”
- Bomo dočakali evropsko socialdemokracijo?
“Ustvarjanje politične tradicije je težaško delo in zahteva požrtvovalnost, določeno zavest in tudi pogum, vsekakor pa je neizogibno, da sc naš politični prostor slej ko prej izoblikuje po vzoru razvitih demokratičnih družb.”
ŽARKO ŽBOGAR
Slovenci po svetu
Baragova rojstna hiša
France Turk, duhovnik iz Kanade, je te dni postal slovenski državljan. Spet je tudi na papirju dobil nazaj domovino, ki ga je ob koncu vojne leta 1945, ko si je onkraj Karavank reševal golo življenje, izbrisala. Onkraj Atlantika, zunaj Toronta, ga čakata dve fari, kjer je dušni pastir, in nova domovina Kanada, ki mu je dala zatočišče, ko je postal brezdomec. Tja sc zdaj vrača. Obveznosti ga pač kličejo. Doma na Skrjančah pri Novem mestu pa tih, kot zaklet v zimsko spanje sameva dom: hiša, hlev, skedenj, kozolec, kapelica ob cesti. Še sedaj, čeprav že precej let zapuščena, poslopja pričajo o nekdanji trdnosti, pridnosti in življenjski moči rodu, ki je nekoč gospodaril na tem gruntu. Petnajst otrok se je rodilo Tonetu in Mariji. France je bil najmlajši med njimi. Zgodba, ki mi jo pripoveduje, je zgodba o tem, kako je rodna gruda, na kateri so delali s tako ljubeznijo, ostala prazna: Kajti France je edini še živi član tega močnega gnezda.
“Nekaj bratov in sester je umrlo za otroškimi boleznimi, mala Lojzka pa sc je hudo poškodovala, ko so otroci skakali čez pastirski ogenj. Padla je vanj, vnela se ji je obleka in hudo se je opekla. Nekaj časa je še trpela in nato usahnila. Tako nas je od petnajstih otrok odraslo enajst,” pripoveduje Irance. Starejši brat Tone je odšel že konec dyajsctih let preko luže. To ni bil prvi Turk s Škrjanč, ki se je napotil preko, že en rod prej je pljusknil tja štiri Francove strice. Dva sta izginila brez sledu v brezpotjih divjega zahoda, eden je ostal v Pittsburgu, eden sc je vrnil. Življenje doma pa je teklo svojo pot. Nekaj sester se je že poročilo, nekaj jih je bilo godnih za možitev. Brata Martina so dali v semenišče, Miho v gimnazijo. France je odraščal. Suhcat je bil, a korajžen. Tisti čas so bile povodnji vsako pomlad in jesen. Pod vasjo je takrat zalilo cesto, ki od Birčnc vasi pelje proti mestu. Voda je od Ruperč vrha po travnikih drla proti Krki. France in sosedov fant Stanko sta zavihala hlačnice in s šajtrgo prevažala ljudi preko deroče vode. Tako so suhi prišli v Šmihel k maši in v mesto po opravkih. Mrzla voda pa ie načela Francovo zdravje in za dolgo je obležal. Krhkega zdravja je bil še potem, ko se je pričela vojna. Toda takrat so nastopile druge skrbi.
Vojna jevbila namreč tista, ki je Turkovi rodovini na Škriančah prinesla usodno klico izumrtja. Zgodilo se je na nedeljo, 31. maja 1942, ob petih zjutraj. Takrat sc je iz italijanskega zapora vrnil domov brat Miha, sedmosolcc v novomeški gimnaziji. Prespal je v Šmihelu, ko pa je prišel do domače kapelice, so ga ustavili partizani. “Z očetom sva spala v podstrešni čumnati, ko sva zaslišala tuje glasove spodaj v hiši. Spustila sva sc po stopnicah in videla, da je v sobi več partizanov. Tam so bile tudi sestre in brat Ciril. Partizani so spraševali po Mihi. Oče, ki takrat še ni vedel, da so ga Italijani že spustili, jim je rekel, da ga imajo Italijani zaprtega. Prav takrat pa so sestre vzkliknile, da Miho že ženejo. Res so ga pripeljali v sobo, zahtevali legitimacijo, ki je Mina ni imel, ker so mu jo vzeli Italijani, in ga pretepali. Zbili so ga na tla in zahtevali, naj gre z njimi. žNikamor ne grem, tu me ustrelite!’ jim je odgovarjal Miha. Tedaj je javil stražar, da gre italijanska patrulja, in nastala je zmeda. Partizani so hoteli Miho zvleči iz sobe, a sestre so sc ga
France Turk iz Kanade
oklepale. Eden od partizanov je s pištolo udaril sestro po glavi in dvakrat ustrelil proti bratu. Ta je bil takoj mrtev,” se natančno spominja tistega dogodka France.
Umor mladega gimnazijca pred očmi cele družine je močno razburkal širšo Dolenjsko in morda sc je prav zaradi tega marsikateri kmečki fant odločil za drugo stran. Brat Ciril se je takoj pridružil legistom in fiozncje pri domobrancih padel. France je ostal še na domu in videl, kako ga plenijo. Dva dni pred jožefovim leta 1943 so prišli partizani z vozovi in izpraznili hišo, hleve in svinjake. Celo postelje so ostale gole in pribor so si morali Turkovi potem sposoditi pri sosedih, če so hoteli jesti. Jeseni istega leta, ko so se spet nekoliko opomogli, so prišli Nemci in znova vse počistili. Potem je bilo tudi Francu dosti vsega. Odšel je v Ljubljano in sc kmalu pridružil domobrancem. Delal je kot stražar na sodišču, ki je obravnavalo le notranje domobranske zadeve, in v vojaških akcijah ni nikoli sodeloval. Na začetku maja leta 1945 se je pred partizani umaknil čez Karavanke.
France sc je tako skupaj s še kakimi petnajst tisoč domobranci znašel v taborišču. Tudi brat, bogoslovec Martin, je prišel na Koroško. Skupaj s svojimi sošolci je bil rosvečen v mašnika v koroški Krki, v torek, 24. maja, pa je imel novo mašo v vitrinjski cerkvi. Dva dni pozneje, v četrtek, so se pričeli transporti. Angleži so s pretvezo, da grejo v Italijo, prevažali domobranec nazaj k partizanom, kjer so skoraj vsi našli smrt. “Najprej bi moral oditi s transportom tchnicničnega oddelka, ki so ga odposlali prvega, a sem bil premeščen v zadnjega. Transporti so se nadaljevali v ponedeljek. Takrat je odšel notranjski bataljon, v torek gorenjski, v sredo so bili na vrsti rupnikovci, v četrtek pa Dolenjci, kjer sem imel veliko poznanih. Že prej se je nekaj šušljalo, pred zadnjim transportom pa sem od dobro obveščenega oficirja dobil cisto zanesljive podatke, da transporte vračajo v Jugoslavijo. Oficir mi je naročil, naj prepričam fante, da bi iz taborišča pobegnili. Poskusil sem, a so bili ljudje demoraliziram in razdražljivi. Čelo tisti, ki so me dobro poznali, so me obtoževali, da sem se ustrašil in da širim komunistično propagando. Precej oficirjev, ki so vedeli za resnico, je zavestno ostalo s svojimi možmi. Izbrali so smrt. Jaz sem si priskrbel civilno obleko in odšel iz taborišča v življenje,” pripoveduje o dogajanjih na Koroškem kot ena redkih živih prič France Turk.
Doma na kmetiji so ostali le oče in tri sestre. Vsi štirje so z leti pomrli in kmetija je ostala prazna. Medtem se je France preko Italije odpravil v Kanado, kjer je že bil njegov brat Tone, tja pa je prišel tudi brat Martin. Ob delu je France končal gimnazijo nato pa se je vpisal v bogoslužje. Pred leti je praznoval 25-letnico mašništva. Denar, ki so mu ga ob tej priložnosti darovali verniki in prijatelji, je poklonil novonastajajoči slovenski državi. “V slovensko državo so slovenski intelektualci v Kanadi vedno verjeli. Izdajali so tudi mesečnik z naslovom Slovenska država. Lahko si mislite, kakšno veselje in olajšanje je zavladalo, ko se je Slovenija zares osamosvojila!” pripoveduje France. Zdaj je že med svojimi farani v Kanadi.
TONE JAKŠE
I: T. JAKŠE
NAGRADA V LJUBLJANO IN MALI PODLOG
Žreb je izmed reševalcev 8. nagradne križanke izbral POLDKO JELENC iz Ljubljane in MELITO PIRC iz Malega Podloga. Jclcnčcvi je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Pirčeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo.
Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 22. marca na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 10. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 8. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 8. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: IGRALKA, Tl, ROJALIZEM, ADANA, ABA, NOJ, NAJEM, ZUPANČIČ, MALI, ANGELA, IDILA, CIRKON, TELICA, IKE, BA, ATE, IZAK, TRON, KENIJEC, ETUDA ALABAMA, CEKAS.
prgišče misli
Pozeiju so dejanja drugega človeka zmerom poze.
O. WEININGER
Ta dndba ima protisloven odnos do dndine. Po eni strani jo skuša čimbolj okrniti in reducirati na spalno skupnost in prevzeti vse funkcije, ki jih je recimo tradicionalna dndina imela; ker pa tega ne zmore, mora vse, česar ona ne zmore opraviti, družina za njo popravljati - od vzgoje in izobraževanja do skrbi za stare ljudi.
B. MESEC
Toliko molka je med nami - zaradi nezaupanja, preplašenosti, zaradi zaspanosti duha.
M. MAHNIČ
NAGRADNA KRIŽANKA
10

OSEBNI
ZAIMEK
METALUR-
ŠKI
POSTOPEK
PRI “ IZE-
stru;
NJU
IME
SMUČARKE SITARJEVE
PESNIŠKA
FIGURA
(PONOVI-
TEV
BESED ALI STAVKA)
iMii
Z OPIJEM PRIPRAVLJENO ZDRAVILO
TRŠO VINA
KNJIŽEV.
MURNIK
S. IRSKO MESTO
ZENSKO
IME
SVITEK IZ VATE (MED.)
SUMERSKA
BOGINJA
PLODNO-
STI
VE UKA AZTESKA PIRAMIDA
OO^JSK.
OOCHNUSK,
DOLENJSKI
UST
MUZA
LJUBEZEN-
SKEGA
PESNIŠTVA
SL SKLADATELJ (JAKOB)
AMERIŠKI
DENAR
DEL BUDIMPEŠTE
JACK
LONDON
POSEBNI 3NEVI RIM. (OLEDARJA
VRSTA JEDI Z ZELJEM
IVAN
LEVAR
SMUČAR-
SKI
SKAKALEC
(NORIAKI)
IME
ROKOME-
TAŠA
PUŠNIKA
IME PEVKE SUMAC
RIMSKI
POZDRAV
TURŠ|
GOS

GLASBENIK
SOSS
ALPSKI
LETALSKI
CENTER
KEM. SIMBOL ZA NATRIJ
AVT.
OZNAKA
TURČIJE
FR.
FILOZOF
(HIPPOLV-
TH)
OBREDNA
OPRAVA
MANJ
ZNANA
VERDIJEVA
OPERA
zanimivosti iz sveta
Eksplozija bombe v prostorih nebotičnika Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku močno odmeva po svetu. Poznavalci menijo, da je eksplozija označila novo obdobje mednarodnega političnega terorizma. Kako se mu upreti?
Kot je znano do tega trenutka, je šlo po vsej verjetnosti za dejanje političnega terorizma. Ko so iskali krivce, je bila v igri tudi možna srbska, bosanska in hrvaška srbska tajna teroristična organizacija, zaprli pa so pripadnika sekte islamskih fundamentalistov Mohameda Salamcha, zoper katerega je napisana že tudi obtožnica. Ker podtaknjene bombe vse pogosteje pokajo tudi drugod po razvitem svetu in seveda tudi na tleh nesrečnega Balkana, vse skupaj navaja poznavalec mednarodnega terorizma k mišljenju, da se morda ponovno vrača obdobje okrepljenega političnega terorizma.
Cvetoča leta mednarodnega političnega terorizma so bila v šestdesetih in sedemdesetih letih, ko so delovale teroristične organizacije, kot so bile Rdeče brigade, Frakcija Rdeče armade, Črni november, PLO in druge. Ugrabitve letal, ljudi, eksplozije peklenskih strojev so se vrstili kot na tekočem Iraku. V osemdesetih letih in še prej so te organizacije ali izginile ali pa so sc prelevile v bolj miroljubne, denimo PLO, ki sc je odrekla terorističnim dejanjem v drugih državah, medtem ko sc nekatere organizacije, kot sta baskovska ETA in irska IRA, ostale pri svojem terorističnem kredu. Nevarnost pred terorističnimi dejanji sc je sicer zmanjšala, ni pa izginila, ostala je in kot je videti, se celo povečuje.
V takih razmerah sc seveda zastavlja vprašanje, ali so protiteroristične sile dovolj močne, da sc bodo učinkovito postavile po robu rastočemu valu terorizma. Poznavalci pravijo, da sc je podoba svetovnega terorizma v zadnjih dveh desetletjih precej spremenila. Spektakularnih dejanj, kot je bila denimo akcija zajetja izraelskih športnikov na miinchcnskih olimpijskih igrah, ni več. Obveščevalne službe in protiteroristični oddelki policije so dokaj uspešno stopili na prste zloglasnim mednarodnim terorističnim celicam in jih onemogočili pri organiziranju takšnih velikih in spektakularnih terorističnih akcij, veliko težje pa je preprečiti manj spektakularna, a v marsičem precej bolj nevarna dejanja, kot je podstavljanjc bomb. Pri takih terorističnih dejanjih sodeluje v akciji izredno malo ljudi, pogosto en sam, in akcije ni potrebno dolgo načrtovati. Tako imajo obveščevalne službe manj možnosti, da odkrijejo priprave na akcijo in jo tako pravočasno preprečijo.
Strokovnjak za terorizem Robert Kuppcr-
man iz Središča za strateške in mednarodne študije v Washingotnu je za revijo Newsweek jedrnato pojasnil: “Bomba je odmetno orožje. Nastaviš jo, poženeš sprožilno uro in greš, ne da bi kdo posumil vate, dejanje pa potem pripišeš sebi ali pa ne.”
Eden od načinov preprečevanja takih
terorističnih dejanj je kar najboljši nadzor vseh javnih zgradb in prostorov, ki so primerni za podtikanje bomb, in pa ostrejši nadzor na mejah. Učinkovit bi bil tudi ostrejši nadzor ljudi, združenj in organizacij, vendar pa je to v nasprotju z načeli o človekovih pravicah in demokracijo, zato v razvitem svetu temu niso naklonjeni.
“V tako odprti družbi, kot je naša, nič ne more zaustaviti teroristov," meni Erič Hammel, ameriški pisec knjige o bombnem napadu na ameriško vojašnico leta 1983 v Bejrutu. “Ljudje sc ne bodo nikoli sprijaznili s stalnim preverjanjem. Tako Američani ne delujejo.”
Res je v demokratičnih družbah težje nadzorovati posameznike in je zato težje ujeti
terorista pri pripravi dejanja, vendar si obveščevalci pomagajo na drugačne načine. Predvsem skrbno bdijo nad znaki pripravljajoče sc teroristične akcije. Običajno sc pred njo kaj dogodi ali pride do groženj, govoric in drugih znamenj. Zato so si v ameriški CIA ustvarili izvrsten računalniški arhiv vseh znanih teroristov in osumljencev ter prav vseli terorističnih dejanj po vsem svetu. Vanj marljivo vnašajo tudi neuresničene grožnje. S pomočjo računalnika in na osnovi tega gradiva izdelajo vzorce za način delovanje posameznih terorističnih skupin in posameznikov, kar jim potem ob grožnjah in napovedih služi kot napotek, v kateri skupini iskati morebitnega terorista.
MILAN MARKELJ
zdravnik razlaga
mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda
0D3DIPA
Bolezen sc prenaša s človeka na človeka direktno ali pa preko kapljic, ki jih izločamo iz zgornjih dihal pri govorjenju, kašljanju in kihanju. Vsekakor najpogosteje okužba nastane z direktnim dotikom okužene osebe. Za okužbo so enako občutljivi ljudje vseh starosti in ras. Pri gripi pride do značilne odpornosti (imunosti), ki pa traja vsega šest do osem mesecev oziroma največ eno leto. Infekcija z določenim tipom virusa tako zaščiti človeka le proti istemu tipu povzročitelja. Vhodna vrata za vstop v človeški organizem so zgornja dihala. Zaradi vdora virusov v sluznico zgornjih dihal pride do propada celic oziroma do spremljajočega vnetja.
Splošni znaki prizadetosti organizma, ki spremljajo prizadetost zgornjih dihal, so posledica splošne zastrupitve. Iz okuženega organizma virus hitro izgine, tako da je bolnik kužen le nekaj dni, največ v zgodnji fazi bolezni.
Pri razvoju gripe je potrebno ločiti dve fazi: začetno virusno, sledi pa ji bakterijska. Virusna faza prevladuje v začetku bolezni. Virusna poškodba sluznice dihal pa je vzrok za kasnejši razvoj bakterijskih okužb, ki še naprej okvarjajo dihalno sluznico, večinoma v obliki gnojnih vnetij. Tako sc začetni prozorni izločki spremenijo v gnojne, v težjih primerih pa lahko pride celo do gnojnega vnetja posameznih organov, najpogostje srednjega ušesa, obnosnih votlin in pljuč. V takih primerih že govorimo o komplikacijah gripe.
Klinična slika gripe
Inkubacija je kratka, saj traja le dan ali dva. Začetek bolezni je buren. Najprej sc pojavijo splošni znaki okužbe: povišana telesna temperatura, mrazcnjc, utrujenost, glavobol, bolečine po celem telesu. Bolnik izgubi apetit, sili ga na bljuvanje. Bolnik čuti izrazito prizadetost. Vročina je skoraj redni spremljevalce bolezni. Pojavi sc naglo, istočasno jo spremlja tresenje, giblje pa sc običajno od 38 do 39 stopinj Celzija. Najvišja je prvi oziroma drugi dan, traja pa do šest dni.
Splošne znake gripe spremljajo tudi znaki vnetja posameznih organov. Vnetje očesnih veznic spremlja povečano izločanje solz, za vnetje nosne sluznice pa je značilna neprehodnost nosnih hodnikov in manjši izcedek iz nosu. Vneta sluznica žrela povzroča občutek suhosti in praskanja v grlu, zaradi vnetja glasilk je glas hripav in zamolkel, vnetje
bronhijev pa oznanja suh kašelj. Po nekaj dnevih vsi omenjeni znaki gripe izginejo in najpogostje pride do popolne ozdravitve.
Kaj pa komplikacije oziroma zapleti gripe? Najpogostejše so naknadne bakterijske infekcije, ki lahko povzročijo težka, gnojna vnetja posameznih organov. Tako nastanejo gnojna vnetja srednjega ušesa, obnosnih votlin pa bronhitisov, pride celo do pljučnic. Prav pljučnice (pnevmonije) so najtežje komplikacije gripe. Nastanejo zaradi skupnega delovanja virusa gripe in različnih bakterij. Bolezen sc prične tako kot vsaka gripa, čez nekaj dni pa sc splošno stanje poslabša, pojavi sc visoka temperatura, dušenje, kašelj z gnojnim, lahko tudi krvavim izmečkom. Pri bolnikih, ki sc ne zdravijo, lahko pride še do hujših komplikacij.
Včasih poteka pljučnica po gripi z zelo težko klinično sliko in že v kratkem času lahko pride do smrti. Znaki komplikacij se pojavijo že prvi ali drugi dan bolezni v obliki naglega slabšanja splošnega stanja prizadetega.
Običajno pride do popolne ozdravitve gripe. Smrt je možna le pri bakterijskih komplikacijah. Komplikacijam so podvrženi predvsem mali otroci in stari ljudje s kroničnimi bolezni srca in ožilja ter dihal. Pri njih je prognoza gripe slaba.
Zdravljenje gripe
Do danes žal še ni odkrito zdravilo, ki bi uspešno delovalo na virus influence. Zaradi nevarnosti komplikacij je potrebno pri gripi ležanje v postelji, znojenje, uživanje velike količine vitamina C, sadni sokovi za potešitev žeje in lahka hrana, bogata z vitamini, da se organizem po nepotrebnem ne obremenjuje s presnovo. Če se pojavijo motnje v delovanju srca in krvnega obtoka, bo zdravnik pomagal z zdravili za znižanje temperature, po potrebi pa tudi z antibiotiki. Kdor kljub zdravnikovim navodilom prehitro vstane iz postelje, je ogrožen zaradi ponovitve bolezni ali zaradi komplikacij.
Preventiva je še vedno najboljša zaščita pred gripo! V zimskih dneh sc izogibajmo oseb, ki kašljajo, kajti pri vsakem izkašljcvanju sc v okolico izloči na milijone klic. Izogibajmo sc prenatrpanih, zadušljivih in neprezračenih prostorov! Uživajmo veliko sadja in zelenjave. Priporočamo masažo za boljšo prekrvavitev kože ali pa izmenične kopeli s toplo in hladno vodo. V zimskih mesecih moramo skrbeti za primerno obleko in obutev. Zaščitno cepljenje proti gripi priporočamo zlasti starejšim osebam, bolnikom z motnjami v delovanju srca in krvnega obtoka, sladkornim bolnikom pa bolnikom s kroničnimi okvarami pljučnih funkcij oziroma bolnikom z revmatičnimi obolenji. Cepljenje opravimo vsako leto!
r
v
praktični KRIŽ A
____________Z J
Telovnik
Na modno sceno sc s prihajajočo sezono spet vrača nekaj časa odrinjeni telovnik. Telovniki in brezrokavniki vseh oblik, dolžin in vzorcev bodo nepogrešljiva oblačila sezone. Lahko bodo videti kot srajce brez rokavov, lahko bodo čisto majhni in bogato vezeni ali obrobljeni kot pri narodnih nošah. Kratki in vpadljivo pisani bodo v stilu hipijev izpred dvajsetih let poleti lahko celo nadomestili bluzo ali mikico, seveda predvsem mlajšim letnikom. Telovnik se dobro nosi h klasičnim ožjim hlačam, k posebej modnim širokim oziroma zvonastim hlačam pa tudi k ozkemu ali širšemu daljšemu krilu. Telovnik je lahko iz istega blaga, kot so hlače ali krilo, lahko je usnjen, za poletje pa platnen ali lanen v safari stilu. K takemu bodo šle posebej dobro še vedno modne bermuda hlače.
Hitro kuhanje
Gotovo ne bo odveč nekaj nasvetov za primer, ko nimate dovolj časa za kuhanje. Priporočljivo je, da imate vedno na zalogi dovolj konzervirane ali zamrznjene hrane za primer, če nimate dovolj časa za pripravo svežih živil ali če se ta pokvarijo. Zelenjavo kuhajte raje neolupljeno; s tem boste prihranili čas, pa še bolj zdrava je, saj je pod lupino veliko hranilnih snovi. Sicer pa lahko za 15 do 20 minut skrajšate pečenje neolupljenega krompirja, če ga najprej 5 minut kuhate in šele potem postavite v pečico. Ali pa ga prebodete s kovinskim nabodalom, ki ga pustite v krompirju. Suhe stročnice pa, da vam jih ne bo potrebno namakati čez noč, kuhajte 3 do 4 minute, nato pa jih pustite stati v isti vodi eno uro. Potem jih kuhajte kot običajno.
Mesni cmoki v paradižnikovi omaki
Cmoki so malokalorična jed in jih pripravimo iz kuhanega puranovega ali piščančjega mesa, prelijemo pa s paradižnikovo omako. Za 4 osebe potrebujemo: 500 g belega puranovega ali piščančjega mesa, I žličko kaper, 1 jajce, 1 žlico sesekljanega peteršilja, 200 g vloženih paradižnikov, baziliko, sol, poper. V osoljeni vodi skuhamo meso, nato ga zrežemo na kocke in zmiksamo s kaprami, peteršiljem, jajcem, soljo in poprom. Miksamo toliko časa, da dobimo enotno zmes. Iz zmesi oblikujemo majhne cmoke. V kozici segrejemo drobno sesekljane in pretlačene paradižnike (ali pogrejemo paradižnikrrvo omako). Začinimo jo po okusu in odišavimo z baziliko. V omako damo mesne cmoke in jih kuhamo na majhnem plamenu 10 minut. Recept je z jedilnika znanega svetovnega združenja hujšajočih Wcight Watchcrs.
Prva
pomladna setev
Čeprav je letos vreme za vrtnarjenje še dokaj neugodno, se pomlad hitro bliša in z njo tudi prvo delo na domačem vrtu. V drugi polovici marca že lahko sejemo nekatere zclcnjadnicc na prosto, zato setvene gredice pripravimo brž, ko nam to vreme omogoča. Po možnosti jih pripravimo na sončni legi in v zavetju. Prcdno gredice še enkrat plitvo prcrahljamo in poravnamo, nanje natrosimo do 5 cm debelo plast šote. Z motiko ali grabljami jo plitvo podkopljcmo irt gredico zravnamo. Zdaj je vse nared za setev. Če smo ravnali po teh navodilih, sc nismo trudili zaman, kajti na tako pripravljeni podlagi bodo imele sadike veliko koreninsko grudo in močno razvite korenine, to pa bo na rasti posejanih zelenjadarje kmalu opazno.
Novi
bonusni razredi
Nekatere zavarovalnice pri nas so uvedle za avtomobilska zavarovanja novo bonusno razvrstitev. Po starem je veljalo, da sc je bonus pomaknil vsako leto, ko škoda ni bila uveljavljena, za 10. odst. navzgor, dokler ni dosegel 50 odstotkov, kar je bil najvišji popust. Za vsako prijavljeno škodo sc je štetje znova pričelo od začetka. Zdaj je uveljavljeno več bonusnih razredov, pri vsaki prijavljeni premiji pa zavarovanec izgubi le dva, se pravi, da bi tisti, ki bi bil z sedmem razredu, lahko imel vsako tretje leto prometno nesrečo, pa bi še vedno plačeval samo 50 odst. premije. Slabše pa sc bo godilo novim zavarovanccn, ki bodo morali po tem sistemu ob nezgodi v prvem zavarovalnem letu plačevati 20 odst. dražjo premijo od začetne. Novosti je še več, o njih pa prihodnjič.
priloga dolenjskega lista 1 3
'š
BREŽICE PRED 90 LETI - Mesto Brežice, ki je nastalo nad sotočjem Save in Krke oh srednjeveškem gradu, sestavljajo večinoma sklenjeno pozidane pritlične in enonadstropne meščanske in trgovske hiše. Na koncu mesta stojita frančiškanski samostan in cerkev sv. Antona Padovanskega iz druge polovice 17. stol. Razglednica nam kaže mesto in posebej še deželno bolnišnico iz leta 1889. Kot je razvidno z napisa, so bile Brežice takrat dvojezične. Z razglednice diha minuli čas, ki se v marsičem razlikuje od današnjega. Nekateri gledajo na mesto s ponosom, ker se je marsikaj novega in lepega zgradilo, drugi z žalostjo, ker se je veliko lepega tudi izgubilo in uničilo. (Pripravila zgodovinarka in kustodinja Vlasta Dejak)
Silna rodovitnost - Sploh so Dolenke precej rodne - nektere še preveč: v 7 letih po 6 otrok naredi se večkrat, tudi po 15-20 otrok od ene matere ni nobeno čudo. Klemcnka na Mimi imela jih je celo 25.
Ne ceni čednosti - Čednosti više stopinje ne ceni Dolenec, ne pozna rahločutja, velikodušje zdi se mu smešno, velik darežljivec mu je norec, entuziazm, tudi posebno goreči pobožnosti se roga. Meterc mu je bedak - Prešim prismoda, ali vendar sila kunštov. Zveste ljubezni ne razume, da se človek ne ženi, ako ga izvoljena hoče vzeti le radi imetka, ne iz ljubezni, zdi se mu čudno etc.
Kedar leži mrlič na odru, kaže se dolensko lahkoživstvo in lahkomiselnost v naj grji podobi Molivci morajo dobro piti in sicer mnogo dnigače raznašajo hišo, kar se da grdo. Se ostudnejše pa so veselice kise napravljajo, šale, burke, smešnice, igre golobček, rokodelci, rihtar etc in nesramna igra: ženitovanjc, kjer se trgajo etc.
J
§> '	©ff@@
Tega, kar se leskeče v dolino in gor v breg, človeška roka nikoli ne bi mogla tako skladno naslikali na platno, narava pa, ta nenadkrilji-vs umetnica, je nametala brez reda in brez pomisleka zlate barve v vseh odtenkih, postlala tla z listjem vseh barv od škrlatno rdeče prek zlato-rumene do rjave. Kakšno razkošje! Bliža se večer in barvna paleta host žari v vsem svojem veličastju.
Na pravkar preorani njivi mlada soseda z nevajeno roko prvič seje pšenico. Najdeva čas za nekaj besed. Malo pokramljava o sosedih, bližnjih in daljnih, in tako zvem, da je Lojzka iz hribov, nekaj starejša od mene, hudo bolna v bolnišnici.
“Kap jo je, nikoli več ne bo mogla kaj prida delati, ” vzdihne soseda, ki kljub rosni mladosti razume bolečino bivanja le še zaradi življenja samega, brez prave koristi.
Nekaj hišic \isoko tam gori v vasici, skriti očem v dolini, le nekaj ljudi in Lojzka, z globoko pognanimi koreninami v svoji hišici vleče svoj včeraj v jutri. Roke hrapave od težkega dela, modre oči vdane v usodo garanja za
vsakdanji košček kniha, srce pa, srce matere pa kot da vsa ta trudna leta že zdavnaj odštevajo svoj čas nekomu drugemu, ne materi, ne temu srcu.
Dve hčeri je spravila v življenje, obema vseskozi pomagala po najboljših močeh in obe sta ji vračali ljubezen in ji pomagali, kolikor se je le dalo ob dnižinsih obveznostih, zdaj pa je rodna hišica ostala prazna, le v hlevu se nestropno prestopa kravica s teličkom, ko jo občasno pride oskrbeti mlajša gospodinjina hči, ki živi nedaleč od doma svojega otroštva.
"Kaj pa dniga živina?, vprašam in skoraj prepričana sem, da bom dobila odgovor: “prodala je”. Pa ne.
“Imela je velikega vola, za prodajo ga je redila, da si malo opomore na kmetiji, pa ga je dala hčerama, zastonj. ” Vidim tiste modre oči, solzne od bolečine, da ne bo več mogla nikoli prav prijeti za delo, pa odločita', da pomaga hčeram, dokler jima lahko... nikoli utmjena želja matere z raskavimi rokami od trdega dela, utrujenim pogledom naveličanosti in ljubezni polnim srcem, ki je za dajanje vedno mlado in toplo.
Agnes
GSapsipfiO šsgolfc
Nikoli ne bom pozabila osmega marca pred petnajstimi leti, zame je ostal najlepši od vseh dnevov žena.
V zadnjem razredu osnovne šole smo bili še otroci, vendar na pragu odraščanja. Spominjam se, da je bilo zadnjo šolsko uro, ko je v razred prišla razredničarka. Čestitali smo ji za dan žena in ji izročili darilo. Na kratko se je zahvalila, nato sedla za svojo mizo in nekaj pisala. Čez nekaj časa je vstala, se odpravila proti vratom razreda in rekla: "Dekleta, pojdite zdajle z mano. ”
Vstala sem kot vse dmge in odšla za razredničarko. Pustila nas je na hodniku. "Malo me počakajte, ” je rekla in izginila skozi vrata v zbornico. Ugibale smo, zakaj nas je poklicak Morda je treba pomagati pri pripravah za jutrišnjo šolsko proslavo, morda potrebujejo pomoč v kuhinji.
Ko se je vrnila, je stopila med nas in nam zaupno povedala: “Fantje so želeli pripraviti presenečenje, pa so me prosili, naj vas odpeljem iz razreda. Pojdimo zdaj nazaj."
Korak nam je zastajal, ko smo se vračale na svoje sedeže. Na klopeh smo zagledale lepe šopke iz vejic
mačic in leske, iz zvončkov in cvetoče rese, povezane s trakcem. Poleg šopka pa je bila pomaranča.
V zadregi in rdečih lic sem zrla v šopek pred seboj. Presenečenje je bilo za vsa dekleta popolno in čudovito. Tudi fantje so bili tihi in mirni.
Razredničarka je kajpada opazila našo zadrego in pretrgala tišino. Dejala je, da so se fantje sami spomnili tega, da so se nam dekletom hoteli malce oddolžiti za vse njihove nagajivosti in lumparije med odmori. Rekla je še, da bomo čez nekaj mesecev krenili vsak na svojo pot, da se bližamo dobi odraščanja in da mommo vedeti, koliko pomenijo v življenju drobne pozornosti, ki pokažejo spoštovanje do sočloveka; in da je prav osmi marec za to primeren dan.
Zadnja leta so osmi marci nekako zbledeli. Rdeč nageljček pa sindikalna zabava, s katere žene odhajajo kmalu domov, moški del kolektiva pa ostaja do zadnjega kozarca. Takšen dan žena je morda res odveč, vsaj meni so dragocena darila in sindikalne zabave odveč. Po vseh letih se še vedno najraje spominjam svojega pnega dneva žena in tistega najlepšega šopka m šolski klopi
Podobe iz arhivov
V zbirki Nova slovenska knjiga, ki jo izdaja Mladinska knjiga, običajno nc izhajajo knjižni prvenci, saj je zbirka namenjena izdajanju pomembnih del uveljavljenih domačih avtorjev. Vendar je bila pred kratkim narejena izjema. Kot ena od najnovejših knjig te zbirke je izšel knjižni prvenec Teda Kramolca PODOBE IZ ARHIVOV. Izjemo je lahko pojasniti. Ted Kramolc je izseljenski pisatelj in ga je doletela podobna usoda kot mnoge druge ustvarjalec iz slovenskega izseljenstva, nastalega po zadnji svetovni vojni: v domovini niso mogli objavljati, če so kaj objavili v tujini, pa ni prišlo do bralstva v Sloveniji. Tako sta časovno vzporedno, a brez oplajajočega stika in prepletanja tekla dva literarna tokova, eden doma in drugi v tujini, z dozorelimi ustvarjalci tu in tam. Kramolc je eden tistih, ki je pisal in objavljal v izseljenskem časopisju, priložnost, da izda knjigo v domovini, pa sc je pokazala šele zdaj.
Kramolca je življenjska usoda popeljala v izgnanstvo z našo politično emigracijo leta 1945. Najprej je živel in delal v Avstriji, potem je odšel onkraj velike Tu že v Kanado, kjer je čez nekaj let dobil državljanstvo. S tem sc je zanj dokončno zaključilo begunstvo in izgnanstvo. Prebil sc je od progovnega delavca do arhitekta za notranjo ureditev, njegova ljubezen pa sta ves čas bila slikarstvo in literatura. Na obeh področjih se je tudi primerno uveljavil.
Kramolčcva življenjska pot in izkušnje odmevajo v njegovi prozi. Novele in črtice, ki so zbrane v njegovem knjižnem prvencu, so očitno avtobiografske, sicer pa zasnovane nekoliko drugače od novel, kot jih pišejo naši pisatelji; trdneje so namreč oprte na ameriški slog kratke proze. V njih tudi ni za izseljence značilne nostalgije po izgubljenem domu in domovini. Kramolc opisuje ljudi iz okolij, kjer je živci, odkriva razsežnosti tujega sveta in položaj posameznika v njem. Tako je kot pisatelj za naše bralstvo posebej zanimiv, saj nam s slovensko govorico izrisuje drug svet, ki ga sicer literarno lahko odkrivamo le skozi prevodno literaturo.
MILAN MARKELJ
Pesek v dlaneh
Pri Mladinski knjigi je izšla v zbirki Pisanice nova knjiga pisatelja Mihe Mateta, ribniškega rojaka. Knjiga ima naslov
PESEK V DLANEH, podnaslov pa pove, da so v njej zgodbe iz Afrike. Gre za enajst egiptovskih in prav toliko tunizijskih zgodb, pravzaprav kratkih potopisno obarvanih pripovedi o deželah, ki jih tudi vedoželjni Slovenci pogosto obiskujejo.
Avtor na neposreden in iskriv način prikazuje starodavno zgodovino Egipta in Tunizije, vendar pa mu to sluzi le kot okvir za zgodbe njegovih junakov - otrok. To so mali kocijaži, deklice ob tkalskih statvah, kamclovodci, prodajalci spominkov, raznašalci kruha, potomci starodavnih Berberov ali pa najmlajši prebivalci puščave in oaz, ki si na takšen ali drugačen način poskušajo zaslužiti košček vsakdanjega kruha.
“Povsod sem jih srečeval... Veter jim je kuštral lase, pesek jim je polzel med prsti, nc da bi vedeli, kako hitro mineva mladost in da se reka, ob kateri si služijo kruh, za večno izgublja v moiju”, je na koncu zapisal pisatelj.
Iz zgodb lahko razberemo prepričljivo, avtentično doživetost teh dežel z vsemi mozaičnimi večplastničnostmi življenja, na eni strani vtkanega v preteklost, na drugi strani pa zelo močno poudarjenega v sedanjosti.
Knjigo Pesek v dlaneh je ilustrirala Dunja Koflcr. Ilustratorkinc realistične risbe bralcem še bolj približajo svet, ki ga prikazujejo pisateljeve kratke pripovedi. Knjiga je predvsem namenjena mladim, zadovoljila pa bo tudi starejše bralec.
IVAN ZORAN
Pisma iz tujine
V knjižni zbirki Brevir, v kateri založnik Mihelač izdaja esejistično literaturo, je pred kratkim izšla knjiga Aleša Debeljaka PISMA IZ TUJINE. V nji so zbrani eseji, ki jih je avtor napisal v zadnjih nekaj letih bivanja v Ameriki in jih objavil v slovenskem časopisju.
S kritiškim duhom in značilno veliko razgledanostjo sc avtor v njih loteva predvsem ameriške kulturne scene, od literature, množične popularne glasbe do filma in ekologije kot vprašanja duhovne onesnaženosti. Tako nam odgrinja v premislek pojave sodobne Amerike, s katerimi sc v določeni meri srečujemo tudi tukaj in zdaj, saj ameriški kulturni vzorci preplavljajo svet in se nam tako ali drugače vsiljujejo v življenje in s tem slej ko prej tudi v naš prepotrebni premislek. Dcbcljakova pisma iz tujine tako pravzaprav niso pisma iz povsem prave tujine, iz tuje dežele, če seveda kritiški premislek, miselna distanca in moralna drža niso tisto, kar je tuje našemu trenutku, in s tem tak način gledanja na pojave za nas tujina. Vsebinsko je knjiga razdeljena na pet sklopov, ki nosijo zgovorne pomenske naslove: Ekologija telesa in duha, Up in strah množične godbe* Izgubljeni raj književnosti, Meje filmskega carstva in Znamenja časa.
MILAN MARKELJ
	
j



: LV.s- -V
.
’ i, ■


Tone Knez
©
Arheološko bogastvo Novega mesta)
Več kot sto let je minilo, odkar so leta 1890 pri gradnji Kolodvorske ceste odkrili prve arheološke najdbe v Novem mestu. Več kot sto let arheoloških raziskav v Novem mestu je razlog, da se ozremo na opravljeno delo in dobljene rezultate ter jih historično ovrednotimo.
Arheološka podoba Novega mesta se je v sto letih bistveno spremenila. Prve najdbe ob prelomu stoletja v strokovnih krogih niso vzbudile večje pozornosti, bile so v senci bolj imenitnih najdb iz drugih krajev Dolenjske. Sele odkritje halštatskega bronastega oklepa in trinožnega kotliča v Kandiji pred petdesetimi leti je pritegnilo pozornost in večje zanimanje arheologov za novomeško najdišče. Ustanovitev Dolenjskega muzeja in hitri razvoj slovenske arheološke vede po drugi svetovni vojni sta omogočila načrtno in kvalificirano raziskovanje tudi v Novem mestu. Z ustanovitvijo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu se je načrtno raziskovanje in reševanje arheoloških spomenikov še bolj okrepilo in opravlja se tudi sistematična arheološka topografija Dolenjske. Obsežna izkopavanja velikih nekropol: Mestne njive, Kandija, Beletov vrt in Kapiteljska njiva so v minulih treh desetletjih močno obogatila novomeški arheološki fond in večala pomen tega bogatega najdišča. Nekatere izjemne grobne najdbe imajo visoko ceno tudi v mednarodnem merilu, zlasti najdbe iz halštatskega časa.
Predzgodovinske naselbine
Odločilnega pomena za ureditev zavarovane naselbine v prazgodovini je bila imenitna geografska lega na skalnatem pomolu nad vijugavo Krko. Dolina Krke kot pomembna prometnica v prazgodovinskih obdobjih pred izgradnjo rimskih cest je omogočala trgovske povezave in izme-
njavo dobrin z oddaljenimi naselbinami na vzhodu in zahodu Dolenjske. Tudi plodno zemljišče in nekatere pomembne rude in surovine so pripomogle, da je območje Dolenjske v zadnjem predkrščanskem tisočletjem doživelo velik gospodarski in kulturni vzpon, ki je dosegel svoj vrh v jugovzhodnoalpski halštatski kulturi starejše železne dobe.
Prazgodovinska naselbina v Novem mestu je bila zgrajena na Marofu. Ta prostor ima že naravno višinsko lego na severnem robu novomeške kotline. To je močno utrjeno gradišče ovalne oblike s približno 2,5 ha zavarovanega naselbinskega prostora. Z visokim zemljenim obrambnim nasipom utijeni vzhodni in severni rob je še danes dobro viden, medtem ko je zahodni rob gradišča z oranjem že zabrisan. Tudi vhod v nekdanjo naselbino na njeni severni strani je dobro viden. Slučajne površinske najdbe in manjše poskusno izkopavanje na severnem robu gradišča so pokazala, da je bil ta prostor naseljen že ob koncu bronaste dobe in nato neprekinjeno do mlajše železne dobe. Izkopavanje je pokazalo, da je bil obrambni nasip s kamnitim jedrom v halštatski dobi dvakrat zgrajen in nasipan. Veliko število halštatskih in keltskih grobov v mestu na obeh bregovih Krke kaže na to, da razmeroma majhna naselbina na Marofu ni bila edina prazgodovinska naselbina v mestu. Domnevamo, da so v železni dobi bili še drugi primerni naselbinski prostori kot na primer: na Kapitlju, na Grmu, v Portovaldu, ki doslej še niso bili raziskani.
Zaradi svoje dominantne in dobro zavarovane lege je bila naselbina na Marofu zelo verjetno trajno prebivališče vladajočih halštatskih knezov v Novem mestu. Ker na Marofu niso našli ostankov iz rimskega časa, domnevamo, da je po rimski zasedbi naših krajev bila naselbina iz prometnih razlogov preseljena v dolino, in sicer na območje starega mestnega jedra, kjer je bilo kasneje zgrajeno Rudolfovo mesto. Na to kažejo skromne rimske naselbinske najdbe, ki smo jih pred leti odkrili pri sondažnem
Žarni grob s trebušasto žaro z Mestnih njiv
izkopavanju v proštijskem vrtu. Natančna lokacija in velikost rimskodfobne naselbine zaenkrat se nista znani.
Kultura žarnih grobišč
Najstarejše doslej znane arheološke najdbe iz Novega mesta so iz grobov v Bršljinu, iz obdobja kulture žarnih grobišč (10.-9.stol. pred n.št.). Velikost tega grobišča m znana, ker je zemljišče že zdavnaj pozidano in terenske raziskave niso več možne. Intenzivna in trajna naselitev Novega mesta se je začela v pozni fazi kulture žarnih grobišč (8.stoI. pred n.št.) z izgradnjo utrjene naselbine na Marofu in ureditvijo sočasnih grobišč na Mestnih njivah in na Kapiteljski njivi. Na obeh nekropolah je bilo doslej odkritih skupaj že več kot 300 grobov, pri čemer obe grobišči še zdaleč nista do kraja raziskani. Grobovi so zelo velike trebušaste žare, na trebuhu so okrašene s plastičnim nazobčanim rebrom. Poznamo pa tudi grobove brez žare, kjer so sežgane kosti in pepel nasuli na dno preproste grobne jame.
Ti grobovi so praviloma brez pridatkov. Večina žarnih grobov je bila z oranjem že poškodovana, zgornji deli žar so odrezani. Pri redkih nepoškodovanih grobovih smo ugotovili, da so bile žare na vrhu pokrite s kamnito ploščo ali pa z narobe poveznjeno lončeno latvico.
Kot pridatke v žarah najdemo največkrat skledo z ročajem ali latvico, bolj redko tudi bronasto iglo, fibulo očalarko in glinasto vretence. Zelo majhne temnomodre steklene jagode se v teh grobovih prvič pojavijo v večjem številu.Maloštevilni in enakomerno porazdeljeni grobni pridatki kažejo na socialno enakost pokopanih oseb ali pa na določeno pravilo pokopavanja.

jsm.
1 4 priloga dolenjskega lista
■
■	, S • J. s
Ivi
I-I-I
.v.
.v.
vl-
iv:
.v.
vl-
ivi
.v.
•M*
vi;
.v.
-v.
Ivi
-M-
•Iv
•Iv
Ivi
:•:•:
:•:•:
nogomet
I. DRŽAVNA LIGA, 18. KOLO: SLOVAN MAVRICA- STUDIO D 2:1 (0:0)
STUDIO D: Mohor 7, Jakša 5, Kobe 6, Kosič 7, Prelogar 8, Milanovič 7, Juršič 6, Rozman 6, Martinovič 7, Oblak 6, Bracovič 5 (Gruden 5, Za-mida /)
LESTVICA: 1. SCT Olimpija 27, 2. Maribor Branik 24, 3. Mura 23, 4. AM Cosmos Ljubljana 23, 5. Kom->as Holidays 22, 6. Živila Naklo 22,
Steklar,
Nafta, Belvedur Izola—Mura, Kompas Holidays- Rudar (V), SCT Olimpija—Slovan Mavrica, Potrošnik— Koper, Gorica—Maribor Branik.
odbojka
-M- pas Holiaays 11, b. Živila Naklo Ll S: 7. Studio D 21, 8. Rudar (V) 19 itd.
V	naslednjem kolu igrajo: Studio I-I-I D—AM Cosmos Ljubljana, Živila -I-I-: Naklo—ISS Železničar, Publikum I-I-I Steklar, Flcktroelement Zagorje :•:•:' " * - ■ -•v.
:i*
:•:•:
:•:•:
-M-
:•¥
:•:•:
•Iv
.vi
KONČNICA DP, play off moški,
POLFINALE: VILEDA-PIONIR •S: 3:0 (9, 3, 4) in SALONIT—NOVI
GRANITI KAMNIK 3:0 (10, 8, 5)
11.	DOL, moški, 16. KOLO: PIONIR S: II - SALONIT II 2:3 (-4, 7, 11, -7,
-11)
LESTVICA: 1. Ljutomer 30, 2. To-
polšica 24... 10. Mislinja 8,11. Pionir g: II 6, 12. Celje 2.
•g V naslednjem kolu potuje ekipa Pio-gl; nitja II v Ljutomer.
|g II. DOL, ženske, 16. KOLO: PIO-NIR—ŠENTVID 3:1 (1,8,-11,8) LESTVICA: 1. Mislinja Steel 32, 2. Pionir 26, 3. Alpin Triglav 24 itd.
V	naslednjem kolu igrajo Novomeš-čanke doma z Vitalom.
III. DOL, moški, 14. KOLO: MO-KONOG—OLIMPIJA II 1:3 (16, -
12,	-8, -8)
LESTVICA: I. Pan Kovinar 28... 7. Mokronog 12, 8. Portorož 6, 9. Plamen 4, 10. Bohinj 2.
Mokronožani potujejo v soboto k vodilni ekipi Pana Kovinarja.
III. DOL, ženske, II. KOLO: BOHINJ—LIK TUJA II 1:3 (-13, -12, 13, -4)
LESTVICA: 1. Plamen 20... 6. Jesenice 10, 7. LIK Tilia II 6, 8. Piran 4.
•g
•:•:•
I-V
Ivi
•M*
v.-
:•:•:
vl-
ivi
:*:•:
.v.
.v.
.v.
Ivi'
.-.v
-.v,
v.-.
g;
vi-
:g;

V naslednjem kolu igrajo Kočevke doma z Jeseničankami.
rokomet
I. DRL, ženske, modra skupina, 9. KOLO: OPREMA KOČEVJE-KRIM ELECTA 23:26 (13:13) OPREMA: Jesenko, M. Dragičevič 5, Lindič, Guštin 4, Vuk 3, L. Dragičevič, Klančar, Bejtovič 2, Končič 4, Kersnič, Vinčič 5, Jovičič. LESTVICA: 1. Belinka Olimpija (tekma manj) 16, 2. Krim Electa 13„3. Mlinotest 8, 4. Oprema 8, 5. Kranj (tekma manj) 5, 6. Burja 4.
I.	DRL, ženske, bela skupina, 8. KOLO: IZOLA NOVO MESTO (13. marca)
II.	DRL, muški, vzhodna skupina, 16. KOLO: KRŠKO—ZAŠČITA ZAGORJE 26:16(9:10) LESTVICA: 1. Krško 27, 2. Velika Nedelja 23 itd.
II. DRL, moški, zahodna skupina, 16. KOLO: GPG GROSUPLJE— KODELJEVO 22:29, AKRIPOL TREBNJE—KAMNIK 22:20, PREDDVOR INFOTRADE—NOVOLI-NE 23:16 itd.
LESTVICA: 1. Šešir in Kodeljevo po 28... 5. GPG Grosuplje 16,6. Akripol Trebnje 12,8. Novoline 10, 11. Izola 8, 12. Mokreč 6.
namizni tenis
I.	DNTL, moški, 10. KOLO: KOVINA—NOVOTEHNA 7:0 Škafar — Miklič 2:0, Ignjatovič —Horvat 2:0, Zalaznik—Kralj 2:0. Škafar, Ignjatovič—Kralj, Horvat 2:0, Škafar Horvat 2:0, Rupar— Kralj 2:0, Zalaznik—Miklič 2:0.
MELAMIN—TAM G. V. 1:6 Murn—Tancer 2:1, Špelič—Grbič 0:2, Lesar—Plohl 0:2, Lesar, Murn Revizs,Plohl 1:2, Murn—Grbič 0:2, Špelič— Plohl 1:2, Lesar—Tancer 0:2. LESTVICA: 1. Kovina 20,2. Arcont 18... 5. Ilirija 8, 6. Novotehna 6, 7. Merkur 2, 8. Melamin 0.
II.	DNTL, 8. KOLO: NE KRŠKO— ISTRABENZ 5:2, NE KRŠKO—PRESERJE 4:3.
LESTVICA: 1. Vesna 26, 2. Ingrad 18... 6. NE Krško 16 itd.
■
1
.V.
•V.
.v. .v.
vi; I-I-I
•v.
:iv
I-I-I
g:
Ivi
-I-I-I
::::::
i-i-i1
I-I-I
Ivi
I-I-I
.v.
vI-
lSl
I-I-I
I-I-I
vi;
I-I-I
•V*
•S
i-i-i
•‘v.
-.v.
I-I-I*
vl;l
I-I-I-
i
;I;I;I
.v.
Si
-M-
I-I-I
I-I-I
I-I-I
I-I-I
-v.
Ivi
vi-
;g
vl-
iv!
'.-M
>>I-
•Ivi
'vi-
I;Iv
-I-I-I
;.v.
i
•i-i-i
;.v.
•;S
i-i-i-
•i-i-i
■i-i-i
i-i-i'
Vodili, a na koncu praznih rok
Navzlic eni najboljših iger je Studio D na startu prvenstva izgubil — V nedeljo derbi z AM Cosmos Ljubljana — Mag. Boštjan Kovačič novi predsednik kluba
Spomladanski del letošnjega prvoligaškega nogometnega prvenstva se je bolj ali manj pričel po napovedih, zlasti velja to za zmago Olimpije v Velenju, Maribora v Lendavi, Naklancev v Zagorju. Tudi poraz AM Cosmos Ljubljane s krepko spremenjenim Potrošnikom ni presečenje. Med tistimi, ki so si od uvodne tekme obetali boljši iztržek, so predvsem Sobočani in Novomeščani, slednji so v nedeljo gostovali v Ljubljani pri ekipi Slovana Mavrice.
Trener Nedeljko Gugolj je imel precej la Naklo, Kompas Holidavs in AM Cos-
težav pri sestavi ekipe, saj ni mogel računati na pomoč Glihe, mesto levega branilca je namesto Pavlina zasedel Jakša, zaradi poškodbe je manjkal V. Primc, zaradi dveh rumenih kartonov Mesojedec. Ne oziraje se na to, pa so radijci prikazali nemara svojo najboljšo prvoligaško igro doslej. Bili so boljši od slovanovccv, znova pa je prišla do izraza neučinkovitost njihovih napadalcev. Kaj pomaga na oko lepa, borbena in odprta igra, ko pa v nedeljo ni prinesla pričakovanega rezultata? Resda so radijci po imenitnem Prelogarjcvem zadetku sredi drugega polčasa povedli in po vodstvu še naprej igrali napadalno, kar pa se jim je že čez pet minut maščevalo. Da pa bo mera polna, jim je športna sreča v finiše tekme docela obrnila hrbet, saj so Kodeljevčani zmagoviti zadetek dosegli v zadnji minuti srečanja, kije potekalo v izredno težkih razmerah. Najboljši mož v novomeški enajsterici je bil v nedeljo Jože Prelogar, prijetno je presenetil tudi Martinovič, slabše od pričakovanj pa so zaigrali Jakša, Bracovič in zlasti mladi Janez Gruden. Ne oziraje se na poraz so Novomeščani dokazali, da jim je mesto v vrhu prvoligaške lestvice. Bržkone bo boj za prvi dve mesti — in to je napovedalo tudi uvodno kolo — potekal med SCT Olimpijo in Maribor Branikom, za tretje ga je kandidatov kar pet: Mura, Studio D, Živi-
So se Kočevke ustrašile zmage?
Moški prvoligaši so v soboto počivali, dekleta pa nadaljevala s prvenstvom — ______ Oprema na pragu zmage proti Krimu Electi
Zaradi nastopa slovenske državne reprezentance v kvalifikacijski tekmi za udeležbo na evropskem prvenstvu — tekmo proti Litvi so Slovenci dobili z 22:20 —je bilo moško prvoligaško prvenstvo prekinjeno, zato pa so z boji za točke nadaljevala dekleta. Najzanimivejša tekma modre prvoligaške skupine je bila v Kočevju, kjer je bila domača Oprema na pragu podviga.
Srečanje proti Krimu Electu bi Kočev- ustrašile ponujene priložnosti. Bile so ena-
ke kaj lahko dobile, seveda le, če se ne bi
NOVO MESTO 92 ŽE V II. SKL
BREŽICE - Le teoretične so možnosti, da se košarkarji Novega mesta 92 ne bi neposredno uvrstili v II. državno ligo. V prvi finalni tekmi za neposredno uvrstitev med drugoligaše so v Kočevju ugnali tamkajšnjo ekipo s 86:70 (42:43), povratna tekma pa jih čaka v nedeljo, 14. marca, ob 17. uri v športni dvorani pod Marofom. Najboljša novomeška strelca v Brežicah sta bila s po 24 koši Strašek in Bajc.
kovreden nasprotnik; prvi polčas se je končal brez zmagovalca, v nadaljevanju pa so gostiteljice povedle s 16:14 in vse je kazalo, da bo tekma kmalu odločena. Toda Kočevke so zatem naredile nekaj začetniških napak, prednost je kmalu splahnela, vseeno pa je bil izid vse do 6 minut pred koncem negotov. Po domala neverjetni seriji napak, ko igralke Opreme kar 10 minut niso zatresle mreže nasprotnic, je bila tekma seveda odločena, zmaga je odšla v Ljubljano. Škoda, kajti morebitni uspeh bi Kočevkam bržkone že zagotovil tretje mesto v končnici bojev za naslov državnega prvaka, kar bi pomenilo, da bi se v polfinalu znova srečale prav s Krimom Electo.
ŠAHOVSKI KOTIČEK
•	V soboto, 13. februarja, je bilo v prostorih OŠ Sevnica občinsko šahovsko
prvenstvo osnovnošolcev, na katerem je nastopilo 12 deklic in 32 fantov. Med mlajšimi deklicami je zmagala Mojca Grilc (OŠ Savo Kladnik) pred Ivanko Medved (Savo Kladnik, enota Loka) in Alenko Radej (Blanca), pri mlajših dečkih je bil prvi Matjaž Kranjc (Savo Kladnik) pred Alešem Povhom (Blanca) in Gorazdom Mlinaričem (Loka). V konkurenci starejših deklic je slavila Damjana Hočevar pred Andrejo Golob (obe Savo Kladnik) in Janjo Lončar (Blanca), med starejšimi fanti pa Igor Glavač, drugi je bil Andrej Zakošck (oba Savo Kladnik) in tretji Mitja Strojanšek (Blanca).	(jb)
•	Krmcljska Svoboda je na sv. Valentina dan pripravila 10. tradicionalni troboj šahistov Radeč, Krmelja in Sevnice. V končnem seštevku je zmagala ekipa Sevnice z 92 točkami pred Radečami 66 in Krmeljem 34. Najboljši posameznik je bil radeški mojstrski kandidat Miha Furlan, ki je zbral 14,5 točke. Naslednji troboj bo leta 1994 v Radečah.
•	Trinajst šahistov sc je udeležilo februarskega hitropoteznega turnirja ŠK
Milan Majcen iz Sevnice. Zasluženo je zmagal Toni Kos, ki je zbral 11 točk,' sledijo pa: Grilc 10,5, Smerdel 9, Kranjec 8, Lazič 7 itd. V skupnem seštevku vodi po dveh turniijih Kranjec z 21 točkami.	(jb)
•	Po dveh mesecih igranja se je končalo člansko šahovsko prvenstvo ŠK Milan
Majcen iz Sevnice. Nastopilo je deset igralcev, zmagal pa je Smerdel nad Grilcem in Kranjcem.	(jb)
•	Na podlagi lanskih rezultatov so v ŠK Milan Majcen minule dni razglasili šahista leta 1992. Ta laskavi naziv je pripadel Martinu Povšctu, Zvonko Mesojedec je bil drugi in Toni Kranjec tretji.
•	V mirnopeški osnovni šoli je bilo 6. marca regijsko prvenstvo fantov in
deklet, na katerem je nastopilo 32 mladih igralcev in igralk iz Starega trga, Dolenjskih Toplic, Šmihela, Grma, Bršljina in Mirne Peči. Starotrški šahisli so bili tudi tokrat razred zase. Med fanti je slavil Tadej Kobe, drugi je bil Perpar, tretji Ogulin (oba Mirna Peč), četrti Draškovič (Grm) in peti Konda (Stari trg), pri dekletih pa je zmagala Darja Kapš, druga je bila L Mihelič, 3. Butalova, 4. S. Mihelič, 5. Šterbenčeva (vse OŠ Stari trg). Pri organizaciji prvenstva so pomagali LB Novo mesto, Beti in mirnopeški Mercator. Kapševa in Kobe sta bila najboljša pred dnevi tudi na regijskem prvenstvu mlajših dečkov in deklic v Novem mestu. Najboljši bodo Dolenjsko zastopali na državnih osnovnošolskih prvenstvih.	(jb)
mos Ljubljana.
Prav AM Cosmos je nedeljski nasprotnik Novomeščanov. Obe ekipi sta na spomladanskem startu ostali praznih rok,
• Minuli petek je bila skupščina NK Elan Studio D, na kateri so novomeški nogometaši opravili temeljito inventuro opravljenega dela in potrdili že znane ambicije: že letos uvrstiti se v katerega od evropskih nogometnih pokalov; naj večjo priložnost vidijo radijci v pokalnih bojih. Kot je znano, jih že 24. marca čaka tekma četrtfinala slovenskega pokala v Ajdovščini z ekipo Primorja. Tokratna skupščina je prinesla pomembno kadrovsko spremembo: mesto predsednika kluba je namesto Boruta Novaka, ki še naprej ostaja v vodstvu novomeškega prvoligaša, prevzel mag. Boštjan Kovačič, predsednik IS SO Novo mesto.
točke pa v boju za vrh še kako potrebujeta. Jeseni so bili srečnejši Ljubljančani, ki so navzlic premoči Novomeščanov zmagali z 1 :0, prav nič pa ne bi imeli proti, če bo tokrat obratno. Trener Gugolj bo bržkone lahko računal tudi s Primožem Gliho in Bogdanom Mesojedcem, kije moral v Ljubljani zavoljo dveh rumenih karto-
PRIJETNO PRESENETIL — Željko Martinovič, ki so ga nekateri že odpisali, je bil v nedeljo eden boljših mož novomeške enajsterice.
Tekma bele skupine med Izolo in Novim mestom je bila preložena na soboto, zato pa seje nadaljevalo drugoligaško prvenstvo. Dve koli pred koncem je odločenega že veliko tega. V zahodni skupini so si Krčani že zagotovili prvo mesto in s tem najboljše izhodišče v končnici prvenstva, v soboto so kar z desetimi zadetki prednosti premagali Zagorjane, čeprav so ti ob polčasu celo vodili, 15 minut pred koncem tekme pa je bil izid še izenačen. Bolj negotovo je v vzhodni skupini, kjer boj za prvo mesto bijeta Šešir in Kodeljevo, trebanjski Akripol in črnomaljski Novoline pa zasedata mesti v drugi polovici lestvice.
TURNIR V MALEM NOGOMETU
NOVO MESTO - Športna zveza Novo mesto organizira turnir v malem nogometu, ki so bo pričel v soboto, 20. marca, ob 8. uri v športni dvorani pod Marofom, trajal pa bo do 31. marca. Nagradni sklad znaša 50 odstotkov prijavnine, ki znaša 4.000 tolarjev za ekipo, poravnati pa jo je moč bodisi na žrebanju, ki bo v sredo, 17. marca, ob 18. uri v rcjni sobi doma športov na Loki, bodisi na žiro račun 52100-678-80347.
MLADI ROGOVCI NA DP
KRANJSKA GORA - Minuli teden so se mladi smučarji SD Rog udeležili državnega prvenstva v mlajših kategorijah na podkorenski progi. Med 130 tekmovalci je bil v superveleslalomu Koprivnik 35., Sašo Sonc in Vodopivec sta odstopila, v smuku je bil Šonc diskvalificiran, v veleslalomu jc bil Koprivnik 55. in Šonc 66., v slalomu pa jc nastopil le Šonc, a žal odstopil. V Cerknem pa je bila v nedeljo tekma cicibanov za državni pokal. Nastopilo je 80 tekmovalcev; Sašo Šonc jc Bil 20., Tomaž Kastelic 23. in Žiga Golob 26.
PO PODALJŠKIH
ČRNOMEIJ - V zadnjem kolu končnice drugoligaškega državnega prvenstva, ki odloča o obstanku v ligi, je črnomaljski Zadoni šele po podaljških s 103:100 (90:90, 40:41) ugnal Ipoz Rudarja. Črnomaljci so tako med dvajsetimi drugaligaši obeh skupin zasedli 17. mesto, oddahnili pa si bodo lahko šele po naslednjih srečanjih, ki jih čakajo z najboljšimi ekipami območnih košarkarskih lig.
V aprilu
začetek dvoletne teniške šole
Razveseljiva hovost iz TK Novo mesto
NOVO MESTO — Teniška sezona na prostem je pred vrati, v TK Novo mesto načrtujejo, dajo bodo pričeli že čez mesec dni. Hkrati z novo sezono pa bo pričela delati tudi dvoletna teniška šola, ki bo z razliko od dosedanjih potekala neprekinjeno tako v letni kot v zimski sezoni.
Šolo bo vodil teniški trener Dušan Hočevar in bo delala po vzoru podobnih šol v drugih teniških okoljih. Vanjo naj bi bilo vključenih kar največ otrok, izmed katerih bodo najboljši potem prestopili v tekmovalne viste TK Novo mesto. Udeleženci šole bo prek leta dva ali trikrat tedensko spoznavali skrivnosti teniške igre na igriščih v Portovaldu, čez zimo pa v telovadnicah in športnih dvoranah. Vse ostale informacije je moč dobiti v dopoldanskih urah pri sekretaiju kluba Marku Remsu (telefon 21—712), ki zbira tudi prijave, prvi sestanek z vsemi zainteresiranimi starši in otroki pa bo v začetku aprila.
nov tekmo gledati s tribui). Nobena skrivnost ni, da v novomeškem taboru od nedeljskega dvoboja pričakujejo poln izkupiček in seveda polne tribune. Tekma se bo pričela ob 15. uri.
V nedeljo pa s spomladanskim delom prvenstva pričenjajo tudi drugoligaši. Kočevski Avtobum je po sijajni seriji zmag v pripravljalnem obdobju zagotovo med kandidati za eno od prvih dveh mest, ki še vodita v I. državno ligo. Kočevci so jesen končali na petem mestu s tremi točkami zaostanka za drugouvrščenim Primorjem, njihov nedeljski nasprotnik pa je ekipa Korotana, s katerim avtobumarji ne bi smeli imeti prevelikih problemov.
B. B.
S kegljaških stez
•	Na kegljišču hotela Sremič se je te dni končalo regijsko prvenstvo ženskih dvojic. Po pričakovanjih sta naslov osvojili lanski zmagovalki Milena Vebr in Rozi Flisar, ki sta podrli 1596 kegljev; sledijo pa: Zupančič-Vcblc 1445, Jeraj-Mczgec 1313 (vse Mercator Trebnje) itd.
•	Tudi moški del regijskega tekmovanja dvojic jc minil brez presenečenj; zmagala sta Željko Golcš in Janko Popovič s 3247 podrtimi keglji pred dvojicami Draganjac-Šimic (3219), Stupar-N. Popovič (3209), Bajuk-Ribarič (3146) ild.
•	V 8. kolu ženske medregijske lige jc ekipa Krškega doma le igrala le neodločeno z mariborskim Gimom 4:4 (2215:2213) in tako vodeče prepustila ekipi Invalida iz Maribora, ki jc v tem kolu v gosteh premagal Impol s 6:2. Trebanjke so bile tokrat proste.
V	soboto druga polfinalna tekma
Pionir-Vileda
Pičle možnosti novomeških odbojkarjev za presenečenje
NOVO MESTO Prejšnji teden so bila odigrana polfinalna srečanja končnice odbojkarskega prvenstva v moški in ženski konkurenci za naslov drugega državnega prvaka. Vsi izidi so pričakovani in na dlani je, da bosta tudi finalna obračuna takšna, kot ju je bilo moč napovedati že pred tedni ali meseci.
V	moški konkurenci je mariborska Vileda že med tednom gladko odpravila Novomeščane s 3:0 in skoroda zanesljivo bo končni zmagovalec znan že po soboti, ko se bosta ekipi pomerili v drugi tekmi v športni dvorani pod Marofom. Podoben je razplet drugega polfinalnega para med Šalonitom in Novimi Graniti iz Kamnika, kjer imajo Kanalci glavno besedo; prvo tekmo so dobili prepričljivo s 3:0 in bržkone tudi v soboto ne bo kaj drugače. Tako bo finalni par Vileda— Salonit, v boju za tretje mesto pa se bodo pomerili Kamničani in Novomeščani. V ženski konkurenci sta zmagovalca prvih tekem celjski Abes Trade in mariborska Paloma Branik, ki sta tudi prva kandidata za nastop v finalnem obračunu.
Štiri medalje Repčeve
Imeniten nastop Natalije Repec v Celju — Prvakinja __na 50 m prosto — Prva tudi ženska štafeta
CELJE — Že v prejšnji številki smo pisali o imenitnih dosežkih mladih plavalk in plavalcev krškega Celulozarja na zimskem državnem prvenstvu mladih kategorij, tokrat pa so razveseljive vesti prišle tudi iz celjskega 25-metrskega bazena Golovec, kjer je bilo med 5. in 7. marcem drugo odprto absolutno prvenstvo za člane in članice.
Prvenstva se je udeležilo 160 tekmovalk in tekmovalcev iz štirinajstih slovenskih in štirih hrvaških klubov, med njimi je bilo tudi 7 predstavnikov Celulozarja, ki jih je vodil prof. Anton Bizjak. Krčanke so osvojile kar pet medalj, med njimi sta tudi dva naslova državnih prvakov; osvojila sta jih Natalija Repec na 50 metrov prosto s časom 27,95 sek., in štafeta 4 krat 100 metrov v postavi Natalija in Anja Repec, Kraševec, Slapšak, ki je dosegla čas 4:05,82. Natalija Repec je ob zlatu osvojila še dve srebrni odličji, eno na 100 m prosto in drugolia 200 metrov prosto, brona-
Pionirjem trikrat srebro
Za novomeške atlete številka 13 ni nesrečna
Na dvoraaskem DP so nastopili trije fantje in pet deklet. Vsi fantje so osvojili srebrne medalje, dekleta pa so bila trikrat četrta, dvakrat sedma in enkrat osemnajsta.
Najboljši novomeški udeleženec je bil Miha Durič, kije osvojil dve srebrni medalji. V teku na 60 m z ovirami je s časom 8,85 s dosegel tudi pionirski dolenjski rekord. Tudi drugo medaljo, v sprintu na 60 m, je osvojil z odličnim rezultatom 7,54 s. Tretjo novomeško srebrno medaljo si je priboril Dejan Šmalc v skoku v višino. Prekočil je 165 cm.
Sezona dvoranskih atletskih prvenstev se je za AK Novo mesto dobro končala. Trinajst medalj z državnih prvenstev in 6 dolenjskih dvoranskih rekordov je v natančno merljivem športu, kot je atletika, neizpodbiten znak
KADETI ŠE NAPREJ NEPORAŽENI
NOVO MESIT) - Kadetska ekipa KK Novo mesto 92 je v zaključnem delu tekmovanja najboljših slovenskih moštev še vedno neporažena. Mladi Novomeščani so doma ugnali Zagorje z 91:60, pri čemer je Strašek prispeval 43 točk, Petrov 20, Andrijanič pa 14, premagali pa so tudi mariborski Satcx z 72:63. Strašek je prispeval 29 točk, Petrov 18 in Andrijanič 13. Manj uspešni so bili mladinci, ki so proti Triglavu izgubili z 88:97, proti Olimpiji pa 76:80. Na prvi tekmi jc Červ dosegel 28 točk, Strašek 25, Černe 18 in Petrov 14, na drugi pa Strašek 22, Čeme 21, Petrov 18 in Andrijanič 12.
napredovanja.
Razveseljivo, če ne bi atleti, ki te uspehe dosegajo, komajda verjeli, da za pokroviteljstvo nad športom, ki naravno raste iz domačega okolja in se ne krasi z. uvoženo krvjo, ki ima bogato tradicijo nastopanja v državni reprezentanci ter medalje z balkanskih in mediteranskih iger, v Novem mestu ne morejo in ne morejo ogreti nikogar.
J. P.
sta pa je bila v tekmi članic na 400 m prosto. Poglejmo še ostale dosežke krških plavalk in plavalcev. Na 50 m prosto je bil med člani Matej Božovič dvanajsti, na 400 m prosto pa Gregor Povhe deseti. V tekmi članic na 400 m je bila Maja Kraševec šesta in Anja Repec deveta, na 100 m hrbtno je bila Urška Slapšak šesta, na tekmi članov 200 m mešano pa Povhe enajsti in Božovič trinajsti. Ženska štafeta 4-krat 200 m je za las zgrešila bronasto medaljo in bila četrta, medtem ko je na 200 m prosto Kraševčeva zasedla peto, Anja Repec pa deseto mesto. V članski tekmi na 100 m v delfinovem slogu je bil Božovič štirinajsti, na 800 m prosto jc bila
• Mlajša pionirka, učenka 6. razreda OS v Dolenjskih Toplicah, Melita Hohnjec, je na državnem pionirskem prvenstvu osvojila srebrno metaljo v skoku v daljino. Doskočila je na 498 cm, kar je za mlajšo pionirko imeniten dosežek.
Kraševčeva peta in Anja Repec enajsta, na sto metrov prosto pa je srebru sestre Anja Repec dodala šesto mesto, Kraševčeva pa je bila nehvaležna četrta.
Po besedah prof. Antona Bizjaka je takšna bera več kot odlična, saj se v Celu-lozarju na to prvenstvo niso posebej pripravljali, njihovi letošnji cilji so pač usmerjeni na letno sezono v 50-metrskih bazenih. Plavalke in plavalci obljubljajo, da bodo njihovi rezultati še boljši, če bodo naposled pridobili toliko željeni letni bazen.

•	Snežne razmere zadnje tedne so šle na roke alpinistom, ki so v Julijskih in Kamniških Alpahv opravili nekaj zimskih vzponov in pristopov. Tako sta v jugovzhodni steni Štruce v Kamniških Alpah brata Tomaž in Matjaž Erpič ponovila Verino smer, visoko 150 m in pete težavnostne stopnje.
•	Toni Barbo in Stane Mokotar sta v severni steni Grintovca ponovila Zgrešeno smer. Za 250 m visoko smer sta potrebovala pet ur.
•	V severni steni Zadnje Mojstrovke sta Marko Hrovat in Stane Mokotar preplezala Žleb. Stena je visoka 600 m, plezanje pa je trajalo kar deset ur.
•	Sredi februarja so člani novomeškega AO izvedli spominsko turo v Tamarju. Hrovat, Hartman, Horvat in Mihalič so opravili pristop na Jalovec, med povratkom pa je Mihalič presmučal še Jalovčev ozebnik.
•	Roman Mihalič ter Matjaž in Tomaž Erpič so v dolini Kokre februarja preplezali več zaledenelih slapov, skupaj z Golobom, Železnikom, Čampo in Horvatom pa je Mihalič kasneje opravil še nekaj pristopov v Julijcih. Omenimo Višcvnik, Mali Draški vrh in Veliki Draški vrh, izhodišče za te ture je bila planina Konjščica, kjer so alpinisti bivakirali.
•	Planinska sekcija GIF Pionir vabi v nedeljo, 21. marca, na 18. tradicionalni zimski pohod na Porezcn (1622 m). Odhod bo ob 6. uri s parkirišča Pionirja v Bršljinu, cena izleta je 500 tolarjev za odrasle in 300 za otroke, vodja izleta pa je Marko Rems. Prijavite se lahko do srede, 17. marca, na telefon 21-712.
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
Sporočila, izjave
POSLANSKI EGOIZEM KRŠI USTAVO
Vladajoča liberalnodemokratska (Drnovšek) - demokrščanska (Peterle) “združena” (Ribičič) - socialdemokratska (Pučnik) naveza je izglasovala zakon o zamrznitvi plač potem, ko je sebi: svojim ministrom m njihovim namestnikom, državnim sekrctaijcm in njihovim pomočnikom, poslancem, predsednikom, podpredsednikom in članom komisij ter vsemu ogromnemu spremljajočemu državnemu birokratskemu aparatu (tajnikom, svetnikom, svetovalcem, sefom pisarn in njim podrejenim) zagotovila sijajne osnovne plače in bogate dodatke vseh vrst. Zabetonirala je stanje, kjer premnogoka-teri delavec zasluži le nekaj sto tolarjev na dan, prej omenjena vladajoča superv elita pa nekaj sto mark na dan. Če že ne zapišemo vsega ogorčenja, gneva in protesta zoper to človeško in nacionalno nesprejemljivo dejanje, pa ne moremo mimo dejstva, da je pri tem kršena ustava Republike Slovenije, v kateri je med drugim zapisano, da je Slovenija pravna in socialna država. Zato SvS - SVOBODNA STRANKA zahteva, da se po vložitvi odložnega veta poslanci državnega zbora v ponovnem glasovanju odločijo za opcijo, ki je v skladu z ustavo (glasujejo proti zakonu o zamrznitvi plač), sicer se mora parlament razpustiti in razpisati nove volitve.
PETER ZIDAR Predsednik Svobodne stranke
. PROTESTNA IZJAVA
Člani območnega odbora SVIZ Slovenije Novo mesto se pridružujemo protestu proti sprejetju zakona o omejevanju plač in zahtevamo od poslancev, da glasujejo proti temu zakonu. S tem protestom želimo izraziti dvoličnost vlade, saj je ta v začetku februarja v sporazumu s sindikati obljubila, da bo še pred koncem februarja nadaljevala pogajanja o kolektivni pogodbi za negospodarstvo. Sprejetje tega zakona izničuje kolektivno pogodbo, ki jo je sama podpisala oktobra 1992. Zamrznitev plač delavcem v negospodarstvu na 23.833 SIT (bnito) izhodiščne plače je nesprejemljiva, saj bi vlada s tem delavcem vzela osnovo za preživetje. Menimo, da s sprejetjem tega zakona ne moremo več zagotavljati socialnega miru. Vlada Republike Slovenije nas tako sili v poostreni boj vse do splošne stavke.
SVIZ Slovenije Območni odbor Novo mesto
BELOKRANJCI DELAMO ZA MANJŠE PLAČILO
Prebivalci Bele krajine smo na volitvah dokazali pripadnost državi Sloveniji, zaposleni delavci pa voljo, da z mlado državo delimo dobro in zlo. Izdelane analize izplačila plač pa govorijo, da so delavci v Beli krajini v povprečju za 20 odst. manj nagrajeni za svoje delo kot delavci drugod po Sloveniji. S tein trdimo, da smo svoj delež k stabilizaciji države ves čas prispevali z odrekanjem in pristajanjem na nizke plače. Tako je za nas intervencijski zakon nepotreben, ker zaupamo v nov tržni sistem, kjer se delodajalci in delojemalci sami dogovarjajo o ceni dela ob upoštevanju gospodarskih razmer v državi oz. razmer v posamezni panogi.
Pričakujemo pa, da nam bo vlada Republike Slovenije predložila program sanacije in razvoja gospodarstva ob istočasnem priznavanju vseh sodelujočih partnerjev.
JOŽEF KOČEVAR predsednik Območne ogranizacije sindikatov Bele krajine
PO SLUŽBAH UPOKOJENCI, MLADI PA NA CESTI
Sem doma “na čakanju” in sc pošteno jezim, da nekateri nimamo dela. Tudi mladih ljudi z izobrazbo je veliko brez dela. Glede zaposlitve še vedno igra veliko vlogo sorodstvo ali poznanstvo. Jaz žal tega nimam!. Jezi me, da ob taki brezposelnosti številna delovna mesta zasedajo upokojenci, ki bi že kdaj morali dati prostor mladim, ki so brez kruha. Ne vem, ali se temu reče sebičnost ali kar velika požrešnost! Vodstva podjetij in ustanov bi morala narediti red na tem področju, če že posamezniki niso toliko uvidevni.
Ana iz Bršljina
Res, sram me je
Ob notici z naslovom Raus (DL 4. marca)
Človek se že več ne more jeziti, lahko je samo žalosten zaradi nekaterih pojavov nacionalne nestrpnosti, in to ne samo v vsakodnevnih odnosih med ljudmi, temveč celo med poslanci v parlamentu.
V Dolenjskem listu (št. 9,4. marec) sem na 7. strani med krškimi novicami zasledil notico, daje krški parlament že dvakrat razpravljal, da vodja krške geodetske uprave ni Slovenec.
Kdaj bomo pri nas pričeli ocenjevati ljudi po tem, kakšni so kot ljudje in kako opravljajo svoje delo, ne glede na svojo nacionalno ali pa politično pripadnost. Poznamo veliko primerov, ko naši državljani na Zahodu delajo in zasedajo celo vodilne položaje, pri nas pa bi radi spodnesli človeka, ki že skoraj pol svoje delovne dobe uspešno opravlja svoje delo in govori tekoče slovenski jezik, kar pa se njegovega odnosa do strank in sodelavcev tiče, bi bil lahko za vzgled marsikateremu izmed nas.
Sam sem 30 let delal v občinski upravi v Krškem, ne, nisem bil partijec, sicer pa to zame niti ni važno. V življenju mi je bilo vedno edino merilo človečnost in delavnost. Zaradi primera, ki sem ga zgoraj navedel, pa meje sram za vse tiste, ki z nacionalno nestrpnostjo škodujejo ugledu naše nove samostojne Slovenije v svetu.
MILAN ŽURAJ Šolska ul. 14, Krško
Odločajo tretjerazredni pravniki
Občina je kriva zaradi slabega in počasnega vračila kmetijskih zemljišč, ki so bila nacionalizirana — To dokazuje tudi najnovejši primer na Draškovcu
Občinski ljudski odbor Novo mesto (sedanja skupščina občine) je na zahtevo Kmetijskega gozdarskega posestva Novo mesto (sedanja Kmetijska zadruga Krka Novo mesto in Gozdno gospodarstvo Novo mesto) sklenil, da se mu zemljišča z odločbo dodelijo v trajno uporabo. Brez vsakršne odškodnine pravim lastnikom je zadruga dobila v uporabo 119.78,28 m2 zemljišč na območju Šentjerneja. To je bilo sklenjeno na sejah obeh zborov dne 31.3.1960. Več kot očitno sledi iz vsega tega dejstvo, da so ta zemljišča last občine
POSTREŽBA V NOVOMEŠKI KAVARNI
Smo dijaki novomeške šole za gostinstvo in turizem. Kot bodoče gostince nas učijo, kako ravnati z gosti. Tega pa v novomeški kavarni očitno ne poznajo. 2. marca smo šli v kavarno, da bi nekaj popili. V kavarni smo se posedli ob 10.20 in tam sedeli do 11.05, ne da bi nas kdo vprašal, kaj želimo, kaj šele, da bi nam postregel. Besni smo nato zapustili lokal. Razumeli bi, če bi nas prezrli, ko smo vstopili, a nas niso. Tudi med čakanjem nas je natakarica kar nekajkrat videla. Čeprav smo mladina in lahko čakamo, smo vendarle gostje. Tega se v tej kavarni očitno ne zavedajo. S takšnim načinom strežbe bodo prav kmalu izgubili ne samo mlade, tudi starejše goste.
Užaljeni gostje
/hi SLDt/EHot SMo Z£ 7AKo . .. DAlBS v&fiopi, TA Shott i&teic/!
(SLP) in da zadruga ni v nobenem primeru lastnik omenjenih zemljišč. Prav tako ni lastnik tudi drugih zemljišč, katere je pridobila kasneje na prav tako podoben način.
Skupščina občine, izvršni svet, organ prve stopnje in komisija za denacionalizacijo pa so storili bore malo kot zdajšnji lastniki, da bi se ta zemljišča začela hitreje in pravičneje vračati pravim lastnikom oz. njihovim naslednikom. Na očitane slabosti dela komisije, podane predsedniku IS v aprilu in septembru prejšnjega leta, nam je le-ta zagotovil, da teh očitkov ne bo poslušal in da bo storil vse, da do takih in podobnih situacij in zastojev ne bi v bodoče več prihajalo. Obljubil je še več in sicer, da bo zamenjal vsakega od komisije, ki bi zaviral ali kako drugače onemogočal izvajanje zakona o denacionalizaciji. Kasneje smo na seji skupščine občine (8. oktobra 1992) zahtevali, naj organ prve stopnje začne izdajati sklepe po 68. členu ZDEN, in to v osmih dneh. Kolikor se ne bi držali tega roka, pa smo zahtevali zamenjavo komisije za kmetijska zemljišča. Ta sklep so poslanci z veliko večino sprejeli, kasneje pa je na seji izvršnega sveta, na kateri so bili prisotni tudi vsi iz omenjene komisije, izvršni svet ocenil, da na delo komisije in njenih članov nima pripomb.
Kljub najmanj šestimi pravno upravičenim zahtevkom po 68. členu ZDEN pa organ prve stopnje do danes ni izdal še nobenega sklepa po omenjenm členu, pa tudi skupščina ni razrešila članici komisije, za katere je glasovala 8. oktobra 1992.
Da imajo upravičenci z upravičenim zahtevkom prav, da se vračila ne bodo izvajala po zakonu, pa je pokazal letošnji najbolj svež primer, ko je začela Kmetijska zadruga Krka obnavljati nasad hmeljišča na Draškovcu. (Dela so sc začela 1. februarja 1993!) Med drugim je tudi to zemljišče predmet vrača-
POPRAVEK
V Dolenjskem listu z dne 25. fcbruaija smo na 10. strani zasledili članek pod naslovom Materi med spanjem zasadil škarje v oči. V njem so navedeni neresnični podatki v zvezi z našim domom. Sporočamo, da je bil Matjaž O. sprejet v oskrbo v našem domu 4.2.1993 iz bolnišnice v Vojniku, in sicer na prošnjo Centra za socialno delo Brežice. Razloga za sprejem sta bila duševna prizadetost m v članku omenjeni dogodek.
MILKA CIZELJ Dom upkojenccv in oskrbovancev Impoljca Sevnica
Golosekače iščite med nekmeti
Odmev na uvodnik »Nevarnejši kot lubadar« in komentar »Les s šmarnico« (DL 18. februarja) — Moja osebna izkušnja z zasebnimi trgovci z lesom je dobra
Strokovnjak ali nestrokovnjak, celo nespretni kmetič ve, daje 8 več kot 7. Kot prodajalec lesa oz. nespreten kmetič in navsezadnje tudi kot intelektualec, dobro vem, kako dragocen je gozd in kdaj je treba kako drevo posekati. Za nevedne bi na primeru bukve povedal, da jo je najbolje posekati v starosti okoli 120 do 130 let, ker se po teh letih prirastek volumna lesa bistveno zmanjša in samo še zavira podrast, pa tudi drevo je manj odporno proti lesnim škodljivcem in raznim glivam; če ga posekamo prej, se pa ekonomsko ne izplača. Mislim, da se vsak kmet, ki mu gozd pomeni preživetje, zaveda svojih dejanj in zelo skrbno izbira drevesa, ki jih bo posekal. Strokovnjaki, kot so gozdarji, so takemu kmetu vedno dobrodošli, zato se večino pravih kmetov vedno z njimi posvetuje in se drži njihovih nasvetov.
Drugače pa mislijo tisti, ki jim gozd ni bistven vir zaslužka. Večinoma so to popoldanski kmetje, v zadnjem času pa tudi nekateri bivši razlaščenci, ki so dobili vrnjeno odvzeto imetje. Le-ti z gozdom največkrat ne znajo pravilno ravnati in imajo gozd le kot pripomoček za dosego svojih ciljev, največkrat za odkup stanovanja ali nakup avtomobila in podobnih stvari, ki jim zagotavljajo boljši standard. Velikokrat se takšni brezvestni lastniki odločajo tudi za goloseke in v večini primerov povzročajo sebi in drugim veliko gospodarsko škodo in še večjo ekološko, ker z neodgovornim početjem ogrožajo marsikatero naravno ravnotežje pri živalih in rastlinah, v končni fazi pa tudi v življenju nas samih in naših potomcev.
Največkrat za goloseke v javnosti obtožujejo kmete, čeprav jim ta »slava« prav gotovo ne pripada. Golosekače bi morali v današnjem času iskati predvsem med nekmeti v preteklosti pa tudi med gozdarji, ki so se v družbenih gozdovih velikokrat odločali za goloseke. Res je, da so goloseke pogozdovali, vendar to ni opravičilo za takšna deja-
nja. Pravi gozdar ali kdorkoli, ki razpolaga z gozdom, bi moral vedeti, da se gozd lahko poseka samo tam, kjer se leta lahko naravno obnavlja. Na žalost je vedno v ospredju zaslužek z lesom, in ne gozd sam kot naravno bogastvo, ki ga je treba ohranjati.
Gozdarji so kot trgovci z lesom imeli v preteklosti monopol, ki so ga na srečo vseh prodajalcev izgubili. V sedanjem času seje pojavilo veliko trgovcev z lesom, ki so močna konkurenca gozdarjem in prodajalcu nudijo v večini primerov veliko bolj ugodne cene in plačilne pogoje kot gozdarji ter tudi bolj korekten odnos. Gozdarje imajo za poštene trgovce (članek Les s šmarnico), vendar lahko kot prodajalec lesa to odločno zanikam.
Vsak, kdor je prodajal gozdni les, ve, kako ga prevzemajo, in mislim, da mi ni potrebno razlagati, kako se vedejo do prodajalcev. V zadnjem času imam izkušnje tudi z zasebnimi trgovci z lesom in lahko rečem, da sem z njihovim načinom trgovanja veliko bolj zadovoljen, ker se držijo dogovorjenih cen in rokov
SKUPEN PREVOZ NA PROSLAVO V RIBNICO
Ribnica vabi udeležence boja v Jelenovem Žlebu, da se udeležijo slovesnosti v počastitev 50. obletnice bilke v Jelenovem Žlebu. Proslava bo v dvorani doma “Partizan” 27. marca, pričetek ob 10. uri. Občinsko združenje ZB NOV Novo mesto zbira prijave udeležencev, da bi organizirali skupen prevoz (avtobus).
Prijavite se v pisarni ZZB. Stroški prevoza za osebo 350,00 tolarjev. Prijavite se najpozneje do 25. marca!
plačila ter tudi odvoza. Lahko pa tudi rečem, daje trgovec les prevzel in izmeril v moji prisotnosti, česar se »gozdna« prav gotovo ne drži. Trditve lahko dokažem z lastnim primerom.
Izbira odkupovalca je vsekakor stvar vsakega posameznika, vendar previdnost ni nikoli odveč.
V	današnjih časih kmetje sekajo les v glavnem za plačila raznih dajatev, za preživetje in ne za poceni stanovanje ali za nov avto ali za šnops in šmarnico, kot menijo nekateri novinarji.
MARKO VODOPIVEC
^	Biška vas
V CLEVELANDU SI ŽELIJO DOLENJSKI LIST
V	Clevelandu smo prevzeli trgovino Tivoli, ki obratuje že 40 let. V preteklosti ste nam pošiljali vaš časopis tudi v Cleveland, od začetka vojne pa Dolenjskega lista nismo več dobivali. V Clevelandu in okolici je veliko Dolenjcev, ki jih zanima delo in napredek Dolenjske. Marsikdo bi bil zainteresiran tudi za vlaganje na Dolenjskem. Toda nujno jim je kraj približati. Želeli bi si, da bi nam spet začeli pošiljati nekaj izvodov Dolenjskega lista, tako da bi ga mi lahko prodajali našim dolenjskim rojakom. Za začetek bi jih poslali kakih 7 ali 8, da bi ljudje zopet opazili, da imamo vaš časopis. Vem, da to za vas ne pomeni veliko, toda za dolenjske rojake v Ameriki pa bi, in ko bi izvedeli, da imamo vaš časopis, potem bi bilov tudi povpraševanje po njem večje. Želimo, da ga začnete pošiljati čimprej. Slovenski pozdrav!
EDA PETEK-VOVK •
• Svoje otroke dobro vzgoji! Potem boš spoznal, kaj dolguješ svojim staršem. (Kitajski pregovor)
nja po zakonu.
Zadruga lahko uporablja trajne nasade po zakonu o denacionalizaciji do konca rodnosti oz. največ še deset let od časa, ko je bil zakon sprejet. Občinska komisija pa proučuje, ali je amortizirana žičnica z drogovi za hmeljišče, namesto da bi takoj prepovedala nadaljnja dela.
Znanje predsednice komisije pa je razvidno tudi iz dopisa upravičencev, v katerem si ni znala raztolmačiti posameznih členov in je kasneje zavezanki z pojasnilom poslala za mnenje napačen člen z napačnim pojasnilom.
Kot kaže, organi občine in komisije delajo po svoje in se ne zmenijo za sklepe svojih poslancev ter zakon o denacionalizaciji, ampak si izmišljajo kar svoje podzakonske akte o denacionalizaciji, kot tretjerazredni pravniki v službi zadruge, katero ščitijo do onemoglosti z vsem svojim neznanjem. Vse to močno spominja na leta v času odvzema, katerega je današnja komisija skoraj v celoti in do potankosti podedovala.
JOŽE RANGUS
ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE
V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK so prispevali: stanovalci Ragovske ul. 21/21a Novo mesto - namesto cvetja na grob Jožeta Klobčarja 6.600 tolarjev; sosedje z Drskc, Novo mesto -namesto cvetja na grob Marija Žgajnar, pokopane na Mirni, 5.360 tolarjev; Alojzija Rožcnbergcr, Stranska vas 53, Novo mesto - namesto izplačanega honorarja na sejah skupščine občine Novo mesto 7.402,(X) tolarjev.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Trpeči v poslanskih klopeh?
Ob zapisu Nesmiselna razpršitev desnice
Slučajno sem si sposodila vaš list št. 8 z dne 25. februarja, kjer je na 4. strani prispevek o tem, kako je gospod Oman poudarjal, da je pred SKD kot stranko vladne koalicije pomembna naloga tudi kmetijstvo. Mi ne moremo pristajati na popoln liberalizem itd. Obžaloval je, da mu lani ni uspelo združiti SKD in Slovenske ljudske stranke, za kar krivi slednjo — privatno stranko zeta Marjana Podobnika. Pravi, da plače poslancev niso takšne, kot pišejo časopisi, da morajo biti poslanske in menedžerske plače dobre, da so dobri vodje. Ni pa gospod Oman povedal, kakšno plačo ima on. Na televizijskih ekranih lahko vidimo, kakšni siromaki so poslanci in kako hudo »trpijo« v skupščini.
Zakaj gospod Oman že tretje leto vleče poslansko plačo, si dovoli celo javno poniževati svojega zeta, ker meni, daje vsem znano, da za kmeta še ni naredil ničesar? Za pridelovanje kruha in drugih življenjskih potrebščin kmetje ne potrebujejo
politike. Gospod Oman naj skrbi za svojo dušo, ne pa za dušo gospoda Kučana! Ali smo navadni zemljani poklicani za to, da bomo obsojali drug drugega? Se posebno sedaj, v postnem času, ko se pripravljamo na veliko noč, priporočam gospodu Omanu, naj moli za nasprotnike.
A. TOMŠE Krška vas
Prehitro pozabljene volilne obljube
Protest upokojencev
Člani upravnega odbora Zveze društev upokojencev Slovenije so na posvetu 5. marca skupaj s predstavniki občinskih in mestnih zvez ter enovitih društev v občinah razpravljali tudi o zakonu o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil za primer brezposelnosti. Po razpravi so sprejeli naslednjo PROTESTNO IZJAVO naslovljeno na Državni zbor, vlado Republike Slovenije in celotno slovensko javnost.
Zakon o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil za primer brezposelnosti v letu 1993, ki gaje sprejel Državni zbor, bistveno spreminja eno temeljnih načel sedanjega pokojninskega sistema, da so pokojnine dejansko nadaljevanje sistema plač in da se morajo zaradi tega usklajevati po njihovem gibanju. Omejevanje rasti plač po določbah zakona ali po kolektivnih pogodbah avtomatično vpliva tudi na rast pokojnin, saj manjša rast plač pomeni tudi manjšo rast pokojnin. Sprejeti zakon o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil pa pokojnine dejansko omejuje dvakrat, prvič pri rasti plač in nato še pri zaostrenem, samo delnem usklajevanju po rasti življenjskih stroškov.
Vladi Republike Slovenije upokojenci zamerimo, daje tak zakon poslala Državnemu zboru brez pritegnitve strokovnjakov k njegovemu oblikovanju in brez razprav z organizacijami upokojencev, da bi skupno iskali ustreznejše rešitve.
Upokojenci vemo, da moramo tudi mi nositi breme zdravljenja našega gospodarstva in njegovega usposabljanja za njegov zagon, vendar smo pripravljeni nositi tolikšen del bremena, kot bo naložen vsem drugim z enako revnimi prejemki. Sprejeti zakon pa upokojencev ne obravnava enakopravno, ampak krivično.
Pozivamo Državni zbor in vse poslance, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost, da ob razpravi in ponovnem glasovanju o zakonu o omejevanju plač, na katerega je dal Državni svet odlagalni veto, razpravljajo in sklepajo tudi o zakonu o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestilih za primer brezposelnosti v letu 1993 in ga razveljavijo.
Po mnenju upokojencev je potrebno sporazumno iskati ustreznejši in enoten način omejevanja rasti plač, pokojnin in denarnih nadomestil za primer brezposelnosti. Pričakujemo, da se bodo poslanci spomnili, da so med decembrskimi volitvami v svojih programih in vabljenjih upokojencem obljubljali, da so sedanje pravice upokojencem zagotovljene in da sc ne bodo zmanjševale ali celo ukinjale. Prehitro so pozabljene dane obljube.
STANKO HVALE, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije
Blizu delirija
Odgovor na pismo s tem naslovom (DL. 4. marca)
Aktiviste Zveze prijateljev mladine občine Novo mesto je zabolela pripomba A. Kovačiča, objavljena v prejšnji številki Dolenjskega lista pod naslovom Blizu delirija. Gospoda A. Kovačiča je motila tako izbira ansambla kot njegova glasnost na pustni maškaradi v Športni dvorani. Najprej to: ansambel Delirium so izbrali osnovnošolci sami, saj imamo pri naši zvezi programski svet, ki se po svojih željah odloča o tem, kako bo prireditev potekala in kakšen ansambel bodo izbrali. Ansambel Delirium iz Kopra je ta čas med primorskimi najstniki najbolj popularen, zato smo se zanj odločili tudi mi. Skladbe, kakršne igra, res niso salonske, še manj pa v ritmu valčka in polke. Minili so časi, ko je mestna mladež plesala še na zvoke navadne harmonike. Že kar nekaj let je na pohodu rock, ki ga dobro poznajo tudi otroci. Čudim se temu, kar je gospod Kovačič zapisal, namreč, da so starši z otroki odhajali iz dvorane. Polno je bilo do 18. ure, nekateri so ostali še potem, ko seje končalo žrebanje najbolje ocenjenih mask.
Pa še to: toliko mask kot letos še nobeno leto ni plesalo pred odrom. Mnogi so veselo skakali pred zvočniki, pa jih ni motilo. Tudi sam sem se ves čas gibal med maškarami in starši. Nihče ni ne meni ne drugim aktivistom omenil, da je preglasno. Potrebno je razumeti, da izbor glasbe in glasnost še nikoli nista bila všeč prav vsem. Mi se zavedamo, da moramo najprej ustreči mladim. Zato smo za mlade plačali ansambel, ozvočenje, vsem maškaram smo poklonili krof in čaj in razdelili skoraj sto vrednih nagrad, kaj več res nismo mogli storiti. Navsezadnje pa smo v Novem mestu in okolici edini, ki negujemo tradicijo pustnih običajev. In vse to počnemo za otroke.
Za ZPM Novo mesto: JANEZ PAVLIN
irv DOLENJSKI ust
Št. 10 (2273) 11. marca 1993
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
Rejništvo, pot osebnega zorenja
Ob letošnjem srečanju rejniških družin v Leskovcu pri Krškem_
V delavnici pod posebnimi pogoji v Leskovcu je pred časom potekalo že tradicionalno srečanje rejniških družin. Čeprav je bila udeležba nekoliko manj-šaKot prejšnje leto, smo vsi skupaj preživeli prijetno sobotno dopoldne. Prisotne je pozdravila direktorica Centra za socialno delo Krško, ki je pohvalila takšno obliko srečevanja ter se rejnicam in rejnikom zahvalila za njihovo humano delo. V sklopu srečanja so se rejenci vključili z nagradno igro v radijski program Vala 202 ter si v Kulturnem domu Krško ogledali celovečerni risani film Lepotica in zver. Za sodelovanje na letošnjem srečanju smo zaprosili tudi priznanega strokovnjaka dr. Mirana Možino. Tako se je rejnicam ponudila izredna priložnost, da na zanimiv način skozi sproščen razgovor spregovorijo o sebi kot rejnici, o svojih doživljanjih v odnosih do svojega rejenca ah rejenke.
Rejništvo je v bistvu veliko več kot zgolj nadomestno starševstvo in oblika
V Dolenjskem listu se večkrat pojavlja Čatež s svojimi problemi. Zvemo, da je sprejet razvojni načrt tega dela trebanjske občine, ki je najbrž zelo potreben, če hočejo prebivalci ob skromnih dohodkih iz zemlje in nizkimi plačami v edinem obratu sploh preživeti. Vse pa kaže, da sta glavna atributa tega načrta zaplaška cerkev in begunski center, kar me preseneča. Res si ne morem predstavljati, da bi se Čatež opomogel z arkadami s kramarskimi stojnicami na Zaplazu in šolskim centrom na račun gostoljubnosti in solidarnosti z begunci.
Čatež je tipična vas. Temelj razvoja bi moral sloneti na razvoju kmetijstva in kmečki turistični ponudbi z gostoljubnostjo, uslužnostjo, prijaznostjo in preprostostjo. In to sedaj manjka. Vasje enostavno hladna, brez srca pa tudi brez poguma, da se takemu stanju in taki politiki upre. Kje so tisti časi, ko so na Za-plaz prihajali romarji z vse Dolenjske in uživali v lepotah in prijaznosti čateške fare! Ta sloves bo zelo težko povrniti. Ni dovolj gostinsko-kramarska ponudba, potrebna je temeljita sprememba mišljenja ljudi.
Poleg razvoja kmetijstva bi bilo potrebno spodbujati kmečko gostoljubnost z izvirnimi domačimi izdelki in dobrotami, ročno in služnostno obrt, urejenost domačij in vrtov, ohranjanje vaške arhitekture, obujanje starih običajev in podobno. Skupaj z za to pristojnimi bi bilo potrebno vrniti ugled stare romarske poti. Pa ne le z gostinsko kramarsko ponudbo! Zakaj ne bi na primer vsaj delno povrnili božje poti, ki seje včasih začela pri vratih ob glavni cesti, s postavitvijo križevega pota s ka-
družbenega varstva otrok in mladostnikov, ki se uresničuje z nego, vzgojo ter oskrbovanjem v tuji družini, pri osebah, ki niso njihovi starši, lahko pa so sorodniki. Za družino radi trdimo, daje prva šola moralnih in socialnih navad. Med člani družine obstaja intenzivna medsebojna odvisnost. Nujno je, da proces socializacije otroka, v katerem otrok osvaja določena stališča, vrednote, vzore in ideale, poteka v čustveno stabilni ter pozitivno funkcionalni rejniški družini. Družina ima torej pri čustvenem in osebnostnem razvoju ter procesu socializacije otroka nenadomestljivo vlogo. Zlasti v zgodnjem otroštvu je ton emocionalnega dogajanja, ki uravnava odnose ključnih oseb v otrokovem življenju, odločilen za razvoj otrokovih čustvenih, socialnih in spoznavnih moči.
Rejenci so otroci, ki so zaradi kakršnih koli vzrokov prikrajšani za preživljanje otroštva v matični družini, katere velik del prinesejo s seboj tudi v rejniško
pelicami ob bližnjici na pobočju do cerkve? K ureditvi Čateža bi spadala tudi ureditev jame in obeležja do sedaj pozabljenih iz NOB, promocija najviš-jega vrha občine Zaplaškega hriba, pa še bi se našlo.
Pri vsem tem pa se trebanjska in ča-teška politika zaposluje z begunskim centrom. Begunce je potrebno na vrat na nos izseliti, jim odkazali gostoljubje in jih odgnati. In to kljub temu, daje bilo že toliko truda in sredstev vloženih v, po mnenju mnogih, enega najboljših centrov v Sloveniji. Sola je prej, ne vem koliko let, prazna propadala, sedaj pa kar naenkrat nezadržna nuja in potreba! Sprašujem se, koga to tako moti, da se ne more z uresničitvijo načrta še malo počakati. Le kje je tu naša človečnost, dolenjska gostoljubnost, odprtost našega srca?
NATANIJEL GLIHA
TAKO ZDRAVSTVO POTREBUJEMO
6. marca smo imeli upokojenci iz Žužemberka in okolice izlet po Beli krajini. Enemu naših udeležencev je nenadoma postalo slabo, vendar se je vse srečno izteklo po zaslugi metliškega Zdravstvenega doma. Kljub temu da so tam imeli polne čakalnice, so takoj in uspešno nudili prvo pomoč našemu članu. Društvo upokojencev Žužemberk se metliškim zdravstvenim delavccvm lepo zahvaljuje.
F. O.
družino. Veliko truda, topline in osebnih odrekanj je potrebno za vzgojo takšnega otroka. Zate se rejnice ali kot jih radi imenujemo, dobrotnice v pravem pomenu besede. In ravno na srečanju v Leskovcu so o tem spregovorile, poslušale druga drugo in ogromno jim je pomenilo že samo spoznanje, da ob svojih problemih niso osamljene.
Proti koncil srečanja so se rejenci skromno zahvalili rejnicam za njihov trud na način, ki ga znajo prirediti le otroci: s predstavitvijo likovnih izdelkov z motivi risanke ter s pesmijo Ko si srečen.
MARINA N. RABZELJ CSD Krško
ZBOR ŠKOCJANSKIH UPOKOJENCEV
ŠKOCJAN - Tukajšnje društvo upokojencev je imelo minulo nedeljo občni zbor. V osnovni šoli je pripravilo razstavo ročnih dej svojih članov in slik Franca Černiča. Predsednica društva Jožica Čelesnik je v pozdravnem govoru med dragim čestitala vsem ženam ob njihovem prazniku. Upokojencem je zaigrala instrumentalna skupina osnovnošolcev, razvili so nov društveni prapor in podelili priznanji za delo v društvu Janezu Hočevarju in Janezu Kirnu. 150 udeležencev občnega zbora je sprejelo poročilo o preteklem delu in dodalo nekaj pobud k programu za delo v letošnjem letu. Protestirali so proti zakonu, ki bi zmanjšal njihove pravice, in izrazili ogorčenje nad kandidati in strankami, ki so pred volitvami obljubljali, da se bodo zavzemali zanje, zdaj pa se tega ne držijo.
RUDI HRVATIN
ZADNJE POJASNILO
K pisanju gospoda Vovka v Dolenjskem listu 4. marca na str. 17 dodajam za bralce Dolenjskega lista naslednji pojasnili:
1.	Gospod Vovk je pozabil omeniti, daje bil septembrski članek, »v katerem ni bilo nobenega imena — ne oseb, ne krajev« zares brezoseben, predvsem pa zelo kratek (nekaj vrstic). Avtor se ni hotel podpisati s celim imenom.
2.	Zato, ker Dolenjski list ni objavil razlage, ampak samo dejstvo, da »Družina ni želela objaviti« pisma gospoda Vovka, sem poslal naše pojasnilo. Gospod Vovk ni nikoli zahteval pogovora z menoj, čeprav sem bil jaz avtor reportaže. Napisal sem mu zasebno pismo, na katero odgovarja javno in z iztrganimi citati.
Ker gospod Vovk ne razlikuje med javnim in zasebnim pisanjem, se nadaljnjemu dopisovanju prek Dolenjskega lista odpovedujem.
FRANCI PETRIČ odgovorni urednik Družine
Zaplaz ob duhovni pomen?
Odmev na pisanje v Dolenjskem listu — Vrnimo ugled romarske poti — Zakaj nečloveški do beguncev?
Labod pred 70. letnico življenja
V tovarniškem glasilu vse o letošnjih ciljih
V 19. letnik izhajanja je stopil LABOD, glasilo domače tovarne oblačil v Novem mestu. Že lani so zaradi slabe likvidnosti rahlo omejili naklado in pogostnost izhajanja časopisa. Letos mislijo izdati deset številk, vmes pa bodo redno obveščali delavce tudi prek, informativnih biltenov.
Nova številka piše predvsem o letošnjih Labodovih ciljih. Doslej dosežena raven proizvodnje, število zaposlenih, možnost prodaje doma in na tujem dajejo podjetju osnovne poudarke za poslovanje. Zdaj dela v Ločni, Libni, Delti, Tip-topu, Temenici in v Zali 1409 Labodovih delavk in delavcev. Čeprav dobro vedo, daje samo od pravočasne proizvodnje, predvidenih rokov, količin in ustrezne kakovosti njihovih izdelkov odvisno uspešno tržno nastopanje, kljub temu ne ienjajo opozaijati, da je mogoče doseči še več.
Kot vedno je branje novic iz številne Labodove »družine« zanimivo in hkrati koristno. Tokrat odgovarjajo ljudje iz proizvodnje o izgubljanju minut zaradi popravil strojev. Pet delavcev piše o solidarnosti, Angelca Blatnik o vtisih z ekskurzije v Belorusiji, v Odmevih pa res odmeva razgibano življenje labodovcev in njihovih upokojencev. Tudi tokrat Bucike in presejane Pleve s kančkom zdravega humorja in zbadljivosti pišejo o marsičem, kar se dogaja med ljudmi.
Čas hiti in Labod se bliža 70-letnici. Doživeli jo bodo prihodnje leto, a že sedaj so začeli zbirati pobude in predloge za dostojno počastitev visokega delovnega jubileja. Že letos bodo povabili na pogovore mnoge znane osebnosti.
Tg.
Anton Novak
Številni soborci, prijatelji in sorodniki so se 3. marca na kočevskem pokopališču poslovili od Antona Novaka. Pokojni je bil rojen pred 73 leti in je večji del življenja preživel v Kočevju. V vrste NOV je stopil 9. septembra 1943, in sicer v enote IX. SNOU brigade - Kočevske; tu je bil do marca 1943, ko je bil v Makošah pri Ribnici tanjen in ujet in odpeljan v nemško taborišče. Po končani drugi svetovni vojni je opravljal številna dela in bil član raznih organizacij in društev. Med dragimi so sc od njega poslovili tudi preživeli borci enote, v kateri sc je bojeval in opravljal nalogo bataljonskega bolničarja.
V. D. •
• Človek postane jaz v dotiku s ti. (Buber)
80 let Gabrijela Kolbiča
V sredo, 17. marca, se bo izteklo 80 let, odkar je zagledal luč sveta akademski kipar prof. Gabrijel Kolbič iz Maribora. Ro-* dil sc je v Slovenskih goricah, kjer so bili njegovi starši viničarji na Velki. Njegov zadnji učitelj na osnovni šoli Franjo Bratoš se je zavzel za Gabrijelovo nadarjenost za likovno umetnost in ga poslal v meščansko šolo v Maribor. Po dovršitvi te šole se je Gabrijel napotil v Prago na UmetnOstno-obrtno šolo, ki je imela po 6 letnem študiju rang višje šole, Gabrijel jo je dovršil z odličnim uspehom, najprej 4 leta pri Rodinovem učencu prof. Jožefu Mažatkem, po njegovi smrti pa je dokončal specialko pri znanem češkem kiparju Dvoržaku. Nato je bil sprejet na akademijo v Pragi m študiral pri prof. Otokarju Španijclu. Tu je bil eno leto sošolec našega kiparja Karla Putriha iz Ljubljane in slikarja Staneta Kregatja. Na akademiji je bil deležen Častnega priznanja in II. nagrade. Zaradi okupacije je nadaljeval XI. in XII. semester v Zagrebu pri prof. Franju Kršiniču, vendar je prejel diplomo Akademije likovnih umetnosti v Pragi.
Po vojni se je zaposlil na I. in II. gimnaziji v Maribora kot profesor likovnega pouka. Na I. gimnaziji je osnoval mladinski kiparski krožek, skozi katerega je šlo v desetih letih mnogo dijakov, izmed katerih jih je sedem nadaljevalo študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, na Dunaju, v Firencah in na šoli za oblikovanje v Ljubljani.
Prof. Kolbiča je izdelal spomenike v Maribora, Rušah, na Ptuju, v Ormožu, Velenju. Mnogo je razstavljal doma (samostojno čez 40-krat) in v tujini skupaj z dragimi slovehskimi likovnimi umetniki. Kolbič poživlja od leta 1954 dalje svoje razstave z akvareli. Piše tudi otroške pesmi, izmed katerih so nekatere uglasbili Janez Kuhar, Radovan Gobec, vili Ukmar in Maks Pirnik. Pravkar je izšla v tisku 5. zbirka pešmi.
Za svoje kulturno udejstvovanje ie prof. Gabrijel prejel številna priznanja in pohvale, red dela s srebrnim vencem in za življenjsko delo Glazetjevo nagrado mesta Maribora.
Mojstra dleta in čopiča prof. Kolbiču želimo še mnogo ustvarjalnih let in mnogo užitkov med svojimi umetniškimi stvaritvami.
SLAVKO SMERDEL
A VTOBUSNO POSTAJO V TREBNJEM ZAPARKIRAJO A VTOMOBILl — Pogosto se dogaja, da avtobus, ki je pripeljal na trebanjsko avtobusno postajo, skorajda nima prostora, da bi se odmaknil s ceste, še huje pa je, ko je avtobus treba obrniti, saj ga mora šofer obračati kar na cesti. Zakaj? Zato, ker se kljub opozorilnim tablam, da je parkiranje prepovedano in dovoljeno le za avtobuse, vozniki osebnih avtomobilov tega ne drže. Kaj pa, če pride do prometne nesreče? Po toči zvoniti je prepozno, pravi star pregovor. (Foto: J. Dorniž)
Odločitve, ki jih ni mogoče ponoviti
Poti k odpravi družbene lastnine — Spremembe v lastninski in upravljalski sestavi pomenijo največje spre-membe v družbi — Program preoblikovanja z delavskim odkupom ni enostavno povabilo k sodelovanju
Konec lanskega leta je prejšnji parlament sprejel zakon, ki bo temeljito spremenil slojevitost slovenske družbe. Priprave na izvedbo zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij so se začele dokaj neopazno in mirno.
Volitve so uspele, parlament je konstituiran, vlada ima v njem večinsko podporo — torej bi bil sedaj čas, da se spoprimemo z izvedbo lastninske reforme. Šestmesečni »moratorij« pri izvajanju lastninskega zakona bi bilo potrebno temeljito izkoristiti za »notranji dogovor« in pripravo programov lastninskega preoblikovanja. V tem času bo zagotovo sprejet tudi zakon o gospodarskih družbah in druga potrebna izvedbena zakonodaja, ki pa koncepta lastninskega preoblikovanja ne bo menjala. Nadaljnje čakanje, upanje, da se bo nekaj spremenilo, zgodilo samo od sebe, da bo zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij dopolnjen ali spremenjen, je neproduktivno.
Ocenjevanje zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij po njegovih posledicah bo zagotovo prepozno in ne more prispevati k temeljnemu cilju, zaradi katerega vse to počnemo — uspešnejšemu in učinkovitejšemu gospodarskemu sistemu, v katerem ne bo anonimnih lastnikov. Prehod od anonimnih k znanim lastnikom zahteva ne samo dogovor političnih strank in politikov, temveč tudi sporazum tistih, ki so bili vse, in tistih, ki bodo to postali. Tak dogovor ni potreben zato, da bi prepričali delavce o neučinkovitosti socialističnega sistema, temveč zato, da bi jim pokazali možnosti za boljše življenje ter njihovo vlogo pri uresničevanju novih ciljev.
Kompromis — uspeh politike
Lastninsko preoblikovanje podjetij oz. sprememba podjetij z družbenim kapitalom v podjetja z znanim lastnikom ni zgolj problem gospodarstvenikov in strokovnjakov, je tudi (ali predvsem) problem politike in politikov. Problem lastnine je v tem, da ima velik politični naboj in politično moč. Brez te bi zakon nastal prej kot v dveh letih.
Obstajali so bili trije koncepti. Tretji je kompromis. Koncept rasti poslovnih skladov ni dovolj hitro razreševal problema družbene lastnine, koncept odplačane in postopne privatizacije je imel dve zameri postopnost pri nestrpnih in odplačnost pri tistih, ki so jim govorili, da so lastniki. Kompromis je prinesel razdelitev družbene lastnine in njen odkup (prodajo) ter utrdil vlogo države oz. institucionalnih lastnikov (skladov), čeravno je tudi država priznala, da ni bila nikoli in nikjer dober gospodar. Kompromis pomeni lastninjenje ria mah, se pravi brez postopnosti.
Prve ocene zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij so, da je vprašanje razdelitve odvrnilo pozornost od vloge države pri tem. Ta bo namreč v prehodnem obdobju (dokler ne bo izvedena prava privatizacija) največji lastnik, pa tudi najbogatejši kapitalist, saj bo prejela kupnine za prodano družbeno lastnino. Ker je denar sveta vladar, si s tem država zagotovo krepi moč. Če bo, kot se ocenjuje, delavski odkup podjetij prevladujoč model lastninskega preoblikovanja, bo država oz. njene institucije v naslednjih štirih do petih letih pobrala večino akumulacije, novi lastniki pa bodo prisiljeni najemati drage kredite, če bodo hoteli vlagati v lasten razvoj. S svojo vlogo pa bo drža-
va nadzorovala tudi proces lastninjenja in privatizacije.
Delnica nosi tudi tveganje
Priprave na lastninjenje potekajo sicer že, odkar se ve, da bo družbena lastnina odpravljena. Ta, namreč družbena, lastnina že nekaj časa nima več pravega upravljalca. Pojavile so se čudne tvorbe, imenovane krovna podjetja (izraz holding v večini primerov ne ustreza), ki razpolagajo z večino družbenih sredstev in jih dajejo v najem »hčeram«, ustanovljenim s kapitalom, ki zaposlenim v njih ne daje prav nobene varnosti. Cilj tega postopka »preoblikovanja«, ki naj bi bilo vsebinsko, je suspenz delavskega (samo)upravljanja in vzpostavitev upravljalskih struktur po kapitalskem principu, le da je še vedno večinski družbeni kapital. V takšnih uprvljalskih strukturah praviloma predstavnikov družbenega kapitala ni, če pa že so, nimajo toliko glasov, kolikor kapitala predstavljajo. V upravne odbore imenujejo managerji kar sami sebe, poleg pa še nekaj predstavnikov največjih upnikov podjetja, ki pa za svoje »Sodelovanje« ne nosijo nobenega poslovnega rizika, saj so svoje terjatve že prej zavarovali s hipotekami. »By pas« podjetja so postala funkcionalna moda, podjetja v tujini pa, odkar je Slovenija tako majhna, nuja, saj se sicer ne da več poslovati. Oboja imajo pri lastninjenju svojo vlogo.
V razmerah, ko je dovoljeno vse kar ni prepovedano, je negativne procese nemogoče nadzorovati, zaradi njihove prevladujoče uporabe pa se postavlja tudi vprašanje smiselnosti njihovega preganjanja. Sprijazniti seje potrebno z dejstvom, da moramo ustvariti domače kapitaliste, saj smo do tujega kapitala
precej nezaupljivi.
Interes družbenega je zamenjal zasebni. Previden je treba biti tudi do programov, ki obljubljajo za certifikate celo več od 20% družbenega kapitala, ker je podjetje malo vredno. Previdnost je potrebna zato, ker bodo jutri tudi obveznosti, pod kate imi sedaj ječi družbeni kapital, porazdeljene med tiste, ki bodo družbeno lastnino dobili ali kupili (četudi zastonj in s popusti).
Delavski odkup podjetja je zahteven projekt
Velja ocena, da je delavski odkup primerna oblika lastninskega preoblikovanja za manjša in srednja podjetja in podjetja, ki niso v sanaciji oz. ne poslujejo z izgubo. Interes za delavski odkup je povezan s podjetjem, v katerem delavec dela, manj z lastninjenjem krovnega podjetja. Zaposlenim je potrebno najprej jasno povedati, da lastništvo v podjetju ni v nikakršni zvezi z delovnim razmerjem. Delavec je in bo v delovnem razmerju samo, če delo je in bo, delavec, ki izgubi delovno razmerje, pa je lahko še naprej lastnik delnic ali lastninskega deleža v podjetju.
Zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci podjetja bodo lahko delničarji podjetja samo, če tako sklene v programu o lastninskem preoblikovanju podjetja organ upravljanja podjetja. Znani so primeri, ko bodo takšne programe sprejemali manjšinski delničarji podjetja, organi, v katerih ni zastopan interes družbene lastnine. Ker zakon predvideva, da se mora za notranji odkup odločiti najmanj ena tretjina zaposlenih, brez sodelovanja zaposlenih le ne bo šlo.
Če bo delavcem takšna možnost dana, morajo svojo odločitev opreti na
lastninsko sliko podjetja. Če se npr. s programom preoblikovanja predvideva vložek tujega partnerja z obsegom 20% sredstev podjetja, potem lahko delavci (tudi če se za odkup odločijo vsi) z zamenjavo certifikatov za 20% družbenega kapitala in odkupom vseh 40% družbenega kapitala pridobijo po štirih letih, kolikor odkup traja, le kontrolni dfelež kapitala v podjetju, nikakor pa ne tudi večinskega.
Delavski odkup podjetja terja poslovanje podjetja z dobičkom, saj je malo verjetno, da bi se povprečen delavec lahko vključil v program notranjega odkupa podjetja s svojimi prihranki.
Morda še največji problem, s katerim se bodo delavci srečali pri notranjem odkupu podjetja, pa je učinkovito organiziranje zaposlenih delničarjev in enotno izvajanje njihove vloge upravljalca (njihova kolektivna zavest). Če enotnosti glede ciljev in ravnanja ne bo, je lahko program notranjega odkupa podjetja ogrožen. Ali bodo delavci — delničarji pripravljeni skleniti delničarski sporazum, ki jih lahko obvaruje pred individualistično zavestjo njih samih in povzročanjem te »od zunaj«?
Lastninsko preoblikovanje podjetja pomeni tudi računovodsko konstituiranje podjetja (otvoritvena bilanca); pogosto bo zahtevalo statusno preoblikovanje podjetje (po novem zakonu o gospodarskih družbah naj bi imela družba z omejeno odgovornostjo največ 50 družbenikov) ter organizacijsko in kapitalsko preoblikovanje podjetja. Zato bi morali delavci dobiti, če gre za program notranjega odkupa, celovito sliko podjetja, ki obsega: analizo ekonomskega stanja in možnosti, opredelitev poslovnih ciljev podjetja za nadaljnjih 3 -5 let ter privatizacijski načrt z vsemi predpostavkami, na katerih je grajen. Vse to pa je še vedno premalo, med delavci, ki bodo sodelovali v odkupu, in poslovodstvom ni potrebnega zaupanja (če ne velja stisk roke).
Kot za sprejem samega zakona ni bila odločilna najboljša varianta, tako bo v fazi izvedbe potrebno iskati najbolj sprejemljivo rešitev. Brez upoštevanja
pričakovanj, bo nadaljevanje manj uspešno.
Prav tako je pomembno, da se pri programu notranjega odkupa podjetja načelo enakih možnosti tako v procesu zamenjave certifikatov upošteva za »razdelitvene« delnice (razmerje 1:1) kot pri odkupu delnic s 25-odstotnim popustom. Nobenemu delavcu ni mogoče sodelovanja v programu notranjega odkupa prepovedati ali pa v programu posameznega delavca favorizirati. Zakon sam je v tem delu popolnoma odprt. Ta razmerja prepušča nastajanju »nove poslovne morale«.
Zaradi vsebinskih sprememb pri lastninskih in upravljalskih razmdrjih je zaželjeno, da se programu lastninskega preoblikovanja z notranjim odkupom priloži tudi koncept statuta ali pravil novega podjetja. Ni namreč nepomembno: kako bodo zavarovane pravice manjšinskih delničarjev oz. družbenikov; kako se bo glasovalo v organih upravljanja o posameznih zadevah; kako se lahko delnice ali lastninski deleži prenašajo oz. prodajajo; ali se to lahko počne, dokler program odkupa ni realiziran; koliko dividende se izplača in koliko pripiše glavnici; pravice in obveznosti delničarjev oz. družbenikov in druga pravila, od katerih bo odvisno vse, kar se bo v podjetju dogajalo.
Odločitev ni eksperiment — ponovitve ni
Univerzalnega nasveta ni. Podjetja se med seboj razlikujejo po rezultatih, notranjih odnosih, po možnostih in priložnostih. Vsekakor je pred izdelavo programa lastninskega preoblikovanja podjetja vredno ugotoviti notranja pričakovanja, pojasniti možnosti in priložnosti, posredovati čimveč potrebnih informacij (različnih, ne enostranskih). Hipoteze se v procesu lastninskega preoblikovanja lahko testirajo le pri načrtovanju programa, ko pa bo ta izveden, družbene lastnine ne bo več. Vsekakor pa velja nasvet, da nobene možnosti lastninjenja ne zavržete, ne da bi se z njo dodobra seznanili. Pa tudi ne sprejmete!
IGOR VIZJAK
DOLENJSKI LIST
Vsakovrstni konji in oblast
Pismo o ponedeljku in drugih dnevih
V ponedeljek zvečer je stal blizu Doma kulture v Novem mestu ali morda bolje blizu San Sebastiana v Novem mestu bel renault. Limuzine ni bil lastnik postavil nič bolje, kol fantje iz Žabjeka privežejo svojega shiranega konja, če z njim slučajno zaidejo v bolj obljudeno mesto. Se pravi, kakor pač nanese. Tako kot to kljuse stoji kje za kakim vogalom, ne meneč se za vse, ki jim je tam napoti, tako je bil beli avtomobilček v ponedeljek v napoto marsikomu. Se najbolj malemu Nejcu, ki ga je pomalem začenjalo zebsti v noge, ker ga mamica ni mogla odpeljati domov, saj je bil njun avtomobil zaparkiran, kot se temu reče. Odhod jima je preprečeval nihče drug kot beli renault. Še nekaj jih je bilo, kijim je beli lepotec onemogočal, da bi odpeljali
Še dobro, da je v Novem mestu prometni red. Kako bi bilo že v primeru, če bi vladal v mestu nered Kakor koli že je, trenutno se vam lahko zgodi v prometu marsikaj. Na primer: parkirate na glavnem trgu,
plačate parkirnino in ko bi hoteli odpeljati, tega ne morete storiti, ker za vami tiči zaklenjeno vozilo. Lahko je osebno ali tovorno, tako za dostavo sadja, zelenjave ali hladilnikov.
Po dobri stari na vadi človek, ki bi rad, pa ne more oditi, nahruli komunalnega nadzornika, ki pobira parkirnino. S tem se dela krivica. Kajti omenjeni inkasantje ali inka-santke ne morejo preprečiti, da ne bi fantje iz Žabjeka privezo vali konj in gospodje puščali bleščečih avtomobilov, kjer se jim pač zahoče. Tudi ne morejo preprečiti, da ne bi v mestnem središču potekala zunanja oskrba trgovin s tovornjaki čez vse dopoldne. In prav ti stalni dovozi prehrambenih surovin in »težjega« blaga so tema, vredna dobrega županstva.
Oblasti v mestu je kljub temu potrebno priznati, da hoče delati red. A kaj, ko se včasih stvari loti na nepravem koncu.
MARTIN LUZAR Gabrje
Raziskave naravnega kamna
Čez leto ali dve bo jasno, ali bi bilo izkoriščanje na-ravnega kamna pri Gradniku ekonomično
ČRNOMELJ — Na podlagi večletnih sistematičnih raziskav naravnega kamna v Beli krajini je Pionir iz Novega mesta sredi leta 1988 zaprosil za izdajo načelnega soglasja za geološke raziskave sivega apnenca na Gradniku. To dovoljenje je tudi dobil, seveda pa je moral investitor sam urediti premoženjskopravne oz. odškodninske zahteve z lastniki zemljišč.
Polovico denarja za geološke raziskave, vrtanja in manjši poskusni usek je odštelo ministrstvo za znanost in tehnologijo, drugo polovico leta 1988 novomeški Pionir, naslednji dve leti pa Kamnoseštvo Naklo oz. Kamen Ljubljana. Raziskave, ki jih opravlja Geološki zavod iz Ljubljane, so pokazale, da do globine 35 metrov kakovost naravnega kamna ni enotna. Zaradi za-kraselosti, razpok in plastovitosti bi bil izkoristek lahko le 8 do 10 odst. Perspektiva torej ni najboljša, toda po mnenju interesentov je kamen kvaliteten, zato predlagajo, naj bi raziskave nadaljevali vsaj še leto ali dve. Menijo namreč, da obstaja možnost ekonomske izrabe, vendar bi bilo potrebno prej opraviti še eno ali dve krajši vrtini, meritve in statično obdelavo prekinitvenih ploskev, poskusni usek ter poskusno obdelavo kamna. Te raziskave bi dokončno pokazale, ali je izkoriščanje naravnega kamna ekonomsko upravičeno.
Ker raziskave po mnenju izvršnega sveta še ne pomenijo večjega posega v
Bubbi v Bršljinu
Preselitev trgovine
BRŠLJIN — Mateja Klevišarje po poklicu veterinarska tehnica, vendar zanjo po končani šoli ni bilo prostega delovnega mesta v njeni stroki. Postala je prodajalka posteljnega perila po terenu, potem je prišla poroka in prvi otrok. Ko je iskala obleke za nosečnice in kasneje tudi prva oblačila za svojo hčerkico je spoznala, da na Dolenjskem pravzaprav ni ne prave ponudbe ne izbire. Odločila seje, da sama odpre takšno prodajalno. Prostorje našla v enivod hiš v naselju Pod Trško goro. Čeprav je trgovina Bubbi kar odmaknjena od mestnega živžava, je zaradi svoje ponudbe in založenosti kar obiskana.
Na njenih policah je vse tisto, kar je noseča Mateja zase zaman iskala: tunike, krila in hlače, spodnje perilo in drugo. Tudi za otroke do šestih let je bogata izbira tekstila, obutve, posteljic, igrač in drugega. »Najboljši svetovalec je moja hčerka. Kar potrebuje ona, ponudimo tudi drugim,« pove Mateja, kije s ponedeljkom trgovino Bubbi preselila v Javna skladišča. Tam računa še na večji obisk, saj prav ta del Novega mesta počasi postaja novo trgovsko središče.	j p
prostor, so se odločili, da dajo soglasje za nadaljnje raziskave. Seveda ne bo šlo brez soglasja krajanov, ki že zahtevajo odškodnino; to so investitorji pripravljeni dati. Ob tem so na izvršnem svetu opozorili tudi, da bodo raziskovalci morali upoštevati predloge naravovarstvenikov, da ne bi prišlo do degradacije okolja.
M.B.-J.

l; *


V času od 9. februarja do L marca so v novomeški porodnišnici rodile: Darja Pečavcr iz Hrasta pri Vinici - Mateja, Mihaela Pacek iz Krškega - Eriko, Jožica Kralj iz Mihovicc - Jernejo, Rosana Blatnik iz Vel. Brusnic - Moniko, Erna Tonkovič-Padevski iz Dol. Kamene
-	Dolores, Suzana Pacek iz Leskovca - Sašo, Majda Tomc iz Brdarcev
-	Dušana, Mirica Zajec iz Krškega
-	Kristino, Karmen Hočevar iz Gorenje vasi - Matejo, Vesna Barborič iz Žihovega sela - Jerneja, Vesna Jevnik iz Kočarije - Žana, Štefka Potočar iz Dolenjega Polja -Nino, Tanja Bele-Pavišič iz Potočne vasi - Teo, Marija Peskar iz Trebnjega - Dominika, Suzana Slemenšck iz Črnomlja - Stabastjana, Marija Šcnica-Osolnik iz Straže - Jana, Jožica Kučič iz Črneče vasi -Matjaža, Majda Padaršič iz Gor. Gradišča - Mojco, Silva Zupančič iz Trebnjega - Davida, Tanja Mišmaš z Mirne - Tamaro, Matcjka Gričar iz Štravbcrka - Petro, Milena Turk iz Stranske vasi - Valentino, Veronika Žnidaršič iz Celine - Moniko, Milena Cvetan iz Cerovca - Aleša, Brigita Strajnar iz Češnjevka -Denisa, Nedeljka Gotovac iz Družinske vasi - Zoro, Darinka Perhaj z Rateža - Gala, in Jana, Marija Florijančič iz Češnjic -Boruta, Milena Ajdič iz Šentjurja na Dolenjskem - Matjaža in Mitja, Milena Medved iz Sodevcev -Sanjo, Mojca Kramarič iz Rosalnic
-	Valentino, Jasna Šiška s Potoka
-	Aljo, Anica Gašperšič iz Straže -Špelo, Marjeta Borjan iz Hrušice -Simono, Marija Janjac iz Rakovca
-	Ano, Barnarda Zupančič iz Dol. Kamene - Blaža, Marjeta Potočnik iz Stranske vasi - Simono, Marjanca Heferle iz Zagorice - Simono, Simona Ritonja iz Črnomlja - Pio, Ana Bcčaj iz Trebnjega - Iris, Brigita Macedoni iz Otočca - Nušo, Ivanka Zagorc iz Dol. Maharovca
-	Marušo, Marija Sitar iz Malin -Barbaro, Mira Butala iz Podzemlja
-	Niko, Alenka Sopčič iz Črnomlja
-	Uroša, Magda Medle z Malega Slatnika - Nejca, Cvetka Klobučar iz Vel. Nerajca - Janeza, Darja Stopar iz Dol. Kronovcga - Matica, Kristina Šegina iz Rosalnic -Dražena, Ivica Kastelic iz Velike Bučne vasi - Anjo, Darinka Škcdclj iz Pangrč Grma - dečka, Nevenka Smuk z Mlake - deklico, Silva Lenčič iz Tomažjc vasi - dečka, Anica Hribar z Vrha pri Žužemberku
-	dečka.
Iz Novega mesta: Lidija Mi-jajlovič, Slavka Gruma 84 - Tomaža, Lidija Povšič z Zagrebške ceste 4
-	Matjaža, Suzana Simič iz Gubčeve ulice 11 - Vito, Jožica Luzar iz Adamičeve 14 - Jožeta, Nevenka Kastelec iz Gotne vasi - Klemena, Dubravka Skeledžija z Zagrebške 12 - Dinka, Saša Hrovatič s Ceste herojev 22 - Klaro, Suzana Jurečič s Kotaijevc ceste 3 - Mateja.
Čestitamo!
Ni več ostre meje med mestom in okolico
Sodobna evolucija razvoja mest in obmestne poseljenosti na primeru novomeških suburbanizacijskih potez
Znameniti urbanistični teoretik Lcwis Mumford je pred tremi desetletji pričel svojo monumentalno knjigo “Mesto v zgodovini” z besedami: “Ta knjiga se začenja z mestom, kije bilo, simbolično vzeto, svet zase, zaključuje pa se s svetom, ki je v mnogih praktičnih aspektih postal mesto.” Namesto ostre meje med mestom in okolico je nastal širok prehodni prostor, ki v zadnjem času doživlja impresivne spremembe. S tem bi radi poudarili, da ni dovolj, če nas zanimajo mesta samo zato, ker hitro rastejo in ker so velika, temveč tudi zato, ker vedno večja območja dobivajo značaj mest. Ljudje pa živijo način življenja, ki je podoben mestnemu.
Proučevanje poselitve ima v geografiji že od nekdaj pomembno mesto. Ta pomen še povečuje dejstvo, da se z naraščanjem prebivalstva in vsesplošnim družbenim napredkom spreminjajo dosedanji poselitveni sistemi in še posebej, odnosi med mesti in podeželjem. Prav zato smo poskušali predstaviti sodobno evolucijo razvoja mest in obmestne poseljenosti na način, kot si človek predstavlja razvoj pri katerem koli živem organizmu.
Po mnenju nekaterih teoretikov ima urbanizacija naslednje značilne stopnje: urbanizacijo, suhurbanizaci-jo, dezurbanizacijo in reurbanizacijo. Na prvi stopnji teže ljudje v mesta, v drugi beže iz njih v predmestja, v tretji beže iz urbanih območij nasploh, v četrti pa sc vračajo v območja mest ali pa tvorijo nova urbana žarišča. Po naših ugotovitvah sta prvi dve stopnji v glavnem že za nami in smo na začetku tretje stopnje. Vsaj za večji del Slovenije drži, da je stopnja “predmestja” mimo, hkrati pa že slutimo težnje v smeri dezurbani-zacije, ki je še posebej pogojena z našo kulturo malih naselilj m razpršene poselitve na podeželju. Za razvrednotenje naravnega in grajenega okolja je v širšem prostorskem merilu zlasti boleča tretja stopnja in prav zato je potreba po načrtnosti toliko bolj nujna. Urbani “supcrkonccntraciji” smo se izognili tudi zato, ker je bila v naši družbi ves čas prisotna zavestna politika decentralizacije in politike, ki je ves čas 'posvečala posebno skrb solidarnemu izenačevanju regionalnih
Dr. Stanko Nikolič, predsednik s veta KS Osilnica
Glavno bo cestna zveza s Slovenijo
OSILNICA O načrtu krajevne skupnosti Osilnica za letos in še o nekaterih drugih zadevah so razpravljali na nedavnih sestankih vaških odborov v tej KS. »Krajani so poudarili, da je bilo razprav o povezavi naše KS s Kočevjem in Slovenijo že dovolj, daje bilo narejenih tudi že precej programov o tem in daje zdaj nujno, da se v kratkem začne gradnja. Strinjali so se z najnovejšim predlogom občinskega izvršnega sveta ministrstvu za promet in zveze, naj bi hkrati uredili cestno povezavo Osilnice prek Kočevske Reke do Kočevja in Slovenije ter vasi na slovenski ohali Kolpe in Čabranke od Petrine prek Mirto-vičev in Osilnice do Podplanine. Dolžnost republike Slovenije je, da /gradi te povezave, saj ima zdaj to območje zvezo s Slovenijo le prek Hrvaške, kar je verjetno edini tak primer v naši državi«, pravi predsednik sveta KS Osilnice dr. Stanko Nikolič.
V program za letos smo zapisali še: obnovo vodovoda za Bezgarje in Žurge, priključitev Osilnice in Sel na čistilno napravo, dograditev kanalizacije in čistilne naprave za vas Ribjek in Turistično-športno-rekre-ativni center, gradnjo čistilnih naprav ali skupnih greznic za ostala strnjena naselja, odvoz odpadkov na osrednje občinsko odlagališče, zagotovitev zadostne električne energije, nadaljevanje gradnje malih elektrarn, ureditev sprejema TV Slovenije itd. Širitev avtomatske telefonske centrale pa ne bo potrebna, ker bodo Hrvatje vrnili okoli 60 priključkov, kijih imajo zdaj s slovenske strani. Osilnici je potrebna še bencinska črpalka, saj je zdaj najbližja slovenska črpalka oddaljena prek 20 km in še prek hrvaškega ozemlja je treba do nje.
J. PRIMC
razlik. Slovenska značilnost je v veliki razpršenosti naselij. Manj kot dva milijona ljudi živi v šest tisoč naseljih in ima pri tem le dve mesti z nad sto tisoč prebivalci. V pogledu velikosti naselij imamo opraviti z razmeroma majhnimi mesti in velikanskim številom vasi ter zaselkov, kar ima globoke zgodovinske korenine. Tak način poselitve ustvarja zelo raznovrstno in težko problematiko racionalnega opremljanja in rabe rostora tako glede prometne in omunalne infrastrukture kakor glede družbenih služb, da varstva okolja sploh ne omenjamo.
Za Slovenijo je bila od nekdaj značilna nizka stopnja urbanizacije. Kljub temu so tu v povojnem obdobju nastale precejšnje spremembe. Pod vplivom industrializacije smo bili v šestdesetih in sedemdesetih letih priče pospešene urbanizacije, ko se je delež mestnega prebivalstva postopoma dvigoval od 36,1 odst. v letu 1961, na 44,6 odst. v letu 1971 in 48,9 odst. leta 1981. Ob popisu leta 1991 je v mestih prvič živelo več kot polovico ljudi (50,2 odst.). Tedaj je tudi skupno število prebivalcev, živečih v mestih prekoračilo milijon (1,000.467 prebivalcev). V tem času je Slovenija v razvoju poselitve prešla več stopenj. Prvotni koncentraciji prebivalstva v republiško središče je sledil koncept policentrizma, ki je pripomogel k razvoju več regionalnih središč, čeprav je že v prejšnjem desetletju prihajalo do delnega prenosa funkcij iz posameznih regionalnih središč tudi na občinska središča, se je po naših ugotovitvah oblikovalo štirinajst bolj ali manj zaključenih mestnih regij. Tačas sc je urbanizacija napajala pretežno s poudarjenimi selitvami prebivalstva s podeželja in dinamičnim razvojem mest. Primerjalna analiza populacijskih sprememb med mesti in okolico v zadnjih dveh desetletjih je pokazala, da se je rast prebivalstva v mestih v primerjavi s prejšnjimi obdobji za pol zmanjšala. Dekoncen-tracijski procesi so najintenzivnejši v številčno najmočnejši ljubljanski mestni aglomeraciji, skupaj s “sateliti”, kot so npr. Domžale, Vrhnika, Grosuplje, Školja Loka, pa tudi Kranj in Tržič, Maribor (s Ptujem), vsa tri obalna mesta, Celje, Revirji, Jesenice, Nova Gorica in Novo mesto. Zato lahko tudi pri nas povsem upravičeno že govorimo o prostorskih prerazporeditvah prebivalstva, ki so usmerjene iz mest proti njihovim obrobjem. Analitiki takšen proces imenujejo suburbanizacfjo. To je po definiciji družbenoekonomski proces, čigar vplivi segajo tako rekoč na vsa področja življenja (cuttural - life - stylc). Njena temeljna značilnost je tudi razpršitev urbanega načina življenja in gospodarske reprodukcije, ki z različno intenzivnostjo izžareva iz mest.
Med slovenskimi mestnimi aglomeracijami ima svojske suburbanizacij-ske poteze tudi novomeška. Je izolirana in omejena na novomeško kotlino, poleg tega tudi ni prav številna, saj šteje le okoli 36.000 prebivalcev. Stopnja urbanizacije je bila v Novem mestu le 36,9-odstotna in je v primerjavi s Slovenijo močno podpovprečna. Od prejšnjega stoletja do danes se delež urbanega prebivalstva v Novem mestu nenehno povečuje, čeprav je do pravega demografskega vzpona prišlo šele po drugi svetovni vojni potf vplivom industrializacije. V samem mestu pa lahko že od leta 1971 opazujemo intenzivne strukturne premike. Odtlej se tudi delež prebivalstva, prebivajočega v mestnem središču - predvsem po zaslugi negativnega migracijskega salda -stalno zmanjšuje na račun intenzivne rasti na obrobju mesta (najprej) v Kandiji in Bršljinu, nato Ločni in končno Drski ter Rcgrči vasi). Letne stopnje rasti prebivalstva v širšem mestnem območju so še do leta 1981 dosegale 2,4 odst. (kar je skoraj trikrat več kot je povprečna stopnja rasti v občini). Po tem letu pa sc demografski tokovi postopno prestavljajo proti predmestjem, kjer prebivalstvo v obeh obdobjih narašča po letni stopnji nad 2 odst. Sočasno z naraščanjem prebivalstva v novomeških predmestjih sledimo podobne težnje tudi še v širokem obmestnem zaledju Novega mesta, ki obsega 81 naselij. Koncentracija prebivalstva in intenzivne demografske spremembe, ki po absolutnih in relativnih kazalcih že presegajo dinamiko novomeškega središča (povprečna letna stopnja rasli znaša 1,7 odst.), segajo po levem in desnem bregu doline Krke navzgor do Dolenjskih Toplic in Soteske, vzhodno od Novega mesta do Šmarjeških Toplic z okolico ter ob cestni prometni vpadnici proti Šentjerneju, južno od Novega mesta ob železniški progi in magistralni cestni prometnici proti Beli krajini - proti Birčni vasi in Stopičam z okoliškimi naselji. Na severni strani je najin-tenzivnejša dinamika v smeri proti Mirni Peči in širšemu območju Trške gore, kjer ima odločilno vlogo ugodna prometna dostopnost ob avtomobilski cesti. Na ta način sc postopno oblikuje urbanizirano območje novomeške mestne regije. Pri oblikovanju le-te “sodelujejo” tudi lokalna in zaposlitvena središča: Straža, Dolenjske Toplice, Šmarjcta, Stopiče in Otočec. Območja zgoščevanja prebivalstva ob novomeški mestni aglomeraciji merijo 10.932,7 ha ali 15,7 odst. ozemlja občine. V njih prebiva 14.045
prebivalcev. Povprečna gostota poseljenosti je znašala 295,8 prebivalcev na hektar, kar je skoraj štirikrat več od povprečne občinske gostote poseljenosti.
Za vsa imenovana območja velja, da se uveljavljajo težnje po razpršeni poselitvi ob komunikacijskih koridorjih: kar vodi v zraščanje sicer majhnih naselij. V Novem mestu skupaj z obmestji živi 66 odst. vsega prebivalstva občine. Analiza celotnega poselitvenega prostora nam kaže močne razlike v razvitosti, ki so odraz obstoječe razporeditve delovnih mest. Očiten je razkorak v razvitosti med naselji, ki leže v 3- do 5-kilometrskem pasu ob Krki od Soteske navzdol. Nezadostna je zlasti infrastrukturna opremljenost. Vse to opozarja, da se je formirala močna “razvojna os” v dolini Krke, kjer povprečna velikost naselja šteje le 469 prebivalcev.
Kljub temu da je dcagrarizacija tudi na Dolenjskem dosegla visoko stopnjo, je velika večina ljudi v izvenmest-nem prostoru še vedno bolj ali manj povezana z zemljo. O tem govori podatek, da je bilo še leta 1991 v občini 43,8 odst. gospodarstev s kmečkimi gospodinjstvi, med njimi celo 17,4 odst. v samem Novem mestu. Številke opozarjajo še na problem drobnega lastništva in zemljiške razdrobljenosti. V tem pogledu se novomeška urbanizacija v temeljih razlikuje od urbanizacije npr. na Zgornjem Gorenjskem, kjer je v jeseniški občini le 7,0 odst. (od tega le 1,3 odst. na Jesenicah), v radovljiški pa 16,4 odst. (na Bledu 6,4 odst., Lescah 4,1 odst. in Radovljici 3,1 odst.) gospodinjstev s kmečkimi gospodarstvi.
Intenzivna gradbena dejavnost pretežno prosto stoječih hiš mlajšega datuma z nizko gradbeno gostoto (povprečje je 29,8 odst. preb./ha) ni značilna le za podeželje, marveč -presenetljivo - tudi za mestna območja Novega mesta, kjer je gostota le za spoznanje nad “podeželskim” povprečjem - 33,9 preb./ha. Analiza gostote poselitve je končno pokazala, da v mestnem območju v eni stanovanjski zgradbi prebiva povprečno 9,7 prebivalcev, v obmestnih conah 3,4 m 3,1 v ostalih delili mestnega obrobja. Podatki zgovorno pričajo, da se je Novo mesto z. vso bližnjo okolico v zadnjih dvajsetih letih razvijalo anarhično in predvsem na podlagi individualne gradnje. Ocene teritorialnega razrasla Novega mesta z bližnjimi naselji (ugotovljene s pomočjo fotointerpretacijc) to brez dvoma tudi potrjujejo. Tako je npr. v Novem mestu leta 1961 na 319 ha prebivalo dobrih 10.000 prebivalcev. Tu je bilo istočasno tudi manj kot 10.000 delovnih mest. Leta 1975 je na 575 ha bilo že skoraj 17.000 delovnih mest ter okoli 15.000 prebivalcev, leta 1991 pa na 890 ha okoli 22.500 prebivalcev in okoli 19.000 delovnih mest. V poltretjem desetletju so se bruto zazidane površine mesta potrojile, število prebivalstva in novih delovnih mest pa le podvojilo. Posledice nenadzorovane rasti mesta ljudje “čutimo” v slabšanju kvalitete okolja (onesnaženost zraka, voda, hrup itd.): stopnja onesnaženosti reke Krke sc je npr. kljub velikim naporom za sanacijo in velikemu deležu sredstev za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v zadnjih dvajsetih letih povečala za petkrat.
Značilni dejavniki razvoja obmeslij v Novem mestu so potemtakem: relativno in absolutno hitrejša (ali vsaj enakovredna) rast prebivalstva v pasu, ki je oddaljen 10 do 15 km od novomeškega mestnega središča, nadpovprečno visok delež priseljenih: v Novem mestu sc število priseljenih nadpovprečno ne povečuje v samem mestu, pač pa v krajevnih skupnostih Straža, Prečna, Bučna vas, Otočec, Mali Slatnik in Stopiče. Torej v krajevnih skupnostih, ki koncentrično obkrožajo Novo mesto. Pri tem velja opozoriti, da je dinamika sprememb v naštetih KŠ za več kot polovico intenzivnejša od dinamike sprememb v mestnem središču. V obmestjih je nadpovprečna letna rast individualnih enodružinskih hiš (1,8 odst. nasproti stagnaciji v novomeškem jedru in 1,3-odstotna rast v novomeškem obmestju). Relativni razvoj števila delovnih mest v obmestjih prav tako prekaša “rast” delovnih mest v mestu. Delež kmečkega prebivalstva sc je zato v zadnjem obdobju za pol zmanjšal in padel na okoli 5 odst. Za določitev obsega novomeške mestne regije je intenziteta dnevne delovne migracije zaposlenih še posebej pomemben kazalec. Lc-ta, kljub temu da je v tako določenem obsegu novomeške mestne regije 89,6 odst. vseh delovnih mest v občini, v večini naselij presega tretjino zaposlenih, medtem ko je le v Novem mestu in njegovem neposrednem zaledju minimalna (2,6 odst. oz. 4,2 odst.).
Prebivati v enodružinski hišici v čistem zelenem okolju blizu mesta, kamor sc voziš na delo, so sanje najbogatejših dežel. Slovenci, ki si po javnomnenjskih raziskavah 76,7-odstot-no želimo stanovati na tak način, smo si resnično privoščili veliko bivalno in prostorsko razkošje. Dosegamo ga z veliko lastnega vloženega dela, s kršenjem urbanistične discipline, z odpovedovanjem drugim kvalitetam bivanja, s polkmečkim načinom življenja. Vse to so znane stvari.
V naši raziskavi smo javnomnenjske
ankete o prosti izbiri bivanja preverili na ta način, da smo ljudi, ki žive v okoliških naseljih Novega mesta povabili, naj odgovorijo na eno samo vprašanje: Zakaj ste postali prebivalec tega naselja? (Kateri so glavni razlogi za izbiro te lokacije?) Izbor vprašanih je bil slučajen. Edini pogoj je bil, da se je anketirani prebivalec pred časom
riselil iz mesta in da je zemljišče
upil. S tem smo zavestno izključili motiv dedovanja zemlje. Vprašani lastnik hiše je imel na razpolago več možnih odgovorov. Odgovori so naslednji:
41%:	živeti na svojem, brez odvisnos-
ti, svoboda;
35%:	biti na deželi, blizu naravi,
imeti mir;
34%:	pomanjkanje (najemniških)
stanovanj v mestu;
29%:	naložiti sredstva, biti neodvi-
sen od povečevanja najemnin; 18%:	imeti vrt za “brkljanje”,
možnosti za sprostitev;
17%:	beg z mesta, od onesnaževanja;
4%:	potreba po prostoru zaradi
profesionalnih razlogov (obrt);
2%:	možnost izbire sosedov.
Iz odgovorov sklepamo, da lahko motivacijske elemente odločujoče pri gradnji stanovanj na mestnem obrobju razdelimo v naslednjih nekaj skupin:
-	prvi imajo razloge v določeni varnosti in določeni neodvisnosti, predvsem s finančnega vidika. Velik del prebivalstva sc odloči, da zgradi zasebno hišo “sam zase”, da naloži denar in uide mestu, novo bivališče izbirajo zaradi primerne cene in zaradi relativne bližine delovnega mesta;
-	drugi razlogi zadevajo neprimernost stanovanj na “najemniškem trgu” (velikost, cena, kvaliteta, velikost stanovanja, število prostorov...), zlasti za družine;
-	tretja skupina razlogov izraža željo po vrnitvi na deželo, iskanje harmonije z naravo in beg pred urbanim okoljem, ki sc izkazuje kot neprimerno - sovražno.
Tipično gospodinjstvo ima običajno okrog stavbe nekaj “ohišnice”. Povezanost z. zemljo pojema, saj je kmetovanje le dodaten vir preživljanja. Navzen je zaznavno drobljenje parcel in povečan delež zatravljcnih površin. Socialnega statusa gospodinjstev v suburbnnih območjih m moč razpoznati, saj so zelo heterogena. Kljub vsemu prevladujejo delavci, izobrazbena raven sc spreminja. Vedenje teh družin ostaja precej introvertirano. Malo hodijo ven, odnosi s sosedi so označeni kot občasni. Struktura družin je izrazito mlada (od 30 do 40 let). Prav zato bo morala realna politika urejanja Novega mesta skupaj z obmestji upoštevati takšno socialnoekonomsko diferenciacijo.
Potek suburbanizacije po svetu in pri nas potrjuje, da obmestia postajajo prehodna območlja med mestom in podeželjem. Na določen način sc “specializirajo” tako, da služijo predvsem bivanju zaposlenih, ki delajo v mestu (spalna območja). Zahteve (in izsiljevanja) po nepretrganem naraščanju novih (pretežno) stanovanjskih površin v obmestjih slovenskih mest pospešuje nizka cena (stavbnih) zemljišč, nedorečena zemljiška politika in neizdelane zasnove nadaljnjega razvoja poselitvenih sistemov, ki so stihijski in zaradi pretežno dolinskega reliefa linearni, čeprav sc pojavljajo v "plasteh” okoli mest. Obmestna naselja imajo še vedno fiziognomijo kmečkih naselij. Vidne posledice pa postopoma vodijo k izgubljanju (uničevanju) ekološko vrednih in “nezazidljivih” prostih površin.
Urbana ekspanzija prek tradicionalnih mestnih meja sc je znašla pred neobtoječimi ali slabimi (bolje: nepripravljenimi) možnostmi za načrtovanje, ki bi bilo zmožno usmerjati razvojne težnje. Predvidljivi razvoj Siljenja suburbanizacije bo pripeljal še do poslabšanja neskladij med mesti in bližnjimi obmestji. Zato je eden možnih ukrepov za dosega tega cilja lahko tudi pravna ali upravna ureditev mest skupaj z urbanimi območji. Slovenska mesta moraja organsko rasti, prerasti sedanje rpeje in predvsem v prostorsko-organizacijskcm smislu zaživeti kot mestne regije. Pri tem imamo v mislih delitev funkcij in izgradnjo razvojnega koncepta, vendar ne tako kot doslej, v smislu cnostavc “razpršene pozidave”. Prav zato, ker sc okoli vseli slovenskih mest bližnja naselja preprosto neusklajeno širijo, je prav zadnji čas, da pričnemo organizirano in na usklajen način usmerjati proizvodne kapacitete, centralne in mestotvorne dejavnosti ter gradnjo stanovanj na eni strani, na drugi pa ohranjati vmesne zelene površine.
Leta ni leta razvojnih zasnov regionalne politike nismo uresničevali, zato položaj slovenskega naselbinskega sistema ni odraz le slabih konceptov regionalne politike, marveč je v tem, da zasnov in ciljev policentričnega razvoja nismo znali (hoteli) uresničiti. S tega vidika za politiko urejanja prostora niso najpomembnejše posledice v tem, da spreminjamo zasnovo regionalnega razvoja in cilje, marveč v tem, da pripravimo spekter ukrepov (kriterijev) ter jih dosledno izvajamo. Zato je potrebno predhodno izdelati splošno razvojno politiko, njej pa mora slediti ustrezen sistem koordinacije.
Mag. MARJAN RAVBAR
18
DOLENJSKI UST
Št. 10 (2273) 11. marca 1993
Jezik je ogledalo duše
ffiJMffiC	|
Res je, da je kulturni praznik že mimo, toda skrb za lep jezik, ki je pomemben temeljni kamen naše kulture, ni le stvar enega dneva, ampak naša stalna skrb. Zato tudi objavljamo prispevke, ki smo jih oh kulturnem prazniku prejeli na uredništvo iz brštjinske osnovne šole. To so razmišljanja nekaterih tamkajšnjih sedmošolcev na to temo, spodbujena z uvodnimi besedami pedagoginje Elizabete Vardijan. Razmišljanja objavljamo namesto lastnega komentarja o jeziku. Nič odveč ne bo namreč, če se nad jezikom zamislimo tudi sami.
M
ti/r«Uu#wr
<bohvtyJmja/ Sijta/
Že 48. leto smo praznovali slovenski kulturni praznik, drugič kot
dela prost dan. Kako smo ga obogatili, ga olepšali, da nam bo ostal v trajnejšem spominu? Ali pa še iščemo poti, besede, ki narede naš vsakdan lepši, srečnejši, so polne spodbude, tolažbe, veselja? Morda smo ta dan, a tudi dnige dneve po njem razmišljali prav o besedah? O tistih, ki nam olepšajo življenje. Morda pa tudi o tistih, ki so se kar vpletle v naša sporočila, pa nič ne sporočajo, a veliko več petvedo o nas, o našem okolju, vzgoji, o našem odnosu do vsega. O tistih besedah, ki jih kar ponavljamo, pa že več ne slišimo, kako z njimi mažemo, packamo svoj jezik. Onesnažili smo že okolje, zrak, zemljo pa tudi materni jezik. In kakšen je ta moj, tvoj materni jezik? Kovino, steklo, porcelan prepoznamo po zvoku, ljudje in narodi se med sabo prepoznamo po jeziku.
Prisluhnimo najprej sebi in razmislimo. Je tudi v našem izražanju veliko besed, ki ne spadajo v lep jezik? Katere so tiste besede, ki jih po nepotrebnem ponavljamo. Kdo v razredu govori še grše, kdo pa takih besed sploh ne uporablja, ne prekinja?
Ne samo ob kulturnem prazniku, skozi celo leto mislimo na naš jezik in na to, kako bi ga očistili in olepšali! Ob onesnaženi zemlji, zraku, vodi smo nemočni in le malo lahko sami storimo, da bi uničeno popravili, toda o jeziku in o lastnem izražanju odločamo mi sami in nihče drug. Zato je prav, da vsak pri sebi razmisli o tem in očistimo svoj jezik plevela, ki smo ga vanj mimogrede zanesli. To smo dolžni vsem tistim, ki so sc stoletja trudili in hbranili naš jezik pred tujim, ga oHranili za nas, da bi ga mi predali potomcem še vedno kot slovenski jezik.
^ Jezik je ogledalo duše. Z jezikom lahko uničujemo, ranimo, a tudi božamo in gladimo. Jezik je in bo ostal zvok preteklosti, sedanjosti in bodočnosti, zato naj zveni blago in prijetno. Scdmošolci pri dodatnem pouku proučujejo jezik bolj natančno. Pozorno bodo prisluhnili tudi drugim učencem na šoli.
Naj vas ne bo sram lastnih besed! Pridružite se nam v skrbi za lepše izražanje!
ELIZABETA VARDIJAN
Na jezik sem ponosna!
Le malokdo ve, da ima naša šola kup dragocenosti o pisatelju Janezu Trdini. Ker me slovenska literatura v zadnjem času zelo zanima, je bil to pravi trenutek, da bolje spoznam življenje in pisateljevanje Janeza Trdine.
To je bil pisatelj, ki ni maral Nemcev, saj so zatirali in zaničevali slovenski jezik in naše ljudi. Če me občutek ne vara, so morali biti to zelo hudi časi, vsaj za zavedne Slovence. Kot Slovenka sem na svoj jezik zelo ponosna. Hkrati čutim, kako težko je bilo Janezu Trdini ob vsem tem ponižanju. Če bi sama živela v tistih časih, bi se borila skupaj z njim.
Trdina je ljubil Dolenjsko, saj je tu živel in svoje občutke zapustil zapisane bodočim rodovom. Lahko bi rekla, da so bili ti ljudje, zlasti Prešeren in Trdina, svetla luč za bodočnost slovenskega jezika. Da sem ob svojem jeziku občutila ponos in pisatelja Janeza Trdino podrobneje spoznala, so prispevali prizadevni učitelji na naši šoli. Dolenjski muzej in Studijska knjižnica Mirana Jarca. Vsem iz srca hvala!
GLORIA MURN, 7. c
Več poslušajmo!
Čeprav je jezik, ki ga govorimo, naš materni jezik in bi ga morali govoriti s ponosom in lepo, ga mažemo in packamo z grdimi izrazi. Ker je ta jezik naš jezik, za katerega so se naši predniki bojevali, mislim, da bi ga morali bolj spoštovati in ljubiti. Poglejmo, recimo, našo šolo.
V njej je veliko učencev, ki z vsakim stavkom, ki ga povedo, mažejo jezik. So pa tudi izjeme in rekla bi, da jaz še spadam mednje. Seveda, kadar sem besna, včasih izrečem kakšno kletvico, a je bolj mila. V našem razredu je kar dosti učencev in učenk, ki sc ne zavedajo, katere besede niso za javnost. So pa tudi taki, ki govorijo grde besede, ne da bi sc zavedali, kaj te besede pomenijo. V našem jeziku kar mrgoli umazanih besed. Če bomo v izražanju tako malomarni, se bo naš jezik počasi pogrezal v blatu.
Kovina se pozna po zvoku, narod po jeziku. Človek ima dvoje ušes in dvoje oči pa en jezik. Naj veliko posluša in gleda pa manj govori!
TANJA JAKELJ, 7. c
Ohranimo jezik lep!
Slovenci govorimo slovenski jezik že odkar živimo in smo tu. Žal pa vanj vdirajo tudi grde in tuje besede. Ni lepo, če Slovenci mažemo svoj jezik s takimi grdimi besedami, ki jih je vse več. Jezik moramo ohraniti lep tudi za naše vnuke in pravnuke.
GAŠPER, 7. b
Odgovorni smo vsi!
Vsak dan naš jezik uporabljamo, ga zaničujemo, nanj pa se spomnimo le en dan v letu, pa še takrat le peščica. Za jezik smo odgovorni vsi, ki ga uporabljamo. Lahko bi ga ohranili lepega. Ko bi bilo vsaj polovico manj grdih besed v njem, pa bi jezik, ki ga govorimo, obdržal svojo lepoto. To je namreč edina stvar, ki jo vsi uporabljamo. Jezik je lep in bo tak tudi ostal, če ga bomo spoštovali in varovali.
TOMAŽ, 7. b
INFORMATIVNI DAN
V petek, 26. februarja, smo imeli učenci osmih razredov informativni dan. Z dvema sošolcema sem obiskal srednjo ekonomsko šolo v Novem mestu. Zbralo se nas je zelo veliko. Gospod ravnatelj nam je predstavil šolo in razložil predmetnik v 1. letniku. Predstavili so se nam tudi nekateri profesorji, ki poučujejo na tej šoli. Bil sem zelo vesel, ko sem zvedel, da imajo na šoli tudi dve sodobno opremljeni učilnici z računalniki. Ta dan sem izvedel zelo veliko o ekonomski šoli in upam, da bom jeseni obiskoval to šolo.
DAVORIN KLOBUČAR 8. r., OŠ Brusnice
SPOMINI DEDOV IN BABIC
V literarno - dopisniškem krožku sodeluje 18 učencev višje stopnje, vodi pa nas učiteljica Vera Kustec. Letos smo se odločili, da malo pokukamo v zakladnico naših dedov in babic, da pobrskamo po njihovi preteklosti, izvemo in zapišemo čim več dragocenih biserov, ki tonejo v pozabo. Obiskali smo zaselke in vasi. Obhodili smo vse bližnje in daljne vasi okoli Brestanice. Marsikaj smo slišali v razgovoru s starejšimi občani, ki znajo lepo in zanimivo pripovedovati. Raziskali smo tudi notranjost zapuščene kovačnice v najbolj oddaljenem zaselku Presladola in se pogovarjali i novim lastnikom. Vse nase zanimivosti smo predstavili učencem in učiteljem šole na prireditvi ob kulturnem prazniku, izdali pa bomo tudi šolsko glasilo.
Učenci lit.-dop. krožka OŠ Adama Bohoriča Brestanica
PRIPRAVLJANJE NA KONČNE IZPITE
Kmalu bo prišel čas, ko bomo zaključili 8. razred in nadaljevali šolanje, odvisno od poklica, za katerega smo se odločili. Še prej pa bomo morali opraviti teste iz slovenskega jezika in matematike. Tedaj bomo videli, koliko smo se naučili teh 8 let. Rezultati bodo tudi pogoj za vpis v srednje ali poklicne šole. Potrebno bo veliko ur, da ponovimo snov in se pripravimo na reševanje testov. Učitelji nas že sedaj spodbujajo k ponavljanju in nam želijo veliko sreče pri reševanju.
SONJA, SABINA, SANDRA 8. r, OŠ Globoko
HALO — ALO PIZZA!
® (068) 24-415
PIZZA »HALO — ALO«: testo, pelati, sir, šunka, gobe, začimbe, oliva PIZZA SAN REMO: testo, pelati, sir, šunka, gobe, jajce, začimbe, oliva PIZZA SAN FRANCISCO: testo, pelati, sir, pršut, gobe, začimbe, oliva PIZZA SAN DOMINGOS: testo, pelati, sir, šunka, česen, peteršilj, olivno olje, začimbe, oliva PIZZA SAN CLEMENTE: testo, pelati, rakci, školjke, tuna-fileti, kaviar, sir, česen, peteršilj PIZZA »HALO - ALO VELIKANKA« za 4 osebe
Pripeljemo: 1 pizzo do 10 km
3	pizze do 15 km
4	ali več pizz nad 15 km
Če pizze ne boste naročili vi, jo verjetno ne bo naročil nihče!
HALO - ALO PIZZA!
® (068) 24-415 ZARADI VAS
eiAsmje
tlVUSHMS
Slovenci smo samostojni in kot taki se na različne načine predstavljamo v svetu — tudi glasbeno. Korak h glasbeni predstavitvi je bil nedvomno slovenski Eurosong 93, na katerem je zmagal En X band s pesmijo Tih deževen dan. Mi pa vas pozivamo k sodelovanju v nagradni igri v oddaji Glasba je življenje: Eurosong 93. Zanima nas, kateremu izvajalcu bi vi namenili glavno nagrado. Če se morda ne spomnite vseh, naj jih naštejemo po vrstnem redu, kot so nastopali: Maddalena de Andrea: Ko bo maj; E. T.: Svet za oba; Dominik Kozarič: Tina; Faraoni: Sonce sreče; Čudežna polja: Nekdo igra klavir; Darja Švajger: Naj vidimo ljudi; Cole Moretti: Tih deževen dan; Alenka Godec: Ti si ti; Miran Rudan band: Prepozno je za vse; Roberto Buljevič: Daj, odpri; Helena Blagne: Vzemi me nocoj; Regina: Naj ljubezen združi vse ljudi. Na dopisnici nam pošljite ime izvajalca in naslov popevke, ki vam je bila najbolj všeč. Izžrebali bomo tri imenitne nagrade: stereo walk-man Avtomotorja iz Celja, trikilo-
gramski paket prave kave Droga Man Coffce in tri kasete Moped showa. Dopisnice pošljite najkasneje do srede, 17. marca, na naslov: Dnevnik, p.p. 30, Ljubljana, s pripisom: Za oddajo Glasba je življenje.
Gost sobotne oddaje bo Cole Moretti, kije pevec in glavni ustvarjalec zmagovalne skupine En X band.
Pri moped shovvu smo si sposodili marsikatero evrovizijsko uspešnico preteklih let, s tem da jo je Tof tekstovno po svoje obdelal. Če vas zanima, z vami smo v soboto na vašem radiu.
V Avtoimpexu so skrbno zapečatili spisek s 500 kupci, ki so februarja vplačali avto znamke Škoda, obiskali ministra za notranje zadeve Iva Bizjaka, ki seje odločil za številko 376, z zapečateno kuverto oddrveli na ministrstvo za pravosodje k ministru Mihi Kozincu, kije odprl kuverto in obkrožil srečneža. Začel seje lov in prihodnjič bomo obelodanili ime lastnika nove škode.
Simona 1120
:' ■ ' -	- - ' - 1 ■ ™ '■
TELEVIZIJSKI SPORED
: .-v i&uj&tdki
ČETRTEK, 11. Dl.
SLOVENIJA 1
10.10 - 0.05 TELETEKST
10.25	VIDEO STRANI
10.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE
11.25	TEDENSKI IZBOR
ČAS CVETJA, španski film
13.00	POROČILA
13.05	VIDEO STRANI
13.50	FILMSKO POPOLDNE
13.50 BUNTZ Z BEVERLY HILLSA, ponovitev amer. naniz., 11/13 14.15 ODLETEL BOM, ponovitev amer. nadalj., 6/21
15.00 NE JOČI, SAJ SAMO GRMI, amer. film
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA
17.15	OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV
18.00	REQIONALNI STUDIO MARIBOR
18.50	16 CRK, TV igrica
19.15	RISANKA 19.22 TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	ŽARIŠČE
20.40 LJUBEZENSKA PREIZKUŠNJA nemška nadalj., 6/7
21.30	TEDNIK
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA
22.53 TV JUTRI
22.55 SP V UMETNOSTNEM DRSANJU
23.55
(M), posnetek iz Prage VIDEO STRANI
PETER, 12. HI.
SLOVENIJA 1
9.40	- 0.55 TELETEKST
9.55	VIDEO STRANI
10.05	TEDENSKI IZBOR TELOVADKA, 8/10 VIDEOŠPON UMETNIŠKI VEČER
VES SVET JE ODER, 3/13
13.00	POROČILA
13.05	POSLOVNA BORZA, ponovitev
13.15	VIDEO STRANI
14.50	FILMSKO POPOLDNE
14.50	ONA IN ON, ponovitev amer. naniz., 1/13
15.15	ODLETEL BOM, ponovitev amer. nadalj., 7/21
16.00	VRNITEV NA OTOK ZAKLADOV, angl. nadalj., 6/10
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
16.55	EP VIDEO STRANI
17.00	DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA
17.15	OTROŠKI PROGRAM
17.15	HUCKLEBERRY FINN, angl. nadalj., 1/26
17.40	PRVI USPEHI
17.45	VČASIH NA TV TUDI ČARAMO, 2/4
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.50	16 ČRK, TV igrica
19.15	RISANKA
19.22	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	FORUM
20.25	PROFESIONALEC, franc, film
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.43	TV JUTRI
22.45	INTERVJU
23.45	SP V HOKEJU NA LEDU: AVSTRALIJA - SLOVENIJA, posnetek
0.45 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
10.45	- 1.40 Teletekst
11.00	Video strani - 11.10 Tedenski izbor: Že veste?; 11.40 Gospodarska oddaja: 10000 obratov; 12.10 Ljubezenska preizkušnja (nemška nadalj, 6/7) - 13.00 Poročila - 15.40 SP v umetnostnem drsanju (ponovitev posnetka) -
16.40	Osmi dan (ponovitev) - 17.30 Alpe-Donava-Jadran - 18.00 Tok tok (kontaktna oddaja za mladostnike) - 18.45 Žnanje za znanje: Učite se z nami - 19.00 Euroritem (19. oddaja) - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Studio Citv - 22.10 Glasbeni utrinek - 22.30 TV jutri - 22.35 Sova: Popolna tujca (amer. naniz, 21/28); 23.00 Odletel bom (amer. nadalj, 8/21); 23.50 Zbogom, pujs (novozel. film) - 1.30 Video strani
SOBOTA, 13. ID.
SLOVENIJA 1
8.30	- 1.05 TELETEKST
8.45	VIDEO STRANI
8.55	TEDENSKI IZBOR:
8.55	RADOVEDNI TAČEK
9.10	ERAZEM IN POTEPUH, otroška nadalj, 2/5
9.45	DALEČ OD DVORCA, 3/3
10.00	TOK TOK
10.45	PROFESIONALEC, franc, film
12.30	SLOVENCI V ZAMEJSTVU
13.00	POROČILA 15 TEDNIK, ponovitev
13.45	VIDEO STRANI
14.00	FILMSKO POPOLDNE
14.00	POPOLNA TUJCA, ponovitev amer. naniz, 21/28
14.30	ODLETEL BOM, ponovitev amer. nadalj, 8/21
15.20	Ciklis filmov F. Čapa: MEGLE NAD BARJEM, češki film (CB)
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	POTOVANJE PO ČLOVEŠKEM TELESU, nemška poljudnoznan. serija, 6/8
18.00	REGIONAINI PROGRAMI - UUBUA-NA
18.45	TV MERNIK
19.00	RISANKA
19.12 ŽREBANJE 3 \ 3
19.22	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	UTRIP
20.25	KRIŽKRAŽ
21.30	NA DNU, brazilska nadalj, 2/5
22.20	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.03 TV JUTRI
23.05	SOBOTNA NOČ
23.05	NOČNI VIDEOMEH 0.25 GLASBENA ODDAJA O JUL1U IGLESIASU 0.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2
7.50	- 1.40 Teletekst
8.05	Video strani - 8.15 Tedenski izbor: Jakec in čarobna lučka (angl. risana serija, 22/26);
8.25	Denver, poslednji dinozaver (ponovitev amer. naniz, 19/20); 8.50 Klub klobuk; 10.20 Zgodbe iz školjke; 11.10 Operne zgodbe: Trubadur (9. oddaja) - 12.00 Športna sobota: SP v umetn. drsanju; 13.00 Svet. dvoransko prvenstvo v atletiki; 14.00 SP v umetn. drsanju:
16.25	SP v hokeju na ledu, skupina C: Španija - Slovenija - 19.00 Moja knjiga o džungli (22/ 27) - 19.22 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Rojstvo Evrope (angl. dok. serija. 6/7) - 21.00 Homo turisticus - 21.30 Poglej in zadeni - 22.35 Sova: Alo, alo (angl. naniz., 2/ 18); 23.00 Odletel bom (amer. nadalj, 9/21);
23.45	Čas bo poskrbel (angl. film) -1.30 Video strani
NEDELJA, 14. Ul.
SLOVENIJA 1
8.10	- 23.25 TELETEKST
8.25	VIDEO STRANI
8.35	OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV, ponovitev BAJKA O KRAUEVIH ČEŠNJAH HUCKLEBERRY FINN, ponovitev angl. nadalj, 1/26
10.40	MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, 22/27
11.00	NASA PESEM 92
11.30	OBZORJA DUHA
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	VIDEOMEH
13.00	POROČILA
13.05	KRIŽKRAŽ, ponovitev
14.50	FILMSKO POPOLDNE
14.50	ALO, ALO, ponovitev angl. naniz, 2/18
15.15	ODLETEL BOM, ponovitev amer. nadalj, 9/21
16.00	SOFIJA IN CONSTANCA, angl. nadalj, 6/6
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	ZVEZDNE STEZE 3:
PREISKAVA V VESOLJU, amer. film
19.05	RISANKA 19.17 LOTO
19.22	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	ZRCALO TEDNA
20.25	NEDELJSKIH 60
21.30	ŽIVLJENJE Z DRUGE PLATI: KAKO NAS VIDIJO ŽIVALI, angl. poljudnoznan. serija, 5/6
22.05	DNEVNIK 3, VREME 22.28 TV JUTRI
22.30	ŠPORTNI PREGLED
23.15	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
9.00	- 0.50 Teletekst
9.15	Video strani - 9.25 Tedenski izbor: Poglej in zadeni; 10.25 Na dnu (brazilska nadalj, 2/ 5); 11.15 Alpe-Donava-Jadran -11.45 Čarovniki izgubljenega kraljestva (amer. film) - 13.00 Poročila - 13.05 Športna nedelja: smučanje, formula 1, um. drsanje, SP v atletiki, NBA košarka, smučanje - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Čaj v Sahari (amer. film) - 22.20 Glasbeni utrinek - 22.30 TV jutri - 22.35 Sova: Hal Roach predstavlja: Ženska pretkanost (amer. burleska, 1/29); Odletel bom (amer. nadalj, 10/21); Hiša iz kart (finska nadalj, 2/5) - 0.40 Video strani
23.15	SP V HOKEJU NA LEDU, SKUPINA C
SLOVENIJA - J. AFRIKA posnetek
1.00	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
10.50	- 0.50 Teletekst
11.05	Video strani - 11.15 Tedenski izbor: Znanje za znanje: Učite se z nami; Naša pesem; Euroritem (20. oddaja); 12.15 Športni pregled - 13.00 Poročila - 13.05 Video strani - 15.00 Intervju (ponovitev) -16.00 Utrip, Zrcalo tedna (ponovitve) -16.30 Dober dan, Koroška -17.00 Ljudje in zemlja (ponovitev) - 17.30 Obzorja duha (ponovitev) - 18.00 Orion - 18.50 Podjetniški klub - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Znanstvena oddaja - 20.35 Znanost (13. oddaja) - 21.05 Tujec (nadaljevanka HTV, 2/3) - 22.00 Glasbeni utrinek - 22.30 TV jutri - 22.35 Sova: Najstrašnejši umor (angl. naniz, 2/6); Odletel bom (amer. nadalj, 11/21); Hollywood sc jih spominja (amer. dok. serija, 10/14) - 0.40 Video strani
TOREK, 16. IU.
SLOVENIJA 1
9.05	- 1.50 TELETEKST
9.20	VIDEO STRANI 9JO TEDENSKI IZBOR
9.30	TELOVADKA, franc, nadalj, 10/10
10.00	ORION
10.45	HOMO TURISTICUS
11.15	POTOVANJE PO ČLOVEŠKEM TELESU, 6/8
12.00	ZNANSTVENA ODDAJA
12.30	ZNANOST, 13. oddaja
13.00	POROČILA
13.05	DOKUMENTAREC MESECA: KRAKOVO IN TRNOVO, ponovitev
13.45	VIDEO STRANI
14.45	FILMSKO POPOLDNE:
14.45	NAJSTRAŠNEJŠI UMOR, pono vitev angl. naniz, 2/6
15.15	ODLETEL BOM, ponovitev amer. nadalj, 11/21
16.00	HOLLYWOOD SE JIH SPOMINJA, ponovitev amer. dok. serije, 10/14
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA
17.15	OTROŠKI PROGRAM
ERAZEM IN POTEPUH, otroška nadalj, 3/5 RISANKA
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.50	ŠTIRI V VRSTO, TV igrica
19.15	RISANKA
19.22	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	ŽARIŠČE
20.35	GLASBA, SHOW IN CIRKUS:
LEPI TRENUTKI V CIRKUSU, 2. del
21.45	NEBESA MORAJO POČAKATI, angl. dok. serija, 2/4
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.43	POSLOVNA BORZA
22.53 IV JUTRI
22.55	OMIZJE
23.55	SP V HOKEJU MADŽARSKA - SLOVENIJA
1.40	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
9.50	- 1.35 Teletekst
10.05	Video strani - 10.15 Tedenski izbor: Podjetniški klub; Sedma steza; Tujec (nadalj. HTV, 2/3); Gore in ljudje - 13.00 Poročila -
13.05	Video strani - 16.05 Sobotna noč (ponovitev) - 18.00 Sprehodi po stari Ljubljani
(ponovitev, 7/9) - 18.25 .- 18.45 Iz življenja
za življenje - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Marie Curie (franc, nadalj, 4/6) - 20.50 Osmi dan - 21.40 Novosti založb - 21.50 Svet poroča - 22.25 Glasbeni utrinek - 22.30 TV jutri - 22.35 Sova: V avtobusu (8. epizoda amer. naniz.); Odletel bom (amer. nadalj, 12/21); Ciklus filmov J. L. Goddarda: Vikend (franc, film) - 1.25 Video strani
PONEDELJEK, 15. IH. SBEDA, 17. Ul.
SLOVENIJA 1
10.10	- 1.10 TELETEKST
10.25	VIDEO STRANI
10.35	TEDENSKI IZBOR
10.35	TELOVADKA, 9/10
11.00	FORUM
11.15	TV MERNIK
11.30	NEDELJSKIH 60
12.30	VIDEOMEH
13.00	POROČILA
13.05	ROJSTVO EVROPE, ponovitev angl. dok. serije, 6/7
14.00	VIDEO STRANI
14.20	FILMSKO POPOLDNE
14.20	ŽENSKA PRETKANOST, ponovitev amer. burleske, 1/29 (ČB)
14.40	ODLETEL BOM, amer. nadalj, 3/21
15.25	POSTAJALIŠČE, amer. film (ČB)
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA
17.15	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
PET PRIJATELJEV, angl. naniz, 5/13
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.50	ŠTIRI V VRSTO, TV igrica
19.15	RISANKA
19.22	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	SEDMA STEZA
20.30	GORE IN LJUDJE
21.30	DOKUMENTAREC MESECA: KRAKOVO IN TRNOVO
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.43	TV JUTRI
22.45	GOSPODARSKA ODDAJA EVROPA 2000
SLOVENIJA 1
9.30	- 22.50 TELETEKST
9.45	VIDEO STRANI
9.55	TEDENSKI IZBOR
9.55	OTROŠKI PROGRAM
10.25	SPREHODI PO STARI LJUBLJANI, 7/9
10.50	....
11.15	MARIE CURIE, franc, nadalj, 4/6
12.00	NOVOSTI ZALOŽB
12.10	OSMI DAN
13.00	POROČILA
13.05	POSLOVNA BORZA, ponovitev
13.15	ŽIVLJENJE Z DRUGE PLATI: KAKO NAS VIDIJO ŽIVALI, angl. poljudnoznan. serija, 5/6
13.45	VIDEO STRANI
14.00	FILMSKO POPOLDNE:
14.00	V AVTOBUSU, ponovitev 8. epizode angl. naniz.
14.25	ODLETEL BOM, ponovitev amer. nadalj, 12/21
15.10	VIKEND, ponovitev franc, filma
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA
17.15	KLUB KLOBUK
18.50	ŠTIRI V VRSTO, TV igrica
19.15	RISANKA
19.22	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	ŽARIŠČE
20.40	FILM TEDNA
ZIV IN ZDRAV, angl. film
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.48 TV JUTRI
22.50	OČI KRITIKE
23.50	VIDEO STRANI
Na podlagi 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.' list SRS št. 18/84 in 33/98 in 8. člena o oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 6/86)
OBJAVLJA
Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto po sklepu komisije za oddajo stavbnih zemljišč z dne 1.07.1992 in 23. 12. 1992
JAVNI RAZPIS
za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo obrtnih delavnic po Spremembi zazidalnega načrta Obrtno-industrijska cona Cikava-zgornji del, in sicer za naslednje lokacije:
oznaka lokacij	zemljišče pare. št.	izmera	priprava	kom. oprema
št* 2	2165/36	1.113 m2	748.393 SIT	3.863.595 SIT
št. 3	2165/33	1.297 m2	866.955 SIT	4.138.893 SIT
Št. 4	2165/37	2.130 m2	1.397.596 SIT	6.334.318 SIT
Št. 5	2165/35	1.160 m2	779.679 SIT	3.936.500 SIT
št. 9	2165/38	931 m2	633.121 SIT	3.539.971 SIT
št. 10	2165/39	1.775 m2	1.167.568 SIT	5.740.236 SIT
št. 11	2165/40	1.119 m2	751.913 SIT	3.871.757 SIT
št. 12	2165/41	2.286 m2	1.492.313 SIT	7.170.438 SIT
št. 13	2165/13	1.919 m2	1.258.422 SIT	6.614.161 SIT
št. 14	2165/42	1.254 m2	832.718 SIT	4.057.825 SIT
št. 15	2165/43	1.189 m2	797.226 SIT	3.976.757 SIT
št. 16	2165/16	1.393 m2	926.465 SIT	4.540.958 SIT
št. 17	2171/2	3.481 m2	2.250.202 SIT	8.534.649 SIT
št. 18	2160/2	2.583 m2	1.680.890 SIT	6.972.189 SIT
vse gozd 3. katastrskega razreda v k o. Smolenja vas.
Na lokacijah št. 12 in 13 z možnostjo gradnje poslovno-stanovanjskega objekta.
Cena stavbnega zemljišča znaša 728,50 SIT za m2 in velja do 10.03.1993, ob sklenitvi pogodbe pa se revalorizira v skladu z indeksom rasti cen na drobno po podatkih Zavoda za statistiko Republike Slovenije.
Višina sorazmernega dela stroškov priprave stavbnega zemljišča in komunalne ureditve stavbnega zemljišča je za vsako posamezno lokacijo določena z investicijskim programom.
Vrednosti v tabeli veljajo na dan 10.03.1993, ob sklenitvi pogodbe pa se revalorizirajo v skladu z indeksom rasti cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih Republike Slovenije — panoga proizvodnja gradbenega materiala, po podatkih Zavoda za statistiko Republike Slovenije.
V	stroške priprave stavbnega zemljišča so zajeti stroški odškodnin, cenitev, upravnih in sodnih postopkov pri pridobivanju zemljišč, stroški geološko-geomehanskih preiskav tal, geodetskih del, pravnih poslov za realizacijo obrtne cone, stroški izdelave prostorske in investicijsko-tehnične dokumentacije s pridobljenim lokacijskim dovoljenjem ter odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča.
V	stroške opreme stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami skupne in individualne rabe so zajeti stroški izgradnje kanalizacijskega orrfrežja za odvodnja-vanje odpadnih in meteornih voda v ločenem sistemu z omejitvijo odvodnjavanja odpadnih voda z območja tega dela zazidalnega načrta do skupne količine 61 /sekundo, vodovodnega omrežja, n.n. in v.n. električnega omrežja s transformatorsko postajo, sekundarnega razvodnega PTT in plinskega omrežja, cestnega omrežja v asfaltni izvedbi z enostranskim pločnikom in stroški izgradnje javne razsvetljave. Hkrati je v ceno komunalne opreme vključen tudi prispevek pred priključitvijo na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
INVESTITOR BO MORAL SAM ŠE:
—	plačati elektroenergetski prispevek v odvidnosti od vhodnih varovalk,
—	na zahtevo upravljalca PTT omrežja poravnati preostali del obveznosti, ki se nanašajo na pridobitev telefonsko-kabelskega priključka z upoštevanjem že poravnanega deleža za izgradnjo sekundarnega telefonsko-kabelskega omrežja,
—	na zahtevo upravljalca plinovodnega omrežja poravnati preostali del obveznosti, ki se nanašajo na priključitev na plinsko omrežje z upoštevanjem že poravnanega deleža za izgradnjo sekundarnega plinskega razvoda v sklopu tega dela zazidalnega načrta,
—	zgraditi in financirati vse priključke na obstoječe ali nove komunalne naprave,
—	zgraditi in financirati kontrolna jaška pred izpustom odpadnih voda v meteorno in fekalno kanalizacijo in preostale čistilne nmprave za zadostitev zahtev Zakona o vodah in tehničnega pravilnika o javni kanalizaciji,
—	sam pridobiti tehnično dokumentacijo za objekt s pri-
ključki na komunalne naprave in zunanjo ureditev lokacije z gradbenim dovoljenjem,
— zgraditi objekt.
OSTALI POGOJI:
1.	Rok za prijavo je vključno 15. dan po objavi.
2.	Prijave v zapečatenih ovojnicah z oznako »JAVNI RAZPIS CIKAVA« pošljite ali osebno dostavite na naslov: Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, Novo mesto.
3.	Varščino v znesku 600.000,00 SLT mora udeleženec javnega razpisa nakazati na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Novo mesto št. 52100-654-65118 in dokazilo o plačilu varščine priložiti k pismeni prijavi.
4.	K prijavi je potrebno priložiti tudi potrdilo o državljanstvu in potrdilo o višini osebnih dohodkov oziroma drugih prejemkov za zadnjih šest mesecev.
5.	V prijavi navedite tudi vsa dejstva, ki bi jih komisija za oddajo stavbnih zemljišč lahko upoštevala pri odločitvi o oddaji lokacije.
6.	Ob odpiranju prijav lahko komisija za oddajo stavbnih zemljišč zahteva od udeležencev še dodatno potrebno dokumentacijo.
7.	Dejavnosti za posamezne lokacije niso definirane, zato je interesent za nakup lokacije dolžan k prijavi na javni razpis za izbrano lokacijo predložiti svoj program dejavnosti s tehnološko utemeljenimi potrebami po velikosti objekta in funkcionalnega prostora v skladu s predpisanimi omejitvami in dovoljenimi odstopanji, določenimi v zazidalnem načrtu obrtno industrijske cone Cikava-zgornji del (odlok objavljen v UL RS št. 2/92). Na osnovi teh podatkov bo pristojna urbanistična služba proučila primernost dejavnosti in izdelala ureditveno situacijo za konkretno lokacijo, kot podlago za izdajo lokacijskega dovoljenja.
8.	Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje je izdelal predlog razporeditve dejavnosti, s katerim so načelno določene dejavnosti za posamezne lokacije. Ta predlog je na vpogled pri Skladu stavbnih zemljišč.
9.	Komisija za oddajo stavbnih zemljišč bo pri Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje naročila strokovno presojo o primernosti dejavnosti na izbrani lokaciji, ki bo poleg kriterjev in določil odloka o oddajanju stavbnih zemljišč ter predloga razporeditve dejavnosti osnova pri odločanju za oddajo lokacij.
10.	Izbrani udeleženec javnega razpisa mora najkasneje v 30 dneh po prejemu obvestila komisije za oddajo stavbnih zemljišč skleniti pogodbo o oddaji in*jreditvi stavbnega zemljišča, če ni bil vložen ugovor proti odločitvi komisije.
11.	Pogodba o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča bo sklenjena na podlagi tega razpisa, odloka o spremembi zazidalnega načrta obrtno industrijske cone Cikava-zgornji del in za to izdelanega investicijskega programa.
Pogodbena vrednost posamezne lokacije poleg odškodnine za zemljišče, priprave in komunalne opreme, vsebuje še prometni davek na promet z nepremičninami in stroški v zvezi s pogodbo in zemljiškoknjižno izvedbo.
S pogodbo o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča se Sklad obveže pridobiti ureditveno situacijo in pravnomočno lokacijsko dovoljenje ter ga skupaj z geološko geomehanskim poročilom in "posnetkom izvedenih del izročiti investitorju najkasneje v roku 30 dni po prejemu ureditvene situacije.
12.	Kupnina se lahko poravna z enkratnim plačilom ali največ v dvanajstih zaporednih mesečnih obrokih. Pri tem se preostanek kupnine mesečno revalorizira z indeksom rasti cen na drobno. Na podlagi sklenjene pogodbe je kupcem dana možnost dolgoročnega kreditiranja v skladu z zato že sprejetimi sklepi bank in Republiškega sklada za razvoj malega gospodarstva.
13.	Varščina se všteje brezobrestno v kupnino. Udeležencu, ki bo izbran, pa bo sam odstopil od pogodbe, se varščina ne vrača razen v izjemnih okoliščinah, ki jih bo komisija posebej obravnavala. Udeležencu, ki ne bo izbran, se varščina brezobrestno vrne v 15-tih dneh po prejemu obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika.
14.	Lesna masa,določena za posek na posamezni lokaciji z ureditveno situacijo,ne pripada bodočemu investitorju in jo je sklad dolžan odstraniti v 30. dneh po obvestilu investitorja, da bo pričel z gradnjo.
15.	Najugodnejši udeleženec javnega razpisa mora pričeti z gradnjo najkasneje v petih letih po sklenitvi pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča, v nasprotnem primeru si sklad pridržuje pravico zahtevati od investitorja vrnitev stavbnega zemljišča.
16.	Vsa dokumentacija in informacije so interesentom na razpolago pri Skladu stavbnih zemljišč občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, Novo mesto.
Številka: IV/S-351 -7/91
Daturh: 8. marec 1992
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE NOVO MESTO
u
G
O
D
N
O
rifIGT
sistemi nove generacije
tel.: (063) 701-225 fax: (063) 701-033: strojna oprema, programska oprema, grafika, mul ti medija, računalniške mreže, komunikacije, svetovanje
TIP RAČUNALNIKA	, 386 SX 25	RAM 1 MB	40 MB «5 MB 97200	105240	120 MB 115920 131880 134880 200400 220200
386DX 33/64 KB 386DX 40/128 KB 486DX 33/256 KB 486DX2 50/256 KB.	2 MB. 2 MB 4 MB 4 MB	113880 I 119880 116880 ' 122880 189600 208800	
486DX2 66/256 KB '	4 MB	| 2352150	246000
170 MB 240 MB 425 MB
122400 ( 149400 138000 J 165360 . 239760 141000 ’ 168360 ( 242760 205200 ’ 232800 ’ 307080 225000 J 252600 J 326280 250800	267840	351600
DISKETE	DS/DD	DS/HD
BASF EXTRA 3.5“	144	227
BASF EXTRA 5.25"	90	138
Cene so v tolarjih!
FR
OSNOVNA KONFIGURACIJA
osnovna ploiča, delovni spomin *** MB RAM, AT BUS kontrolor, 2 x ser. In 1 x par. Izhod, disketni pogon 1.2 MB, trdi disk OUANTUM (CONNER), " VGA gr. kartica TRIDENT 512 KB, VGA MONO monitor 14" PHILIPS, oblije mini tower z LED dlsplayem, tipkovnica CHICHONY s SLO znaki
KREMEN, Industrija in rudniki nekovin NOVO MESTO
Po določilih statuta podjetja in po sklepu DS se razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z zakonom. Poleg tega morajo izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da imajo visokošolsko izobrazbo,
-	da imajo 3 leta delovnih izkušenj pri vodenju in organizaciji,
-	da aktivno obvladajo najmanj en tuj jezik,
-	da predložijo razvojni program podjetja.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave s potrebnimi dokazili in program najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Industrija in rudniki nekovin “KREMEN", Novo mesto, Cesta Komandanta Staneta 9 - z oznako “razpis za direktorja".
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku ^ prijavnega roka.
Zadružna hranilno-kreditna služba, p.o., Novo mesto Cesta komandanta Staneta 10 68000 NOVO MESTO
Upravni odbor razpisuje delovno mesto
vodje Zadružne hranilno-kreditne službe - individualnega poslovodnega organa
Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: da imajo končano šolsko izobrazbo VII. ali VI. stopnje ekonomske ali pravne smeri in 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj.
Kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o končani šolski izobrazbi in opisom delovnih izkušenj pošljejo na gornji naslov z oznako “za razpisno komisijo ZHKS" v 15 dneh po objavi. O imenovanju bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
OBVESTILO
Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe, društva in občane obveščamo, da je po sklepu Izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, sprejetem na seji dne 09.02.1993 (sklep objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 9/93)
JAVNO RAZGRNJEN
OSNUTEK SPREMEMBE LOKACIJSKEGA NAČRTA KANALSKI SISTEM IN ČISTILNA NAPRAVA ŽUŽEMBERK
v času od 19.2.1993 do 21.3.1993:
-	v prostorih Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska c. 2, I. nadstropje ter
-	v prostorih krajevne skupnosti Žužemberk
JAVNA OBRAVNAVA
osnutka dokumenta bo:
- v forek, 16.03.1993 ob 18. uri v sejni sobi KS Žužemberk v Žužemberku
Do poteka javne razgrnitve osnutkov lahko podate pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pa jih pošljete Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora -Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, Ljubljanska 2.
Na javni obravnavi bodo navzoči izdelovalci osnutkov dokumentov, ki bodo dokument podrobneje obrazložili in prisotnim dajali pojasnila.
Vljudno vabljeni!
SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto
V__________________________________________________________________/
OPEKARNA
NOVO MESTO d.o.o.
Zalog 21, 68001 Novo mesto, p.p.10 tel.: 068/22-855, 84-644
Kupite gradbeni material takrat, ko je najcenejši !
-	modularni blok 33 SIT / kos
-	Schiedel dimnik (16 cm )	2850 SIT / m
-	Perlit 822 SIT / vreča
-	Termon 1018 SIT / vreča
-	ploščice Gorenje, Keramix od 450 SIT / m2
-	parket klasični - hrast	1782 SIT / in2 1 M
-	parket panel 2772 SIT' / m 2 Ud.
-	iverica	1887 SIT / plošča
-	lepilo za ploščice 861 SIT / 25 l«r
-	betonska mreža, 9/6,	3410 SIT /kom
-	kanalizacijska plastika ( 110 mm ) 499 SIT / ml
-	belton 500 SIT / liter
-	lesoton 422 SIT/liter
-	pomivalna korita od 4900 do 9800 SIT / kos
-	splahovalnik C iklon 3740 SIT /kom
-	talni sifon in koritni sifoni od 500 SIT' / kom
Organiziramo dostavo na gradbišče.
Planinsko društvo BOHOR Senovo, Titova 99
oddaja planinsko kočo na Bohorju v najem oz. zakup najugodnejšemu ponudniku. Najem oz. zakup je možen že z 10.4.1993. Ponudbe sprejemamo do 20.3.1993.
Vse informacije dobite na tel.: 79-181 - Janko Lubl.
-------------—
caotsiir^Dra AVTOHISA
Servisno prodajni center Novo mesto d.d.
Ločna 4K
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV
Pionir Avtohiša servisno prodajni center Novo mesto d.d., Ločna 48, sporoča lastnikom traktorjev, da bo opravljala tehnične preglede v občini Trebnje po naslednjem razporedu:
-	TREBELNO
-	MOKRONOG
-	ŠENTRUPERT
-	MIRNA
-	DOBRNIČ
-	TREBNJE
-	VELIKA LOKA
-	SELAŠUMBERK
-	VELIKI GABER
15.	3. 1993 od 14. ure do 18. ure
16.	3.1993 od 14. ure do 18. ure
17.	3. 1993 od 14. ure do 18. ure
18.	3.1993 od 14. ure do 18. ure
19.	3.1993 od 14. ure do 18. ure 20. 3.1993 od 8. ure do 13. ure
22.	3.1993 od 14. ure do 18. ure
23.	3. 1993 od 14. ure do 17. ure
24.	3.1993 od 14. ure do 18. ure
Istočasno obveščamo lastnike motornih vozil, da opravljamo tehnične preglede za vse vrste vozil vsak dan od 7. ure do 19. ure in v soboto od 7. ure do 13. ure v AVTOHIŠI PIONIR, Ločna 48, Novo mesto.
OBČINA ČRNOMELJ, oddelek za družbeni razvoj,
razpisuje prosta delovna mesta:
1.	referenta za komunalno, cestno in vodnogospodarsko dejavnost
Pogoj: visoka ali višja izobrazba gradbene ali komunalne smeri, željene delovne izkušnje v stroki.
2.	analitik In planer, pripravnik
Pogoj: visoka izobrazba ekonomske smeri.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom je treba poslati v 14 dneh po objavi razpisa na zgoraj navedeni ^ naslov.
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica
FRANČIŠKA AVŽIN
Ragovo 15
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožajje, sorodnikom, znancem in prijateljem. Posebna hvala sosedom in vaščanom za podarjeni venec in cvetje. Hvala tudi za podarjene maše in sveče, g. župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji
poti.
Žalujoči: sin Franc z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 64. letu nas je zapustil
PETER
GREGORIČ
iz. Stranske vasi 25
Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje in darovano cvetje, govorniku Francu Hrovatoču, pevcem PD Ruperčvrh, GD ter g. kaplanu za opravljen obred, Francu Bartlju in vsem ostalim, ki ste nam nudili kakršnokoli pomoč, kakor tudi tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji
poti.
Vsi njegovi
Uprava inšpekcijskih služb občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
razpisuje prosto delovno mesto:
1.INŠPEKTOR JA ZA DELO
Pogoj: visoka izobrazba pravne smeri, tri leta delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit.
2.	VETERINARSKEGA INŠPEKTORJA
Pogoj: visoka izobrazba veterinarske smeri, pet let strokovne prakse, opravljen strokovni izpit.
3.	URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA
Pogoj: visoka izobrazba pravne smeri, pet let delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit.
Kandidati morajo izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	državljanstvo Republike Slovenije
-	aktivno znanje slovenskega jezika
-	izpit za voznike B kategorije
Izbrani kandidati bodo imenovani za štiri leta.
Opraviti bodo morali preizkus znanja iz Zakona o splošnem upravnem postopku v šestih mesecih po sklenitvi delovnega razmerja.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, opisom delovnih izkušenj in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto Cesta komandanta Staneta 30 Novo mesto
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po odločitvi.
TIPOS, d.o.o.
Cesta herojev 1 68000 Novo mesto
RAZPISUJE
zbiranje ponudb za najem
Gostišča Loka
v Novem mestu, Zupančičevo sprehajališče 2
Gostišče se nahaja na privlačnem mestu ob reki Krki, z veliko možnostjo opravljanja gostinske in turistične dejavnosti.
Od zainteresiranih ponudnikov pričakujemo, da bodo v svojih pisnih ponudbah opredelili:
-	program oživitve in delovanja gostinskega kompleksa
-	najemnino, ki jo je ponudnik pripravljen plačati.
Ogled gostinskega kompleksa bo mogoč od 15.3. do 17.3.1993, in sicer po predhodni najavi.
Interesenti naj oddajo ponudbe v zaprti kuverti z vidno oznako “PONUDBA ZA LOKO" najpozneje do 19.3.1993 na naslov:
TIPOS, d.o.o.
Cesta herojev 1 68000 Novo mesto
Vse informacije na telefon: (068) 24-615, 28-454, 28-459.
NAJ LOKA ZOPET POSTANE LOKA!
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, tašča in prababica
NEŽA
ŽAGAR
rojena Rifelj
iz Jagodnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za podarjeno cvetje, sveče ter pomoč in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ni smrt Ušlo, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so veri močnejSe, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, stric, tast in svak
JOŽE MARTINI
upokojenec z Razteza pri Brestanici
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem m znancem za darovano cvetje in vence ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena ter sinovi in hčere z družinami
Odslej tudi v NOVEM MESTU !
ČISTILA, PRASKI, LEPILA, BARVE, o IN
KOZMETIKA
O o	r-s	O
O
EMBALAŽO PRINESETE VI, NAPOLNIMO JO MI,
VARČUJEMO VSI !
INAL - detergent za posodo, 112,60 SIT /I CIKLAM - mehčalec za perilo, 68,90 SIT /1
O
TEOL, T - market, Ljubljanska 27, Novo mesto
tel.: 068 / 22 - 337 (int.16)
ANONSA
POZIV
k vložitvi napovedi za odmero dohodnine za leto 1992
Do 31. marca 1992 morajo vložiti napoved zavezanci za dohodnino o dohodkih, doseženih v letu 1992.
Zavezanci, ki so v letu 1992 opravljali dejavnost, in zavezanci, ki so oddajali premoženje v najem, morajo vložiti napoved v 15 dneh po prejemu odločbe davčnega organa.
Pri Ministrstvu za finance - RepubRški upravi za javne prihodke, Izpostavi Novo mesto, oddajo napoved:
-	zavezanci za dohodnino, ki imajo stalno prebivališče v občini Novo mesto;
-	zavezanci za dohodnino, ki so imeli v občini Novo mesto začasno prebivališče najmanj šest mesecev (nerezidenti) in so dosegali določene dohodke.
Zavezanci za dohodnino so fizične osebe, ki so imele v letu 1992 naslednje vrste dohodkov:
-	osebne prejemke (plačo, nadomestilo plače, pokojnino, prejemke s priložnostnim opravljanjem storitev);
-	dohodke od kmetijstva - katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih površin;
-	dohodke od opravljanja dejavnosti (obrti in drugih);
-	dohodke iz kapitala (dobiček od prodaje nepremičnin in premičnih predmetov);
-	dohodke iz premoženja (udeležbo pri dobičku, obresti na dana posojila, dohodke od oddajanja premoženja v najem);
-	dohodke od avtorskih pravic in izumov.
Napoved za odmero dohodnine je treba vložiti na predpisanem obrazcu za leto 1992. Obrazec se dobi v Mladinski knjigi - knjigarni Novo mesto, Glavni trg 9.
Napoved naj zavezanci oddajo čimprej, nikakor naj ne čakajo zadnje dni meseca marca.
Napovedi je potrebno izpolniti popolno (tudi z enotno matično številko občana in podpisom) in oddati pravočasno.
Izpostava Novo mesto bo od 22.3.1993 do 31.3.1993 poslovala v podaljšanem delovnem času, in sicer vsak delovni dan od 7. ^ do 17. ure, vključno s soboto, 27.3.1993, od 7. do 11. ure.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
ŠTEFKE ROLIH
rojene Markovič
z Dol. Polja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem, delovnim organizacijam in sodelavcem Novolesa, Krke in Revoza za izrečeno sožalje, podarjene vence, cvetje, sveče in denarno pomoč. Prisrčna hvala Pečjakovim, pevcem iz Žužemberka, g. župniku za poslovilni obred in vsem, ki ste našo Štefko spremili na zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 87. letu starosti je umrl naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
IVAN KOKALJ
borec 12. SNOB
Vel. Bučna vas 5
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga po-spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju internega oddelka bolnišnice Novo mesto, gospodu župniku za opravljen obred, kolektivu BTC Novo mesto. Labodu Novo mesto, ZZB Bučna vas in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
. marca 1993
DOLENJSKI UST
21
V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKIK0LEDAR —KIN0 -službo lSCE -službo D0BI - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji -
PRODAM - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 11. marca - Krištof Petek, 12. marca - Doroteja Sobota, 13. marca - Kristina Nedelja, 14. marca - Matilda Ponedeljek, 15. marca - Klemen Torek, 16. marca - Herbert Sreda, 17. marca - Ciril
LUNINE MENE
15. marca ob 5.16 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: 11. in 12.3. (ob 20. uri) ter 6. in 7.3. (ob 18. in 20. uri) ameriški pustolovski film Poslednji Mohikanec. 17.3. (ob 20. uri) ljube-
zenski film Telesni stražar.
ČRNOMELJ: 12.3. (ob 19. uri) ameriški grozljivi film Golo kosilo.
12.3.	(ob 21. uti) erotični film Vroče noči J. Muchenbaher. 13.3. (ob 19. uri) in 14.3. (ob 18. in 20. uri) ftlm Osmi potnik - 3. del.
KRŠKO: 12. in 14.3. (ob 18. uri) ameriški zgodovinski avanturistični film Črno ogrinjalo.
METLIKA: 12.3. (ob 18. in 20. uri) film Osmi potnik - 3. del. 14.3. (ob 20. uri) ameriški grozljivi film Golo kosilo.
NOVO MESTO: Od 12. do 14.3. (ob 16., 18.15 in 20.30) ameriški film Telesni stražar.
SEVNICA: 12.3. (ob 17. uri) in
14.3.	(ob 10. uri) film Sam doma.
12.3.	(ob 19. uri) in 14.3. (ob 18. uri) film Gimnazija v atomskem raju.
čestitke
DIPLOMIRANI INŽENIRKI FIZIKE Heleni Janžekovič iz Novega mesta iskrene čestitke za magisterij!	982
kmetijski stroji
MOTORNO KOSILNICO BCS, staro 12 let, prodam. S? (068)64-057.
949
ZETOR 5011, star 12 let, in IMT 539, star 4 leta, prodam. St (068)76-222.
______________________________ 955
prodam. Franc Žagar, Dol. Karteljevo 22.
976
TRAKTOR IMT 539 s kabino in kompresotjem, 1200 delovnih ur, prodam. Jože Gramc, Gor. Skopice 43, Krška vas.	991
NAKLADALKO Senator 22 m3 in lahek gumi voz, 13 col, prodam. Jože Ivanetič, Omota 8, Semič,‘at 56-170. 992 TRAKTOR UNIVERZAL DT 445 s prvim pogonom prodam. Stane Jerele, Orešje 12, Šmarješke Toplice. 994 TRAKTOR TIG RONE za sadjarje in vinogradnike, 37 KS, prodam. ® (0608) 43-100.	1007
NOV DVOREDNI OLT sejalec za koruzo in malo rabljeno frezo (160 cm) prodam. 'fr (068)64-537.	1012
TRAKTOR FERAR1, pogon na vsa 4 kolesa, gibljiv v kolesih, 34 KM, lepo ohranjen, prodam, z* (068)76-270.
PRODAM samonakladalno prikolico SIP — PR D. * (068) 76-043.
motorna vozila
JUGO 45, letnik 1990, registriran do 4/93, tejnno rdeč, 24.000 km, prodam. Majkič, Černetova pot 12, Brežice. 923 OPEL KADETT 1.4 S, letnik 1991, bel, registriran do 3.5.1993, prodam, ‘ar (068)25-989, dopoldne, 26-512, popoldne.	940

V nedeljo, 14. marca 1993 —
50. avtosejem v Krškem.
Vabljeni!
Posredniška prodaja vozil.
Tel. (0608) 31-214
JUGO 45 A, letnik I987, prodam. Cena po dogovoru, at 46-531.	943
R 4 GTL bele barve, star eno leto, prodam. ® (068)73-482.	945
Z 101 IN Z 750, letnika 84,83, prodam. a. 27-434.	950
R 19 GTS, 11/90, prodam, a 28-970, popoldan.	951
GOLF XD, letnik 1986, četvero vrat, rdeč, lepo ohranjen, in tomos avtomatik prodam, ‘m 43-804.	952
R 5 DIESEL, star 15 mesecev, prodam. a 42-239.	953
JUGO 45. letnik 1983, registriran do junija, obnovljen, prodam, a 85-348.
956
Terensko vozilo 750/4X4, die-sel, 2500 ccm, letnik 89, prodam. Tel. (068) 24-790.
FIAT 850, letnik 1983, rdeč, registriran do 3/94, prevoženih 86.500 km, prodam. Cena po dogovoru. ® 78-516.
957
VOZILO ZA KAMPIRANJE R tra-
fic za 3 osebe, s tendo, prodam, s (0608)21-367 ali 21-463.	959
GOLF, letnik 1985, petero vrat, nemški, prodam. » (0608)61-879.	965
JUGO 45, letnik 1990, prodam. fr 26-913.	967
126 P, letnik 1989, prodam, a 45-400.	970
CLIO RL 1.2, bele barve, nov, prodam. Ogled dopoldne. Stane Žibert, C. oktobrskih žrtev 28, Šentjernej. 971 R 5 CAMPUS, letnik 1989, rdeče barve, registriran do decembra 1993, prodam. 'fr 25-864.	977
JUGO 45, letnik 1989, in brejo telico prodam, žsv 27-396.	983
Dolenjska banka d.d. m	Novo mesto
NOVA SVETOVALNA STORITEV!
Banka uvaja novost za vse tiste, ki v dopoldanskem času ne utegnejo pridobiti dovolj informacij o naložbah prostih sredstev v vrednostne papirje in o borznem poslovanju nasploh.
Vabimo vas, da ob sredah med 15. in 17. uro pokličete na eno izmed telefonskih številk (22-213, 24-213, 28-359) ali pa se oglasite v prostorih sedeža banke na Kettejevem drevoredu 1 v Novem mestu.
Naš borzni posrednik vam bo svetoval, kako naložiti prosta sredstva v različne vrednostne papirje ali druge oblike denarnih naložb.
Vaš klic ali obisk pričakujemo z veseljem!
/O ljubljanska banka
8DOLENJSKI LISTI
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni, urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Jožica Domli, Breda Dušlč-Gornlk, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Undlč-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 1. trimesečje 990 tolarjev; za dmžbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 1.980 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali TO DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.400 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Mali oglas do deset besed 900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 90 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; teleta* 24-898.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst.
Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ODKUPIM KARAMBOLIRANO VOZILO! Tudi totalko! Takojšne plačilo v DF.M. s. (061)218-941.	980
GOLF, letnik 1986, prodam. : (0608)33-520.	986
GOLF JGL D. letnik 1983. registriran do 1/94. prodam. 5 (068)23-440.
988
Z 101 GTL, 12/85, prodam. Dušan Teropšič, Črcšnjicc 21, Otočec. 990 GOLF JXD, letnik 1987/88, temno rdeč, 83.000 km, prodam. : (068)45-045.	998
GOLF D, letnik 1988. prodam. Franc Lužar, Mačkovec 36, Novo mesto. 999 GOLF D, letnik 7/88, bel, s pomično streho, prodam, s 24-761.	1000
GOLF T D. 5 prestav, uvožen, karoserija letnik 1982, motor letnik 1986, prodam. i (068)85-450.	1001
R 4 GTL. letnik 10/90, prodam. Gazvoda, Podgrad 34.	1002
R 4, letnik 1988, prodam. Kovačič, Cerov Log 55, Šentjernej.	1005
JUGO 45 koral, letnik 1989, prodam. Marjan Kuželj, Boršt 5. Cerklje ob Krki.
1008
FORD SIERA 1600 L, letnik 1988, motor 1992, registriran do 21.2.1994, prodam ali zamenjam za manjši avto. : 24-376.	1011
Z 101, letnik 10/82, prodam. Ogled v četrtek in petek popoldne. Rozman. Levstikova 1, Novo mesto.	1013
MOTOR ETZ 250, letnik 1987, registriran. odlično ohranjen, prodam, s 42-222. 1016 JUGO KORAL 55, 6/88, prvi lastnik, prodam, a 23-852.	1024
GOLF D. letnik 1988, prodam, c 26-791.	1025
JUGO 60, letnik 1989, prodam ali menjam za 126 P. e 22-025.	1028
R 4, letnik 1988, prodam, c 23-621.
1029
Z 101 GTL, letnik 1983, registrirano do 2/94, prodam. 85-925.	1031
obvestila
NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije (kličite od 17. do 22. ure) vsak dan: Jože Zupančič, Otovcc 12, Črnomelj, fr (068)52-806, Gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, fr (0608)67-578, Zdenka Janežič, Slepšek 9, Mokronog, v (068)49-567, Martina Zelič, Loka 9 pri Zidanem Mostu, -e (0601)84-124. 385
MIZARSKI SERVIS
Imate težave z zapiranjem oken, vrat?
Že dolgo iščete mizarja, ki bi vam popravil star in razmajan stol?
Je treba zamenjati podboj pri vratih?
Ta in podobna popravila vam opravi
Mizarski servis Peter Simčič
Trdinova 11 68000 Novo mesto tel. (068) 20-241
ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. Sf (068)44-662.	424
—	finančno informativni sistem
—	materialno postovan/e
—	veliko drugih računovodskih programov
ter
prodaja, inštalacije in servisiranje računalniške opreme
in
prodaja programskih paketov svetovnih proizvajalcev
(Podrobne informacije na telefon: (063) 27-217 taa: (063) 28-511 (Zlatko Grdber)
JARKICE, rjave, stare 6 tednov, in bele večje piščanec bomo prodajali od 20. do 25. marca. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje. * 44-389.	738
Vabimo vas v prenovljeno trgovino
»BUBBI«
Ljubljanska 27 (javna skladišča)
Novo mesto
tel. (068) 26-024 int. 17
kjer lahko dobite kompleten program konfekcije za bodoče mamice, dojenčke in otroke ter otroško opremo (dude, stekleničke, vozičke, avtosedeže, hojice, pre-vijalne mize...)
PAMPER’S ZELO UGODNO!
E MEDIC
servis-prodaja-najem fotokopirnih strojev kopiranje načrtov fotokopiranje do formata A0 fotokopiranje Na lazu 36 68000 Novo mesto tel/fax 25-835
Canon
TELSAT D.O.O., CPB 13. Brestanica. UGODNO! Na zalogi več sistemov stereo satelitskih anten. : (0608)70-465, od 9. do 16. ure.	916
9,
tel. (068) 42-524
Sprejemamo naročila za enodnevne bele in rjave piščance, enomesečne bele piščance in šesttedenske jarkice.
Se priporočamo!
VALILNICA KUHELJ, Šmarje 68310 Šentjernej
Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene ali prazne, ugodno prodam. Dostava do Novega mesta. Izvajamo tudi električne inštalacije. Tel. (061) 752-979.
šola tujih jezikov ______________________Novo mesto
(vpis v tečaje tujih jezikov)
® 23-434
AVTOŠOLA DABA vabi vse bodoče kandidate k vpisu tečaja iz CPP 15. in 17. marca ob 16. uri v gostinski šoli, Ul. talcev 3, Novo mesto. Prijave tudi po tel. (068) 25-580.
Trgovina KLAS d.o.o. Biska vas 1, Mirna Peč tel. (068) 78-098
v sodelovanju z
IIH!1] tehnostroj
MODERNA OPREMA - LJUTOMER d d
organizira akcijsko prodajo
prikolic:
ETK 453 6,50X16 (4) -249,133.50 ETK 453 8,25 X15 VZM — 237,006.00 ETK 453 8,25 X15 VZM — 221,846.60 trosilec TG 42 V S 325,017.00
Popusti za gotovinsko plačilo, ugodni kreditni pogoji!
Cene veljajo do razprodaje zalog.
PMC TRGOVINE Nedanovski Robert
PMC TRGOVINA Škocjan 47 (nasproti mesarstva Bobič)
ugodna prodaja:
—	kmetijskega repromate-riala
—	vse za gozdarstvo, vinogradništvo
—	barve, laki, impregnacijska sredstva
—	potrošn i material za avto-mobile,
kmetijska in gradbena mehanizacija
—	instalacijski material
—	gradbeni material
—	zaščitna sredstva
PE Moj dom
—	odkup lesa
Odprto od 7. do 17. ure. Se priporočamo!
zrno
Gmajna 6, Raka tel. (0608) 75-086
vam v svoji trgovini na Raki nudi po ugodnih cenah:
gradbeni material, umetna gnojila, škropiva itd.
umetna gnojila:
NPK 13x10x12	945,00 SIT
NPK 7x20x30	1.190,00
NPK 8x26x26	1.280,00
kan	745,00 SIT
izredno ugodno škropiva npr.
primextra 980,00 SIT liter
semenska koruza PIO-NER 440,00 SIT kg
OBRTNIKI POZOR!
Vodim poslovne knjige po konkurenčni ceni!
Tel. (068) 25-320 - Horvat
Vse za poroko ali večji družinski praznik: orehove in rozinove potice z domačo smetano, drobno pecivo, biskvite, ro-lade, naročite po tel. (068) 73-083.
IZPOSOJAMO POROČNE, OBHAJILNE IN MATURANTSKE OBLEKE Z RAZNIMI DODATKI
TRGOVINA »QUICK«
VAVTA VAS 20
STRAŽA PRI NOVEM MESTU
TELEFON: 068/85-425
Delovni čas:
Od 9. ure do 12. ure in od 16. ure do 19. ure, sobota: od 9. ure do 13. ure.
SE PRIPOROČAMO!
VALILNICA HUMEK
Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, težke, rjave nesnice.
Inf. po tel. (068) 24-496 ali na naslov: Valilnica HUMEK, Irča vas 18, Novo mesto.
K.A.B. d.o.o.
VolčičevalO, Novo mesto Tel: 068/28-107
Akcijska prodaja HEWLETT PACKARD laserskih printerjev
LaserJet III P 129.800,00 SIT LaserJet 4	219.800,00 SIT
Garancija eno leto.
Dobava takoj.
OZ UNITEHNA
razpisuje zbiranje ponudb za prodajo:
—	gospodarski objekt 382 m2
—	travnik 5. razreda v izmeri 4387 m2
Omenjeni objekt s travnikom se nahaja na Mali Loki pri Trebnjem na pare. št 1/2 k.o. Mali Videm. Cenjene ponudbe pošljite na naslov:
OZ UNITEHNA z.o.o., Baragov trg 6
68210 TREBNJE
K sodelovanju vabimo samostojne komercialiste za delo s prehrambenimi artikli.
Pisne ponudbe pošljite na Lokastar, d.o.o., Cesta v Gorice 33,61000 Ljubljana.
Oddam lokal v centru Novega mesta. Tel. (068) 24-790.
PMC TRGOVINE Nedanovski Robert
Trg gorjanskega b. 2 68310 Šentjernej tel. (068) 41-199
*	komerciala
*	trgovina na debelo
ZAHVALA
Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje vel ne bije, bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni..
V komaj 25. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin, brat, vnuk in nečak
ŽAN LENASSI
iz Starega Loga pri Kočevju
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega sina, brata, vnuka, nečaka se zahvaljujemo znancem, sosedom, sorodnikom, vaščanom vasi Stari Log pri Kočevju za darovane vence in cvetje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi ftevskemu zboru Preska pri Medvodah, gosfKxiu župniku za lejx> opravljen obred in vsem, ki ste sočustvovali z nami.
Vsi njegovi
TRGOVINA IN DOMAČA LEKARNA C. kom. Staneta 5, Novo mesto tel. (068) 28-150
AKCIJSKA PRODAJA
Velika izbira tenis copat
Tenis copati:
otroški	882,00-	1.398,00
ženski	1.590,00-	2.298,00
moški	1.598,00-3.490,00
Ali star:
Ali star	1.598,00
Lumberjack visoke	1.898,00
Amanu	1.498,00-	1.598,00
Ortopedski natikači Flyflot
ženski	1.790,00
moški	1.990,00
Medvedke	2.498,00
Semiš
visoki škornji	4.790,00
Ženske
hlačne nogavice	96,00
T shirt majice	268,00
Domača zeliščna zdravila Kozmetika Zdenke Kahne Možen nakup na 3 čeke!
Prostore, primerne za pisarniško ali podobno dejavnost v centru Novega mesta, oddam. Tel. (068) 22-054.
PMC TRGOVINE Nedanovski Robert
PMC TRGOVINA V. Brusnice 13 (1. nadst. center stara šola)
ugodna prodaja:
—	kmetijskega repromateriala
—	vse za gozdarstvo, vinogradništvo
—	potrošni material za avtomobile,
kmetijsko in gradbeno mehanizacijo
—	instalacijski material
—	barve, laki, impregnacijska sredstva
—	zaščitna sredstva
PE Moj dom
—	odkup lesa
—	domača zdravila
—	tekstil, kozmetika
Odprto od 7. do 17. ure.
Se priporočamo!
LEI-i/VIN d.o.o
Novo mesto, Lebanova 24
POSREDUJEMO
pri nakupu in prodaji nepremičnin, ocenjujemo, svetujemo
Prodamo:
—	v Novem mestu hišo z utečeno pekarijo in prodajalno
—	hiše v Novem mestu, Smolenji vasi, Gumberku, Dvoru in Črnomlju
stanovanja v Novem mestu. Straži in Sevnici vikend z vinogradom na Vinjeni vrhu
—	parcele za gradnjo vikendov v Šmarjeških Toplicah in Jagodniku pri Novem mestu
—	stavbno zemljišče v Žužemberku kmetijsko zemljišče na Raki in v Rihpovcu pri Trebnjem zidanico z vinogradom v Semiču
Kupimo:
—	v Novem mestu več enosobnih, enoinpolsobnih in manjših dvosobnih stanovanj
ra (068) 22-282 od 8. do 19. ure
(061) 714-450 od 16. do 19. ure
POZOR!
Za vse, ki bi želeli delati na domu, enkratna priložnost. Zaslužek v devizah. LIBRA d.o.o., p.p. 39,62310 Slovenska Bistrica.
preklici
ANTON LAVRIČ, Tolsli vrh 4, Šeni-jernej, posestnik, prepovedujem svoji ženi prodajati nobenih košenin in ostalega posestnega imetja brez moje vednosti, ker za to nima pravice.	973
VLADO TEKSTOR, Mestne njive 9, Novo mesto, opozarjam Miro Lukič, Mestne njive 9, da nima pravice prodajati skupnega stanovanja in odtujiti telefonske številke, sicer jo bom sodno preganjal.
1018
posest
PRODA se stara hiša z gospodarskimi poslopji na 3100 m2 v bližini Šmarjeških Toplic. ® (068)26-537, od 9. do 17. ure.
929
HIŠO, 6 km od Šmarjeških Toplic, ugodno prodam, o- (061)109-424. 930 VINOGRAD, 10 a, v Belinju, Cerklje ob Krki, prodam. Jože Pavlovič, Bušeča vas 9, Cerklje ob Krki.	935
VINOGRAD l zidanico v Šutenskem Vrhu pri Podbočju prodam, o (0608)32-506.	936
VINOGRAD s kletjo v Šutni (Podbočje), ugodno prodam, -m (063)741-391.	938
VINOGRAD v okolici Dvora pri Žužemberku prodam. e (068)87-185, Zupančič.	939
GRADBENO PARCELO v bližini Novega mesta prodam. W 25-093, g. Miha, dopoldan.	941
VINOGRAD, sadovnjak, (25 a), z brunarico, prodam. ® 21-419.	964
HIŠO z velikim vrtom na Senovem prodam. ,o (061)332-271 ali 453-603 ali 103-134.	975
PARCELO - star vinograd, 14 a, pri železniški postaji Semič ugodno prodam, asi (068)24-849.	_	978
NJIVO, KO Straža nad Šentrupertom, 3133 m2, prodam, ar, (061)612-256, po 15. uri.	987
HIŠO do 4. gradbene faze v Mirni Peči - Vihre prodam. Pavle Rus, Golobinjek 12, Mirna Peč.	993
NA TRŠKI GORI prodam vinograd s sadovnjakom v izmeri 13,5 a. W 23-974.
996
NJIVE IN GOZD v Meniški vasi prodam. *• 24-797.	1003
VINOGRAD, 9 a, s hramom, pri Pleterjah, in barvni TV prodam. ® (068)41 -071.	1004
ZAZIDLJIVO PARCELO, starejšo hišo z vrtom ali stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici kupim. ® (068)22-516.	1006
35 A ZEMLJE za hišo ali vikend v vasi Čadraže prodamo. .« 45-136.	1015
8 A vinograda ugodno prodam. ® (068)84-790.	1022
V VASI Dolenje Kamenje prodam njive. Dostop z asfalta. Stanislava Strašek, Volčičeva 31, ® (068)28-287.	1027
prodam
20 M bukovih drv prodam. ® 86-185.
ŠTEDILNIK RADE KONČAR (dva plin dva elektrika) ugodno prodam. ® 25-485.	924
JUKE BOX MS 120, brezhiben, s ploščami, prodam. ® (068)42-189.
926
500 KG sena prodam. * 22-408.
928
SUH SMREKOV OPAŽ, ladijski pod prve klase, prodam. Cena zelo ugodna. m (068)73-587.	931
DRVA, žganje, vino in kravo prodam. ® 76-413.	932
PRALNI STROJ Gorenje prodam za 500 DEM. ® (068)23-247.	933
PEČ za centralno kurjavo na trda goriva in pralni stroj Gorenje ugodno prodam. Rauh, K Roku 13, Novo mesto.
946
MIZARSKI rezkar prodam ali menjam za osebni avto. c (0608)60-382.
947
PO ZELO UGODNI ceni prodam večjo količino sena. af (068)65-654.
958
STROJ za krivljenje pločevine (ap-kant preša) Jelšingrad, po licenci LDV, tip Hapa - 50/2500. letnik 1986, ugodno prodam, t (0608)21-367 ali 21-463.
960
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, srednje veliko, ugodno prodam, s 26-935.	962
DIATONIČNO HARMONIKO C, F, B (Železnik) in avtomat za kavo ekspres na 2 ročki prodam. Informacije na c 21-570, Ljubi, od 9. do 12. ure, razen nedelje.	963
ENOOSNO PRIKOLICO domače izdelave, nosilnost 5 ton, prodam. Martin Jerman, Herinja vas 14, Otočec. 969 KROŽNO ŽAGO za razrez hlodovine prodam, e (061)772-751.	972
KOMPRESORJE - od 25 do 5001, z a - testom in garancijo, prodajamo po konkurenčnih cenah. ar (068)84-647.
984
200 KOM kostanjevega kolja in žganje sadjevec prodani, c 42-253.	985
VOZNEGA VOLA in gašeno apno prodam, c 20-319.	989
TOVARNIŠKO NOVO PEČ za centralno kurjavo, ITPP - 32 KW, prodam 30% ceneje. ar (068)20-447.	995
OSLA ugodno prodam, s (0608)70-475.	997
SLOVENSKI ŠPORTNI ČASOPIS
HLIPA
KRAVO s teletom ali brez njega prodam. Alojz Primc, Pristava 17, Novo mesto.	1017
PRITLIKAVE ŠNAVCERJE, barve poper-sol. z rodovnikom, prodam, f (061)811-982.	1020
OVERLOOCK SINGER, malo rabljen, star dve leti, ugodno prodam, s (0608)75-259.	1021
HIDRAVLIČNO VULKANIZER-SKO PREŠO G 1, letnik proizvodnje 1988, prodam, ir (0608)62-043	1026
razno
SAT ANTENE, visoka kakovost, zanesljiv sprejem! Garancija, servis. Nimate toliko denarja, da bi kupovali poceni! Antene Marko Gerden, d.o.o.,	44-129,
zjutraj in zvečer.	763
V CENTRU Novega mesta vzamem v najem gostinski lokal. ® 24-611.	927
DRUŽABNIKA za opravljanje zasebne dejavnosti (kovinostrugarstvo) na krško - brežiškem področju iščem. Sem izučen kovinostrugar z nekaj leti delovnih izkušenj v zasebnem podjetju. Šifra: »KOVINOSTRUGAR«	942
STEKLOPIHAŠKE USLUGE vseh vrst laboratorijskega in kemijskega stekla nudimo, r (068)44-763, 44-679.	974
HORT1NG NOVO MESTO svetuje, oskrbuje in vzdržuje vrtove in zelenice. ® 24-433.	1030
službo dobi
ŽELITE IZBOLJŠATI svoj življenjski standard? Priključite se organizirani skupini potnikov na terenu! Kličite po 15. uri na -a~ 23-977!	894
ZA RAZLIČNE VRSTE popolnoma samosfojnih del na domu vam pošiljam podrobna navodila z naslovi za nabavo materiala in za prodajo proizvodov. Kc-rec, poštno ležeče, 61261 Dobrunje.
IŠČEMO zelo resne agente, za zastopstvo svetovno znanega podjetja v Sloveniji. Število agentov je omejeno. Informacije na o (068) 85-392 ZELO DOBRO plačilo nudimo pridnim in vestnim za delo na terenu. Informacije na ® (068) 24-573 V REDNO DELOVNO RAZMERJE vzamem dekle za strežbo in delo v kuhinji. ar (063)755-660.	937
ZAPOSLIM dva delavca v teracer-stvu in cementninarstvu. Jože Kic, Hrastu-lje 46, Škocjan.	954
KUHARJA - KUHARICO in natakarico zaposlimo. Gostilna Lunca, Zagradec 58, Grosuplje, o (061)772-367.
SLOVENSKA KNJIGA, d.o.o., vabi k sodelovanju več popisovalcev za poslovni imenik PIRŠ 94 na področju Sevnice, Senovega, Brežic, Krškega, Metlike. Informacije v petek po 15. uri. : (068)24-220.	1009
RAČUNALNIČARJE z znanjem in pozitivnim odnosom do predavanja vabimo k sodelovanju. Šifra: »OPUS«
1014
SPOMLADI je dan lepši in daljši. Ga želite prijetno in koristno izkoristiti? Potreben je lasten prevoz, c 23-640.
„	1019
SIMPATIČNA DEKLETA za delo za šankom zaposlimo, .i 22-366. 1032 ŠOFERJE z lastnim prevozom za razvoz pizz zaposlimo. at 22-366.	1033
KUHARICE za peko pizz zaposlimo. 'št 22-366.	1034
stanovanja
MLADA DRUŽINA najame starejšo hišo. a. 22-365.	922
V	NOVEM MESTU ali bližnji okolici vzamem v najem enosobno ali enoinpolsobno stanovanje, lahko tudi starejšo hišo.
s 65-197.	934
PROFESORICA francoščine najame garsonjero v Novem mestu. -m. (068)26-374 od ponegeljka do četrtka zvečer.
948
KOMFORTNO dvosobno stanovanje, 67,7 m2, staro dve leti, drugo nadstropje, lepa lokacija, v Brežicah prodam. :i (065)69-115, od 9. do 12. ure. 961
GARSONJERO v Novem mestu na Cesti herojev 22 prodam, if; (068)28-008.	968
V	NOVEM MESTU ali okolici iščem eno- in enoinpolsobno do dvosobno stanovanje. it. (068)23-118, interna 54, dopoldne, (0608)69-649, popoldne. 981
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu menjam za enosobno, t 26-303.	1010
ženitne ponudbe
AMOS - SLOVENSKA ŽENITNA AGENCIJA. Od 18 do 80 let. Velika ponudba -uspeh garantiran! (065)23-632,23-440.	591
SEM KMEČKI FANT, star 39 let, s hišo, avtom in službo. Ne pijem in ne kadim. Iščem kmečko dekle z enim otrokom. Stara si lahko od 30 do 39 let. Šifra: »PRIDI K MF.NI NA DOM« 979
DOLENJSKI LIST
časopis slovenskih delavcev
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat, stric in boter
JOŽE
AMBROŽIČ -TRILE
iz Podgrada 15
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh žalostnih in težkih trenutkih, ki ste bili ob njem med njegovo boleznijo, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poli. Posebno se zahvaljujemo AMD Novo mesto, AMZS Otočec, BOR Dolenjske Toplice, Adriji Novo mesto, patronažni sestri g. Kebel, vaščanom za nesebično pomoč, sorodnikom in prijateljem, pevskemu zboru Šmihel, govornikoma g. Murnu in g.
Klobčarju ter g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Če solza koga bi obudila, ic črna zemlja ne bi nikdar krila.
V 26. letu starosti nas je nenadoma tragično zapustil naš ljubljeni mož, oči, sin in bral
MIHAEL
OZIMEK
Sela pri Šumberku 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali za sv. maše, vence, cvetje in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni TO Novo mesto in gasilcem za ganljive besede ob odprtem grobu, pevcem za zapete žalo-stinke in župnikom za lepo opravljen obred. Se enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Cirila, sinček Dejan, oče Miha, mama Ana, brata Rudi in Vinko, sestra Andreja z družino ter ostalo sorodstvo
____ '	TT-T— -	..«
iz Kettejevega drevoreda, Novo mesto
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žena Darinka in sin Stojan z družino
Kako kruta je praznina, pekoča srčna bolečina!
Miru, pozabe v meni ni,
kar v preranem grobu počivaš Ti.
9. marca je minilo žalostno leto, kar nas je zapustil naš dragi
ANTON
JERIČ
V SPOMIN
Zahvaljujemo se^vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebno zahvalo smo dolžni KRKI-TOZD zdravila in sodelavcem Inštituta za podarjeno cvetje in sveče, OŠ Stopiče za venec in gospodu župniku za
Vsi njegovi
V 63. letu nas je zapustil naš dobri oče
iz Brezovice 6 pri Stopičah
MARKO
MEŽNAR
ZAHVALA
Male Poljane 3 pri Škocjanu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in govornici pri odprtem grobu. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, najlepša hvala!
Žalujoči: sestra in ostalo sorodstvo
Tiho in skromno, tako kot je živela, seje od nas poslovila sestra, teta in sestrična
MARIJA
FLORJANČIČ
rojena BOJANC
ZAHVALA
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala GD Zbure za organizacijo pogreba in poslovilne besede ob odprtem grobu. Tovarni zdravil Krka - tabletnemu oddelku ter gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: hčerki Pavlinca in Cvetka z družinama
V 75. letuje umrl naš dragi oče, stari oče, brat in stric
STANKO
VOVK
ZAHVALA
iz Zbur 24
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob boleči izgubi kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvala tudi oddelku Novoicksa - oplemetilnici za podarjen venec, patru Luki za opravljen
Žalujoči: vsi njeni
V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, prababica, teta in sestrična
ALOJZIJA
TURK
s Sel pri Zajčjem Vrhu
ZAHVALA
portret tega tedna
Ana Dejanovic-Jankovic
V poslovnem svetu, gospodarstvu in podjetništvu se vse bolj vidno uveljavljajo tudi ženske. Koliko naporov, odrekanj, žrtvovanj in dela, tudi na škodo lastnega zdravja, je frotrebno, da se ženska poleg svojega materinstva in skrbi za družino uveljavi tudi kot podjetnica, dokazuje letošnja nosilka naziva podjetnice leta - Ana Dejanovič-Jankovič. To je direktorica podjetja Feniks marketing, d.o.o., iz Stare Cerkve pri Kočevju. Dejanovičvea pravi, da se ne bi nikoli lotila podjetništva, če bi vedela, kaj vse jo čaka, da pa ob tem še najmanj drži, da za vsako uspešno žensko stojijo trije moški, ki jo ovirajo.
“Ženska ima pred moškim celo nekatere prednosti. Ima drugačen pristop do življenja, več topline in intuicije, vztrajnosti in zmožnosti prilagajanja, predvsem pa manj potenciran ego, vendar pa svojih prednosti in tudi svojin ženskih čarov ne sme [Miudarjati, ”pojasnjuje Dtja-novičeva uspesnost vzpostavljanja enakopravnih partnerskih odnosov z moškimi. Travi, da ni feministka, čeprav so na vseh ključnih delovnih mestih v njenem podjetju ženske in bo tudi njo, ko se bo umaknila -o tem je pri svojih 40 letih že začela razmnišljati - zamenjala ženska.
Ob nežnem in krhkem zunanjemu videzu Ane Dejanovič-Jankovič, ki ga obvladuje izrvd-
na notranja energija in čvrstost značaja, hi ji le težko pripisovali materinstvo treh otrok. Tudi njeni tekoči slovenščini ne more nihče oporekati. Niti najmanj ne daje slutiti da je Dejanovičeva Rečanka, ki je po srednji medicinski šoli nadaljevala študij na prometni fakulteti v Sarajevu in šele nato, leta 1974, prišla v Slovenijo. Še isto leto se je v Ljubljani poročila, dve leti zatem dobila naraščaj, istočasno pa se je tudi odločila za samostojno poslovno kariero. Pred štirimi leti je svoje prve poslovne dosežke - Diki tisk in zatem Amorale - združila pod skupno zastavo tekstilnega podjetja Feniks, ki danes zaposluje 39 ljudi, še pred drugo polovico letošnjega leta pa jih bo imel dvakrat toliko.
Da bi bila bližje Reki, se je pred sedmimi leti z družino preselila v Staro Cerkev. Svoje otroške želje, da bi bila pomorščak, ko bo velika, zaradi matere, ki je kot žena ladijskega kapetana na tujih ladjah dobro vedela, kaj takšen poklic pomeni za družino, in je zato hčeri nasprotovala, ni uresničila. Ra-zočamnje pa je doživela tudi v svoji drugi ljubezni - ljubezni do vlakov, ter na poklicnem področju, kjer se ni mogla uveljaviti zaradi svojega prirojenega individualizma, ki ga socialistični sistem ni dopuščal, kot v zasebnem življenju, saj se je za življenje v Stari Cerkvi odločila, ker je v bližini proga, ni pa vedela, da vozi vlak skozi Staro Cerkev le enkrat na dan... Dejanovičeva, ki sedanje delo jemlje kot vsako drugo delo, upa, da bo nekoč vendarle prišla na železnico, “morda kot upravnica poslov, ” kakor sama pravi. V veliko podporo sta ji sestra, ki med tednom skrbi za njenega sina in hčer, ki sta v šoli v Ljubljani, in mož, ki mora včasih popaziti na njuno dveletno hčer in tudi kaj postoriti po hiši.
M. LESKO VŠEK-SVETE
ENAJSTI A VTO— Uslužbenka Novo-tehne izroča Dragu Kotarju ključe citroena ZX, njegovega II. avtomobila, ki ga je kupil pri tej firmi.
Nagrada za zvestobo Novotehni
Drago Kotar je za nagrado dobil avtoradio
NOVO MESTO- Prejšnji teden je inž. Drago Kotar, direktor trebanjske kmetijske zadruge, pri novomeški Novotehni prevzel svoj novi avto Citroen ZX avantagc. Ob tej priložnosti mu je direktor Novotehne Niko Galeša za darilo izročil avtoradio prav za ta avto. Kptar je darilo dobil zato, ker je to že 11. avto, ki ga je kupil pri Novotehni.
»Vse avtomobile, ki sem jih doslej imel, sem kupil pri Novotehni,« je povedal kotar, »prvega, fička, leta 1964.« Fičko je stal 923.000 dinarjev, Kotar pa je imel kot vodja kooperacije in trgovine v kmetijski zadrugi manj kot 50 tisočakov plače. »Pa ni bilo najhujše to, da sem moral za fička delati skoraj dve leti, ampak to, da sem ga moral 13 mesecev čakati. Takrat je nekaj pomenilo, če si ime! avto.« Za prvim je imel še enega fička, pa Citroenovega amija, za katerega pravi, daje porabil tako malo goriva, daje pozabil, kdaj je nazadnje natočil bencin; potem je sledilo 6 stoenk, nazadnje pa so imeli Kotaijevi juga. »Nobenega nisem prodal prej kot v dveh letih, a noben pri meni ni zdržal dlje kot 5 let. Avto sem pa zmeraj rabil, ker kot direktol zadruge nimam službenega avta.« Juga so pri Kotaijevih obdržali, tako da imajo štirje šoferji v družini sedaj na voljo dva avtomobila.
»Vsak od mojih avtov bi lahko povedal svojo zgodbo, vsi skupaj pa že kar roman, najpomembnejše pa je, da v skoraj 30 letih, kar imam avtomobil, nisem imel nobene nesreče.« Naj bo tako tudi naprej!
A. B.
»Halo, tukaj je bralec Dolenjca!«
Kdaj bo v Novem mestu v centru spet lekarna? — Delno neprehoden novomeški pločnik — Črnomaljska pohvala na Dvor — Semenski krompir naj bo res semenski
Novomeščanka M. je vprašala, kdaj bo v centru Novega mesta spet lekarna. Pozanimali smo se pri Dolenjskih lekarnah v Novem mestu. Rekli so, daje stavba na Cesti komandanta Staneta, kjer je bila včasih lekarna, že vrnjena nekdanjim lastnikom. Tako Dolenjske lekarne v omenjeni hiši ne bodo uredile prodajalne zdravil, čeprav so se pred denacionalizacijo dogovarjale s Krko Novo mesto o odprtju lekarne. Za odgovor smo poprosili tudi sekretariat za družbene dejavnosti v Novem mestu. Ko bo določena mreža osnovne zdravstvene oskrbe, kamor spada tudi lekarniška dejavnost, bomo v Novem mestu razpisali koncesijo za ta del mestnega jedra, navaja sekretariat.
Novomeščan F. z Grma je omenil Avtohišo Pionir v Novem mestu. Vprašal se je, zakaj se zadeve tam ne premaknejo. Menil je, da razmere, v katerih tam delajo, za delavce niso najbolj prijetne.
Gospa J. iz Novega mesta je dežurnega novinarja obvestila, da si je poškodovala nogo. To se je pripetilo tudi
KLIC V SILI
NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 18. in 20. uro ob telefonu 23-304 čakala socialna delavka Ivanka Vene.__
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci Vemo, da je težko pisati zato pa je lažje telefonirati Ce vas kaj žulj če bi radi kaj spremenili morda koga pohvaldi ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)23-606. Dežurni novi-- nar vam ho rad prisluhnil .
njeni hčerki. Na videz docela družinska zadeva je pomembna za javnost zato, ker sta se ženski poškodovali v Novem mestu pred trgovino Pogača. Tam je na pločniku poti neobičajna jama in na robu le—te sta klecnili in si poškodovali nogo. Upamo, da bodo tole obvestilo prebrali pristojni ljudje iz Novega mesta in pločnik dali popraviti.
Oglasila se je tudi Čmomaljka. Pohvalila je osebje na bencinski »črpalki« na Dvoru Pri Žužemberku, češ daje ze-
lo prijazno.
Dvoje klicev se je nanašalo na pse oziroma njihove lastnike. Prečenčanka je povedala, da ljudje v gosto naseljenem kraju spuščajo z verig pse in živali tekajo po cvetličnih gredah ter hodijo in urinirajo po travnikih, kjer bo kmalu pognal težko pričakovani regrat. Psov, spuščenih ali pobeglih z verig, se človek tudi ustraši. Novomeščan pa opozarja, da tudi po mestnih sprehajališčih hodijo neprivezani psi. Eden od lastnikov psov je našemu klicatelju nedavno pojasnil, da svojo žival priveže — ponoči. Ko je Novomeščan nekoga drugega vprašal, kje je vrvica, ki bi med sprehodom držala psa v lastnikovi bližini, je »pasjevo-dec« odgovoril, da je vrvica »kod ku-če«. Novomeščan je tudi sporočil, daje v Novem mestu po Ragovski ulici od mostu do Grosove trgovine zelo gost promet z motornimi vozili. Vožnja je tam le izjemoma dovoljena, in sicer za stanovalce. Ulica pa je bližnjica, po njej vozijo tudMrugi, in to z veliko hitrostjo. Bilo bi prav, predlaga Novomeščan, da bi spoštovanje predpisa ljudje, ki so za to plačani, tudi nadzorovali. Ce pa že nočejo kontrolirati, naj vsaj odstranijo tablo s prometno omejitvijo, da znak ne bo tam v posmeh redu in redarjem.
POTRESNI SUNKI
SEVNICA - Na sevniškem območju so 3. marca nekaj po 20. uri čutili potres, ki jc imel jakost 4. do 5. stopnje po Mcrcalliju. Epicenter potresa jc bil 64 kilometrov jugovzhodno od Ljubljane. Potresne sunke so čutili tudi v Krškem in Novem mestu. Strokovnajki izključujejo možnost, da bi bil potres povezan z ustavitvijo nuklearke, do katere je prišlo tudi 3. marca.
V Krškem sd podražili pristojbino za grobove, seje pritožila Krčanka. Slišali smo še nekaj drugih kritik o tej zadevi in pristojbini za grobove v Krškem bomo namenili poseben zapis v naslednji številki Dolenjskega lista.
F. P. z Otočca je vprašal, ali inšpekcija kontrolira semenski krompir. Povedal je, da prodajajo krompir tudi brez deklaracije in izrazil bojazen, da kateri od pridelovalcev krompirja prodajo kot seme čisto običajen krompir, s tem da v ta namen nabere drobnega. Ve se, da mora semenski imeti še kakšno drugo lastnost, ne samo to, da je droban.
Na sedežu inšpekcijskih služb v Novem mestu so bili v času, ko smo poklicali tja, odsotni. Vendar lahko na podlagi izjav posavskih inšpektorjev sklepamo, da bodo službe strogo nadzorovale, če je semenski krompir v trgovinah opremljen s potrebno dokumentacijo o izvoru.
L. M.
NOVOMEŠKA GIMNAZIJA PRVA V ŠPORTU
1JUBLJANA - Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber jc nedavno podeli priznanja slovenskim šolam za športne dosežke v preteklem šolskem letu. Med najuspešnješimi osnovnimi šolami jc tretje mesto zasedla OŠ Save Kladnika iz Sevnice, med srednjimi pa sr), kot že nekajkrat zapored, največ točk za športne dosežke zbrali dijaki Gimnazije Novo mesto. Ti ne tekmujejo samo v Šolskem športnem društvu, ampak tvorijo tudi jedro številnih športnih ekip, zato bo šola žc prihodnje leto organizirala športne oddelke. Med 12 najboljših srednjih šol sta sc uvrstili še Tehnična in zdravstvena šola Novo mesto (4. mesto) in Gimnazija Brežice (9,-10. mesto).
HALO - AL0 PIZZA!
® (068)24-415 ZARADI VAS
Bosta morala svoje konje prodati?
Lajkovičev konjski hlev je vse bolj prazen — Konjereja v škripcih — Za žrebe včasih 3.000, danes samo 1.200 mark — Nujni črni pripusti_
CERKLJE OB KRKI »Rad imam konje, ker so čisti, imajo radi dobro hrano in pijačo in dobro delajo. Lahko jih veliko naučiš, in če si dober z njimi, so tudi oni s teboj. Če te brcne lastni konj, jc enako, kot bi tc udaril sin, obakrat se moraš vprašati, kaj si storil narobe,« pripoveduje o delu s svojimi ljubljenci Franc Lajkovič iz Črešnjic v neposredni bližini nekdanjega cerkljanskega letališča.
Na konje seje navezal že v otroštvu. Takoj po vojni so v družino z 10 otroki dobili lipicanca, ki jim je v težkih razmerah pomagal preživeti. Franc Lajkovič, ki dela v krški Kovinarski, se je skupaj z ženo Nado odločil, da bosta njuni življenji še naprej povezani s konji. Ko je Nada po rojstvu tretjega otroka ostala doma, sta kupila 4 žrebičke; za vsakega sta odštela po 3.000 mark. V letu 1983 sta dobila kredit in začela gradi-
ODPRTA
SEZONA SALAMIAD
STARA VAS - S prvo salamiado, za katero pa pravijo, da bo poslej tradicionalna, ki jc minuli petek potekala v Lužarjevi zidanici pri Stari vasi, se jc torej tudi uradno pričela za mnoge tako težko pričakovana sezona tovrstnih prireditev. Njen vrh bosta seveda salamiadi v Vrtovškovi gostilni v Sevnici in na Ratežu, vseeno pa si tudi petkova prireditev zasluži nekaj besed. Med sedemnajstimi vzorci, ki jih je ocenjevala osemčlanska komisija, je največ točk zbrala salama Šmaiječana Borisa Gomizlja, zanimivo pa, da sta tudi druga in tretja nagrada odšli v Šmarjeto, kjer je letos ričitno pihal salamam najbolj naklonjeni veter. Izdelek Avgusta Bobiča jc zasedel drugo, Avbaijeva salama pa tretje mesto, vsi trije prvouvrščeni so kot strogo zaupno poslovno skrivnost poročevalcu izdali, da je imel prste pri izdelavi vmes njihov uniformirani mesarski samouk in sokrajan Andrej Šušterič.
ITALIJANSKA KUHINJA NA OTOCCU
OTOČEC - V motelski restavraciji Hotela grad Otočec se jc v začetku marca pričel sklop enotedenskih tečajev iz italijanske kuhinje, ki ga vodi znani kuharski mojster Antonio For-cella iz Brescie. Ta mojster je svetovno znan, saj jc bil med drugim šef kuhinje v hotelih Sheraton v Čilu in New Yorku ter hotelu Holton International v Parizu. Učni teden so žc zaključili dolenjski kuharji, v tem tednu pa sc bodo mojstrovin italijanske kuhinje učili tečajniki z Bleda, iz Ljubljane, Radencev, Kranjske Gore in Portoroža. Kaj so se naučili, bodo pokazali v petek iti soboto zvečer v motelski restavraciji, ko pod budnim očesom mojstra Antonia postregli z , ležanji, špageti, lososom, njoki In bran-cionom.
ALEX BASS BLUESBAND — Ali na kratko ALEX BA SS je glasbeni cirkus vedr.o bolj znan Dolenjski in Beli krajini Gre za glasbo, ki se deli na zafrkant-ski blues in rock and roli in na sentimentalne popevke. Skupino sestavlja bobnar Speedy in kitarist in pevec A lex, nekdanji frellessbasist skupine Don Mentony Bend Alexbassje izdal že dve kaseti, lani Bajsi in suhec ter pred kratkim Naj večji hiti. Najboljše komade, kot pravi skupina, so posneli v studiu Metulj v Novem mestu.
ti velik hlev. Žrebički so zrasli v štiri dobre kobile, ki so Francu in Nadi pomagale, da sta počasi svoj novi hlev napolnila s 13 konji.
Sama sta imela le 3 ha travnikov in njiv, zato sta si pomagala s košnjo travnikov na cerkljanskem letališču. Na leto sta pospravila tudi do 70 nakladalk sena, tako da sta ga večkrat dala tudi drugim. Z junijsko vojno seje vse spremenilo. Ko je prišel čas košnje, je bila ograja letališča zaprta. Lajkovičeva sta s težavo sicer dobila v najem 3 ha zemlje v okoliških vaseh, a sta kljub vsemu morala prodati 6 konjev.
Pred vrati so bili slabi časi za konjerejo, ki se vlečejo vse do danes. Upata sicer, da bosta spet dobila v najem zemljišča znotraj nekdanjega letališča, pa vendar ne moreta napovedati, kaj bo v njunem hlevu čez kako leto. Vzgoja 4-mesečnega žrebeta ju stane 1.900 mark, če v stroške ne vštejeta svojega dela in še česa. Na trgu dobita zanj samo 1.200 mark.
Franc ima v hlevu tudi žrebca in ne skriva, da ga ima na črno. »Pravi žrebec stane državo 15.000 mark. Taka sta v brežiški občini menda le dva. Če ima konjerejec 6 kobil in je poleg tega še redno zaposlen, saj se samo od konjereje ne da živeti, nikakor nima dovolj časa, da bi vse vodil k pripustu. Tako se konjerejci zatekamo k »črnim« žrebcem. Vemo, da to ni dobro, vendar drugače ne gre,« pravi.	B D G
MEDNARODNO
SREČANJE
FILATELISTOV
OTOČEC - Novomeško filatelistično društvo priredi v soboto, 13. marca, v restavraciji hotela Grad Otočec, 8. mednarodno srečanje filatelistov, numizmatikov in karto-filov. Prireditev bo tokrat le enodnevna in bo potekala od 9. do 17. ure. Šolska mladina ima prost vstop. Vabljeni vsi zbiralci!
NAVEZANA NA GOSPODARJA — V Lajkovičevem hlevu je danes 7 domačih konjev pasme posa vec, ki so dobri kasači, pravijo pa tudi, da je njihovo meso okusnejše od drugih pasem. V hlevu sta še postaven arabec, ki je last italijanskih zakoncev, in Pi-vina, ena najboljših kobil v Sloveniji, ki nosi zdaj že 11 žrebe. Kobila Mojca (nh sliki z gospodarjem)je ena od prvih štirih Lajkovičevih kobil (Foto: B. D.-G.)
D1.................................................................
= Kai /e ha sliki7 3000 srr za pravilen 1
• 1	" ODGOVOR - Veliko pravilnih g
in le peščica nepravilnih odgovo- = rov — bi lahko zapisali po črto g nagradne igre prejšnjega tedna. V g polno so zadeli vsi, ki so na kupo- = ne zapisali, da smo slikali grad 1 Strugo, zgrešili pa tisti, ki ste = omenjeni grad zamenjali za Val- = vasorjevo hišo v Krškem. Srečo s pri žrebu je imal tokrat Jože Po- j§ vše, Dobovo 3, p. Otočec. Denar- 1 no nagrado bo prejel po pošti. So- = delujte v naši nagradni igri še § naprej, kupon z izpolnjenimi po- § datkiprilepite na dopisnico in po- g šljite na našlo tv Dolenjski list, p.p. g 130, No vo mesto! Za žrebanje bo- = do prišli v poštev vsi, ki bodo od- g govore poslali do ponedeljka, 15. =
marca.
Kaj je na sliki? Moj naslov:____

Kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto
aliiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado MAJDI MACEDONI iz Šmarjete. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica je la teden takšna:
1	(3) V gostilni - ANS. VINKA CVRLETA
2	(2) Slovenski vojak - ANS. MIRO KLINC
3	(4) Slovenija naj bo jutri lepša - ANS. LOJZETA SLAKA
4	(1) Pri nas je glasba doma - HMELJARSKI INSTR. KVINTET
5	(5) Kjer doma je veselje - ANS. BORISA RAZPOTNIKA
6	(10) Iščem te - ZASAVCI
7	(6) To si ti - FANTJE Z VSEH VETROV
8	(-) V parku - ANS. VESNA
9	(7) Hudi časi - PRUJSKI INSTR. KVINTET
10 (8) Darilo vseh daril - ANS. JOŽETA ŠUM AH A
Predlog za prihodnji teden: Ob rostnem dnevu - HENČEK

h? Glasujem /a:
KI)
Z
g
m Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103. 68000 Novo mesto
Moj naslov:
NIKOLI RAZUMLJENI NAPREDNEŽI
-	Ljudje smo pa res čudni.
-	Soglašam.
-	Kar poglej našo zgodovino.
-	Vem, kaj misliš: vojne, vojne, vojne.
-	Pa preganjanje naprednih ljudi. Kdor je hodil samo korak pred časom, so ga že hoteli zbrisati z zemeljske površine.
-	Kopernik. Galilco.
-	Naš Prešeren. Ril je nerazumljen vse življenje.
-	Pa kakšen genij!
-	Cankar je domala beračil.
-	Očitali so mu, da se ponavlja.
-	V njegovem času ga ni
razumel skoraj nihče.
-	Po smrti pa spomeniki in slava!
-	Ali pa Prežihov Voranc. Urednike je domala po kolenih prosil za zaslužene honorarje.
-	Solženicin je zbežal na Zahod.
-	Seveda, ko ga pa na Vzhodu niso razumeli.
-	Ali pa Nurejev.
-	Človek ostane brez besed.
-	Naš Balantič je bil tudi nerazumljen.
-	Dolga leta. Spomni se na Podbevška!
-	Nerazumljen.
-	Jože Predalnik-bi tudi skoraj postal žrtev nerazumevanja.
-	Jože Predalnik? Kdo pa je to?
-	Nekdanji direktor Hitrotkala. Spomnil se ga boš, če ti povem, da jc pred leti zbežal v Nemčijo, ker bi ga sicer zaprli zaradi kraje.
-	Ne razumem, zakaj mešaš Predalnika v ta pogovor.
-	Tudi Predalnik je namreč hodil pred časom. On je že 1985. leta privatiziral Hitrotkal.
TONI GAŠPERIČ