Četrti plenum centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije Kajo TERJAJO VIŠJO STOPNJO DRUŽBENO POLITIČNE ZAVESTI IN AKTIVNOSTI KOMUNISTOV ^niui!!iHHiniiBiHiHiiiiiiitiniiiiiiiiiiBiniiiiDiiraiiiiiH[iiHiHitHiuiiiiBnHiiiiiniiiiiiiiniiHiiiiMiiBBiiiiHHiiiHW!fii!ulHi™iuni^iiiifflini[uniiiiiDiiilj|piimi.iiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Dne 22. in 23. julija je zasedal v Beogradu IV. plenum Centralnega komi- j | teja Zveze komunistov Jugoslavije. Na dnevnem redu plenuma so bili štirje re- J g ferati: J 1. Izvajanje sklepov izvršnega komiteja Centralnega komiteja ZKJ in na- | | daljnje naloge Zveze komunistov — referent Aleksandar Rankovič. 2. O tekočih problemih gospodarske politike — referent Boris Kraigher. | 3. O osnovnih vprašanjih družbenega plana za leto 1963 — referent Miloš | | Minic. B 4. Proizvodno ekonomske naloge v nadaljnjem razvoju kmetijstva — rele- j g rent Slavko Komar. V razpravi je sodeloval tudi generalni sekretar Zveze komunistov Jugosla- j | vije Josip Broz-Tito, ki je govoril o vzrokih sedanjih pomanjkljivosti in težav g | ter o ukrepih, ki jih je treba storiti za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj. Danes objavljamo referat tovariša Rankoviča, v prihodnji številki našega g 1 lista pa bomo objavili referate Borisa Kraigherja, Miloša Minica in Slavka Ko- j g marja, razpravo tovariša Tita ter zaključke IV. plenuma CK Zveze komunistov j | Jugoslavije. 1-1................m....im...............................lllinijllllllilllllllllllllltllilllllMBillllllBHIlillljllllllliBniHllinHIilillllllllliilllUllllIMlBliBIIIIBIllllllIllillliaillBIHIlIlIlliaHHIlilllimilMIIIIHIIHIllilUBHIHIItllMUHilHmiHlilin Referat Aleksandra Rankoviča: Izvajanje sklepov izvršnega komiteja in nadaljnje naloge ZKJ Tovariši in tovarišice! Minilo je več kot tri mesece od razširjene seje Izvršnega komiteja Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Dokument, ki je bil na podlagi sklepov te seje poslan vodstvom in vsem članom Zveze komunistov, so obravnavali v komitejih in organizacijah. Na podlagi tega in govora tovariša Tita v Splitu se je začela intenzivna dejavnost na vseh področjih našega življenja. O poteku in dosedanjih rezultatih te aktivnosti so razpravljali v Izvršnem komiteju CK ZKJ, v republiških centralnih komitejih, na številnih posvetovanjih in sestankih širom po domovini. Zato nam je sedaj omogočen popolnejši pregled nad tem, kako so vodstva in člani Zveze komunistov sprejeli te dokumente, v kateri smeri poteka njihova dejavnost, kakšni ukrepi so bili doslej podvzeti in kakšni rezultati so bili doslej doseženi. Prav tako je potrebno videti, do kakšnih novih spoznanj smo se dokopali v razpravi o teh dokumentih in kam moramo usmerjati naše bodoče delo. Kaj je pokazala dosedanja aktivnost? Sklepe in pismo Izvršnega komiteja CK ZKJ in govor tovariša Tita v Splitu so sprejeli s s°glasnim odobravanjem vsi komunisti in delovni ljudje naše nežele. To so razumeli kot po-z!v na odločno in vztrajno ak-ptjo za odstranjevanj* slabosti, k' smo jih ugotovili v našem družbeno ekonomskem in političnem življenju in predvsem v vrstah komunistov. V odkritosti jP ostrini, s katero je Izvršni komite prikazal nastale proble-1116 in opozarjal na razna pačeča. ter škodljive pojave, so vi-r,ek dokaz moči in čvrstosti. ^veze komunistov ter njene nepopustljivosti do vsega, kar °težkoča in ovira naš uspešni socialistični razvoj. Obsežna in dinamična aktiv-. °st> ki je na vseh področjih m na vseh nivojih sledila pi-mu Izvršnega komiteja ter go-°ru tovariša Tita, je vtisnila Pečat vsemu političnemu in ružbenemu življenju dežele, anesljivo lahko rečemo, da je Pom eni la novo kvaliteto tudi za otranje življenje in za idejno politično aktivnost komunistov. Ustvarjeno je novo politično in delovno vzdušje v Zvezi komunistov, v Socialistični zvezi ter v najširši javnosti, s tem pa so ustvarjeni tudi pogoji za hitrejše in doslednejše reševanje mnogih nakopičenih problemov. V vseh ■ vodstvih, organizacijah in aktivih Zveze komunistov se je razvila, v pravem porng-nu besede, obča partijska razprava, ki se je odlikovala z odkritim kritičnim pregledovanjem in preverjanjem lastne prakse, z bogastvom ugotovitev, predlogov in pobud. Že leta nazaj niso bili sestanki komunistov tako živahni, tako vsebinski in tako prežeti s priprav-. IjenostjO, da se zoperstavimo vsem ekscesom in pojavom, ki se razhajajo z naravo naše socialistične družbe. Sestanki vseh vodilnih organov in organizacij Zveze komunistov so dobili akcijski značaj ter so pomenili najširšo politično mobilizacijo komunistov. Dosedanja razprava in aktivnost v zvezi s sklepi Izvršnega komiteja CK ZKJ so tudi to pot pokazali, da živi v vrstah Zveze komunistov ogromna revolucionarna sila. Ta sila se je pokazala v principialnem in samokritičnem proučevanju dosedanjega dela, v pripravljenosti, da se odločno prekine z ugotovljenimi slabostmi in napakami, v nedvoumno izraženi enotnosti vseh vodstev in vsega članstva Zveze komunistov. Vsak zaveden član Zveze komunistov se je resno zamislil nad svojim delom, začel je nepristransko, komunistično preverjati svojo dejavnost in ravnanje, svoj osebni odnos do problemov in svoj delež pri »nalogah, ki nas čakajo. Ukrepi Izvršnega komiteja so prispevali k temu, da so se zamislili in zdramili mnogi člani ter voditelji Zveze komunistov, ki so delali večje ali manjše napake pri svojem delu. Svoj del odgovornosti so spoznavali tudi mnogi komunisti, ki so s svojim pasivnim stališčem omogočili razne negativne pojave ter se začeli vživi j ati vanje. Takšen odnos do slabosti, lastnih in tujih, se je krepko pokazal v razpravah, v katerih je aktivno sodelovalo na sto tisoče komunistov. Pod močnim vplivom takšnih razprav so se začela bistriti mnoga vprašanja, vrste komunistov pa so se začele preurejati v boju proti vsemu, kar je tuje naši socialistični družbi. Prek Socialistične zveze, Zveze sindikatov ter drugih družbeno političnih organizacij se je razprava prenesla na vse delovne kolektive in državljane. Zelo pomembno je, da se je zadnje mesece prek intenzivnega notranjega življenja v organizacijah ZK okrepilo spoznanje komunistov, da njihove obveznosti in družbena odgovornost v obravnavanju vseh problemov nadaljnje socialistične gra- ditve naraščajo; da zamotanost nalog, ki nas čakajo, terja višjo stopnjo njihove družbenopolitične zavesti in aktivnosti. Prav tako bo ta aktivnost mnogo prispevala k hitrejšemu idejnemu dozorevanju komunistov, k razširjanju njihovih pogledov, k oblikovanju njihovih političnih, idejnih in etičnih meril. Če pogledamo te in mnoge druge momente v celoti,' lahko brez pretiravanja rečemo, da je Zveza komunistov kot celota v kratkem času dosegla visoko raven strnjenosti svojih vrst in akcijske sposobnosti. To bo vsekakor prišlo do izraza v učinkovitejšem izpolnjevanju najvažnejših nalog, ki nas čakajo, toda s pogojem, da bomo doseženo stopnjo aktivnosti in mobilnosti komunistov trair.o obdržali in smotrno usmerjali. To pa moramo brezpogojno zagotoviti. V centralnih komitejih re-pubiiškin CK poteka obsežna in pomembna dejavnost na liniji izpolnjevanja sklepov Izvršnega komiteja CK ZKJ ter uvodnega in zaključnega govora tovariša Tita. Na razširjenih sejah izvršnih komitejev CK, sklicanih v vseh republikah, so temeljito in kritično analizirali stanje v Zvezi komunistov, način dela vodstev ter položaj v gospodarstvu in na drugih področjih družbenega življenja. V razpravah, ki so potekale na teh sestankih, so prišle do popolnega izraza zrelost, odkritost in načelnost v odkrivanju vzrokov raznih deformacij na tistem področju in iskanju smotrnih ukrepov za uspešnejše urejanje odprtih problemov. Na vseh teh sestankih je bila poudariena potreba po čvrstosti in doslednosti v uveljavljanju enotne politike Zveze komunistov Jugoslavije, v zvezi s tem pa smo tudi spoznali važne naloge in odgovornost centralnih komitejev ZK republik. Ostro so kri-(Nadaljevanje na 2. strani) V OKVIRU "i Pa naj se zdi še tako neverjetno, papirničarji so čisto resno mislili, ko so predlagali, naj bi dolarje, marke, rublje ali kdo ve katera druga devizna sredstva začeli zamenjavali za star papir. Do tega naravnost fenomenalnega predloga so se namreč povsem zavestno — in bržčas tudi nič manj zagreto — pretolkli pred dnevi na skupnem posvetovanju predstavnikov papirne industrije. Sicer pa, takole je radijski napovedovalec v torkovih dopoldanskih poročilih posredoval javnosti njihov predlog ... ... Na sestanku predstavnikov papirne industrije so prisotni ugotovili, da naši industriji zelo primanjkuje starega papirja za predelavo. Letošnje potrebe presegajo 50.000 ton, strijo, morda v Francijo, morebiti preko luže. Da bi se pogodila za 3000 ton starega papirja. Pa bodo plačali v dolarjih, frankih, rubljih. Najprej stare časopise, potem posrednika, ki se je znal spretno pri-štuliti, še prevoz in raztovarjanje. Pač zato, ker bodo papirničarji v skrajnem primeru vendarle uvozili 3000 ton starega papirja in ker nekatera vodstva, podjetij še vedno ne znajo drugače »gospodariti kot da povsem neprizadeto razmetavajo družbena sredstva. Statistiki pa dokazujejo, da pri nas izide vsak dan več milijonov časopisov. Ali pa res ne gre brez' tistega v skrajnem primeru? In slednjič, če papirničarji medtem ko je bila lanskoletna ugotavljajo, da je dotok stare. potrošnja za 7000 ton nižja. Dosedanji odkup starega papirja pa ne zadošča in so zale p~"dstavniki nekaterih pod- ga papirja tolikšen, da ne bodo mogli izpolniti svojih proizvodnih načrtov, bi najbrie že zdavnaj morali sami ”kaj Fenomenalen predlog fenomenalnih gospodarjev ukreniti. To je navsezadnje tudi njihova dolžnost, ki je bržčas ne bo nihče opravil namesto njih, čeprav oni morda drugače mislijo. A tudi motnosti, da bi nekaj ukrenili, se jetij celo predlagali, da bi ga v skrajnem primeru celo 3000 ton uvozili, kolikor ne bi izrabili vseh domačih možnih virov ... Kaj zato, če omejujemo prav zdaj uvoz na vseh področjih, če ponuja obilo. Od tega, da oolje včasih primanjkuje deviz tudi organizirajo lastno odkupite za odkup tistega reprodukcij- mrežo, pa do tega, da z rukoli-skega materiala, pri katerem ko višjo odkupno ceno pri od-smo vezani izključno na uvoz! kupnem podjetju za odpele su-Mirno kri! V skrajnem prime- rovine Odpadu še bolj zainte-ru bodo papirničarji vendarle resirajo zbiravce za zbiranje uvozili 3000 ton starega papir- starega papirja. Saj menda ne ja. pričakujejo posebnih regresov Naravnost burleskno izzveni iz republiških ali pa morebiti ta predlog nekaterih predstav- celo iz zveznih sredstev v ta nikov papirne industrije. Sta- namen. Prav malo truda pa bi listiki so namreč izračunali, da papirničarje stalo, če bi se r>o-izide vsak dan v naši državi vezali z nekaterimi druibeni- nekaj milijonov izvodov časopisov. In če bi jih polagali na tehtnico, . potem ko smo jih prebrali, bi njen jeziček bržčas prej kot v enem mesecu odmeril listih 3000 ton. Stare časopise pa prekladam,o iz podstrehe v klet, iz kleti na smetišče, iz pisarne v »snago«. Samo zato. ker se nekdo vi potrudil, da bi jih zbral ali pa ni znal organizirati odkupne mreže. Nič zato. V skrajnem primeru bo tako ali tako odšla na pot delegacija. Morda v Av- mi organizacijami in društvi ter z njihovo pomočjo izvedli akcijo za zbiranje starega papirja. Tako pa čakajo in predlagajo, da bi uvozili tri tisoč ton starega vapiria. In kot vse kaže. se jim zdi to samo po sebi razumljivo. Bes. težko se je dokopati do spoznanja, da bi bilo treba zrčeH tudi gospodariti. A nič ne pomaga. slej ko prej se ho treba tega navaditi. Zlepa ali zgrda. BOJAN SAMARIN KAKO JE SEDAJ Z ZUNANJETRGOVINSKIM POSLOVANJEM IN POSLOVNIM ZDRUŽEVANJEM SPECIALIZACIJA V PROIZVODNJI, ZDRUŽEVANJU IN PRODAJI raiilllllillllllliillllElllMiiiiiiSiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffliEll 1 V vsej državi se je do letos ukvarjalo z zunanje- j I trgovinskim poslovanjem 586 gospodarskih organi- | jj zacij. Tudi v naši republiki nismo glede števila teh j 1 podjetij zaostajali. Z izvozom in uvozom se je | | ukvarjalo 129 gospodarskih organizacij. Tolikšno | | število posrednikov in tolikšna razdrobljenost pa J | sta nam več škodovala kot koristila. Preberimo si gj 1 nekatere ugotovitve sekretariata za trgovino in go- S 1 stinstvo v naši republiki sedaj, ko je ocenjeval | S zunanjetrgovinsko poslovanje. g fllll||ll|illliiillll.. vozile niti za dinar blaga. V minulem letu je 60 °/o registriranih gospodarskih organizacij imelo manjši promet od 200 milijonov deviznih dinarjev. To je seveda le nekaj ugotovitev mimo tistih, kakšna ško- da je nastajala zaradi nelojalne konkurence in podobno. S takšnimi majhnimi, kadrovsko šibkimi zunanjetrgovinskimi podjetji, se seveda ne moremo postaviti vštric močnim partnerjem na tujem trgu. Zato je bil skrajni čas napraviti red tudi na tem področju, kajti zunanje- Značilno za zunanjetrgovinske gospodarske organizacije je njihova šibkost in razdrobljenost. Zaradi tega tudi niso uspele popolneje obdelati zunanjih tržišč, zlasti oddaljenih. Nekatere gospodarske organizacije, ki so se ukvarjale z izvozom in uvozom, pa niso pravzaprav nič pomenile glede na višino prometa. Tako so nekatere registrirane gospodarske organizacije v zadnjem letu izvozile blaga celo pod 5 milijonov deviznih dinarjev, druge pa — čeprav registrirane — niso iz- trgovinsko poslovanje je ena izmed oblik prometne faze v procesu reprodukcije. To novo obdobje v zunanjetrgovinskem poslovanju, če tako rečemo, se je začelo s sprejetjem zakona o prometu blaga in storitev s ‘tujino ali bolje rečeno — z uresničevanjem načel tega zakona. V omenjenem zakonu je uveljavljeno stališče, da proizvajalec razpolaga z blagom in da mu je treba ustvariti tak položaj in pogoje, da prevzame odgovornost tako za redno pripravljanje proizvodnje, kakor tudi za prodajo svojih proizvodov. Skladno s tem osnovnim načelom zakona so pripravljeni tudi v naši republiki predlogi, kako v bodoče urediti zunanjetrgovinsko poslovanje. Med drugim je predlagano: — da se prenese težišče za plasma blaga ria tuje tržišče na proizvodne organizacije same, ki naj bodo ali same registrirane za zunanjetrgovinsko poslovanje; — ali pa da se združijo v poslovna združenja ter za opravljanje zunanjetrgovinske dejavnosti ustanovijo izvozno-uvozne biroje. — Za izvoz drobnejših artiklov, ki jih je treba zbirati pri manjših proizvajalcih in za oskrbo proizvajalcev z artikli v manjših količinah (tudi za široko potrošnjo), naj skrbe že obstoječa močna ižvozna-uvoz-na trgovska1 podjetja. Tako naj bi poslej večino izvoza oziroma uvoza v tej ali oni obliki prevzeli nase kolektivi proizvodnih podjetij. S tem pa se je začel presenetljivo hitro proces snovanja poslovnih združenj v panogah in dejavnostih, kjer so o tem brezplodno razpravljali leto, dve ali še več. V minulem letu je obstajalo pri nas 26 poslovnih združenj, od tega 12 v industriji, 8 v kmetijstvu in v ostalih panogah gospodarstva 5 Do predlanskim so bila v industriji le tri poslovna združenja. Letos, ali bolje rečeno sedaj pa je kar težko ugotoviti, koliko jih je že osnovanih. Pri snovanju poslovnih združenj v posameznih gospodarskih panogah pa je mogoče za-(Nadaljevanje na 6. strani) GRADIVO IV. PLENUMA CENTRALNEGA KOMITEJA ZKJ KOMUNISTI NAJ BODO IDEJNA (Nadaljevanje s 1. strani) tizirali pojave partikularizma in lokalizma, pojave šovinizma, zaprtosti v republiške okvire, in nacionalnega samozadovoljstva, kakor tudi druge oblike združevalnih teženj. Opozarjali so na škodljivost pojavov raz-dvojevanja ali omalovaževanja določenih sklepov zveznih političnih organov, kakor tudi subjektivističnega tolmačenja njihovega bistva. Poudarjali so, da je potrebno večje razumevanje problemov, ter potreb razvoja drugih republik in skupnosti kot celote. Opozarjali so na to. da se morajo centralni komiteji odločno boriti za uveljavljanje enotne linije ZKJ, da morajo biti faktor njene izgradnje, da se morajo boriti za odstanjeva-nje vseh nejasnih in spornih vprašanj v delu. Kritično so pojasnjevali obstoječe slabosti v metodi političnega vodenja v kadrovski politiki, v idejno politični in organizacijski graditvi Zveze komunistov. V tem znamenju so potekali tudi sestanki aktivov vodilnih komunistov iz republiških organov uprave in političnih organizacij, posvetovanja s kadri iz okrajev in občin kakor tudi doslej sklicani plenumi centralnih komitejev. V skladu s sklepi izvršnih komitejev CK ZK republik so v vseh republikah podprli ukrepe zveznih organov za ureditev stanja v gospodarstvu, na trgu in na področju delitve. V vseh republikah so storili tudi vrsto konkretnih ukrepov: uveljavili so določene spremembe v organizaciji in sestavi izv. svetov, njihovih organov in gospodarskih zbornic; prizadevajo si, da bi čimbolj usposobili organe državne uprave za izpolnjevanje njihovih nalog, prizadevajo si, da bi bilo delovanje družbene kontrole bolj učinkovito, da bi aktivizirali in kadrovsko okrepili službe družbenega knjigovodstva, finančne in trgovinske inšpekcije ipd;, storili so določene intervencije za ureditev razmer na trgu za odstranitev ugotovljenih pretiravanj in anomalij v notranji delitvi v gospodarskih organizacijah in družbenih službah; storili so določene ukrepe, da bi spodbudili naraščanje proizvodnje in izvoza; revidirajo investicijske programe in proučujejo popravke v družbenih planih; graditev nekaterih objektov, ki niso nujno potebni, so odgodili, prednost pa dajejo graditvi tistih kapacitet, ki v kratkem času lahko vplivajo na raven proizvodnje. Ugotovili so mnoge možnosti za varčevanje z družbenimi sredstvi v raznih oblikah in na vseh področjih itd. V tem smislu so storili tudi nujne in mnoge praktične ukrepe v okrajih in komunah, v gospodar-kih organizacijah in družbenih službah. Okrajni in občinski komiteji ZK so na vseh sestankih in v živahni dejavnosti v zadnjih mesecih izpričali čvrsto odločnost in pripravljenost, da se bore za izpolnitev sklepov Izvršnega komiteja CK ZKJ. Povsod so se v glavnem tudi okrajni in občinski komiteji z dokajšnjo kritičnostjo in načelnostjo lotili ugotavljanja ter odstranjevanja pomanjkljivosti v lastnem delu. Na sestankih so odprli širok krog problemov, med katerimi so nekateri šele načeti ter zahtevajo vsestransko analizo in postopno delo za njihovo urejanje. V večini teh komitejev So razprave opozarjale med drugim na naslednje dokaj razširjene slabosti in enostranosti v dosedanjem delu, nestrpnost in dostikrat nerealne zahteve, da se čim prej urede mnogi krajevni problemi, zato pa tudi izgubljanje mere in pojavi loka-listične ozkosrčnosti v odnosu na druge komune, na republiko in federacijo; pretirano ukvarjanje s problemi investicij, dobivanjem kreditov in podobnimi vprašanji, na drugi strani pa zanemarjanje političnih in idejnih problemov v gospodarstvu, na področju delitve in na drugih področjih življenja. Prakti-cizem in rutinerstvo, ki sta pognala v delu komitejev globoke korenine, razen tega pa improvizacije in pomanjkanje temeljitejših idejno političnih analiz položaja v lastnem okolju; počasnost v oblikovanju gledišč o bistvenih vprašanjih, tako da so posamezniki dostikrat nastopali s svojimi gledišči v imenu komiteja, kar je dajalo povod za razna ugibanja in samovoljne komentarje; nezadostna vztrajnost in kampanjski način dela v uveljavljanju sklepov VII. kongresa in plenuma CK ZKJ, ker se komiteji niso dovolj posvetili problemom notranjega življenja ter idejno politične in organizacijske graditve ZK; nerazvitost kolektivnega načina dela in sektorsko obravnavanje važnih problemov (idejno delo, kadrovska politika itd.); nerazvitost zvez in bolj nepretrgani stiki in posvetovanja s članstvom; komiteji so se bolj oslanjali na mnenja direktorjev in upravnih funkcionarjev, mnogo manj pa so upoštevali mnenja članstva in delovnih kolektivov; toleranten odnos do napak komunistov na vodilnih položajih; nezadostna skrb za povečanje dejavnosti in javne odgovornosti v organih komunistov družbenega upravljanja, v Socialistični zvezi, v drugih organizacijah itd. V živahni politični dejavnosti smo v tem razmeroma kratkem obdobju sprožili mnogo problemov, čutimo pa tudi močan pritisk članstva ZK in delovnih ljudi, da te probleme čim prej in čim uspešneje uredimo. Pri tem dostikrat zahtevajo intervencijo in sodelovanje komitejev v vsakem konkretnem vprašanju. Okrajni in občinski komiteji pa ne bi smeli popuščati pritisku ter prevzemati operativnega opravljanja tekočih poslov, za katere so odgovorni predvsem določeni organi uprave, samoupravna telesa ali druge družbeno politične organizacije. Pri tem je najvažnejše razvijati in pravilno usmerjati javno družbeno odgovornost komunistov, ki delajo v določenih organih in organizacijah. Občinski komiteji so nudili pomembno in neposredno pomoč mnogim osnovnim organizacijam in aktivom ZK, ko so proučevali pismo Izvršnega komiteja. Pri tem so običajno pritegnili k delu širok krog izkušenih in sposobnih komunistov, kar kaže na prednosti takšnega široko organiziranega dela. Mnogi komiteji so storili odločne ukrepe za preprečevanje primerov zlorabe položaja in zaupanja po posameznih ljudeh z odgovornimi funkcijami. Precej je bilo tudi primerov partijskega kaznovanja in razrešitev posameznih članov komitejev, ki niso dorasli odgovornosti in nalogam. V mnogih primerih je bilo to upravičeno. Ponekod so bili nervozni in so kar na hitro roko in lahkotno sprejemali sklepe o partijskih kaznih, brez predhodnega vsestranskega preverjanja storjenih napak, ponekod pa sploh niso obveščali osnovnih organizacij o ukrepih in kaznovanju posameznih njihovih članov. Zato je važno poudariti, da doseže kazen ustrezen učinek samo, če je dobro odmerjena in pravična in če hkrati prispeva h komunistični vzgoji, k oblikovanju norm in meril pri članih Zveze komunistov. Vedno moramo tudi imeti pred očmi, da zgolj z moralno političnim pritiskom ne moremo Urejati zamotanih ekonomskih in drugih problemov, kakor to ponekod poskušajo. Občinske volilne konference Zveze komunistov so pomenile tam, kjer so jih sklicali v zadnjih mesecih, korak naprej v vsestranskem obravnavanju problemov, poudarjenih v pismu Izvršnega komiteja. Skoraj povsod so bile te konference boljše od prejšnjih po sestavi delegatov, po številu in vsebini razprav ter po akcijskem značaju sklepov. Vodstva in organizacije ZKJ v Jugoslovanski ljudski armadi so se z vso resnostjo lotile problemov in nalog v duhu pisma Izvršnega komiteja. Vsestransko so proučile možnosti za nadaljnje zboljšanje dela in se odločno lotile odstranjevanja slabosti, kjer so se pokazale. Nekatere enostranosti, ki so se pokazale v posameznih razpravah, so, razen drugega, sad nezadostnega poznavanja tekočega dogajanja v deželi. To kaže tudi na naloge v smislu nadaljnje bogatitve vsebine in zboljšanja kakovosti idejno vzgojnega političnega dela v organizacijah Zveze komunistov v JLA. Kar zadeva osnovne organizacije in aktive ZK nasploh opažamo, da je bila razprava v osnovnih organizacijah v podjetjih vsebinsko najbogatejša in najbolj konstruktivna. Člani ZK so v delovnih organizacijah odkrito in dostikrat ostro razpravljali, toda z razvitim čutom odgovornosti, o problemih in slabostih v svojem podjetju, o njihovi odstranitvi, o proiz- vodnih stroških, o produktivnosti dela in delitvi, o pojavih kršitve socialističnih odnosov med ljudmi in o problemih, ki težijo delovne ljudi. Pri tem je prišlo do veljave tudi spoznanje, da je ureditev večine vprašanj odvisna od njih samih, od njihovega prizadevanja v proizvodnji ter bolj aktivnega odnosa do dela samoupravnih organov in političnih organizacij. .Razprave so bile živahne in plodne tudi v drugih organizacijah — v teritorialnih, na vasi, v šolah in drugod. Posplošenost nekaterih razprav v teritorialnih organizacijah lahko delno pojasnimo s heterogeno sestavo njihovega članstva, z nezadostno iniciativo, da bi na liniji III. plenuma poiskali boljše ukrepe in nove oblike dejavnosti, z ozkim področjem njihovega delovanja in s pojavi neiznajdljivo-sti pri dosedanjem delu: V razpravah v teritorialnih organizacijah, v katerih je sicer prevladoval duh konstruktivne kritike, so nekateri posamezniki nastopali preračunano kriti-zersko, bili so pa tudi takšni, katerih nastope na podlagi nepreverjenih podatkov in površnih vtisov je bilo mogoče tako razlagati. Ni razlogov, da bi bili spričo tega zaskrbljeni, toda v prihodnje bomo morali resno misliti na te slabosti in naloge, ki nas čakajo v zvezi z nadaljnjim izboljšanjem dela v teh organizacijah. Razprava v osnovnih organizacijah je odkrila mnoge sla- bosti, ki so se sčasoma nakopičile: neredno notranje življenje mnogih organizacij in njihovi sestanki brez vsebine ali dezo-rientacija v mnogih vprašanjih; zanemarjanje kritike in idejna zapuščenost; počasnost v uporabi gledišč VII. kongresa ZKJ v zvezi z orientacijo in načinom dela v osnovnih organizacijah; udomačen j e liberalističnih pojmovanj in postopkov posameznih članov, ki mislijo, da niso dolžni disciplinirano izvajati sklepov in sprejetih stališč organizacije, ali pa se z njimi na sestanku lahkotno strinjajo, pozneje pa ravnajo po svojem preudarku; spričo slabosti v notranjem življenju in nezadostne aktivnosti so mnoge osnovne organizacije izgubljale političen ugled v svojem okolju. Ni dvoma, da bo odkrita kritika naštetih in drugih slabosti močna pobuda za njihovo hitrejše odstranjevanje. Način reagiranja, gledišča in pojmovanja, ki so prišli do izraza v osnovnih organizacijah in aktivih ZK, so bili v marsičem odvisni od razvitosti in idejne zrelosti članstva kakor tudi od vodstva same organizacije in pomoči, ki so je bili deležni, da bi razumeli bistvo pisma in njegove težnje. Rezultate in vsebino razprave lahko ocenimo, v celoti vzeto, pozitivno, ne smemo pa pozabljati, da je razprava odkrila tudi zaostalost manjšega dela članstva, ozka gledišča, včasih pa tudi ozkosrčne poglede kot posledico poklicnih ali kakih drugih ožjih interesov. To je prišlo do izraza tudi v nerazumevanju nekaterih bistvenih vprašanj našega sistema in v določeni nestabilnosti pogledov tudi v tistih bistvenih vprašanjih, v katerih je program ZKJ jasno opredelil stališča. Ponekod 'niso dovolj ločili deformacij od samega sistema in smeri naše politike, niso dovolj razlikovali tistega, kar izvira iz nedograjenosti si-« sitema, od tistega, kar po svoji naravi nasprotuje sistemu in pomeni anomalijo. Imamo primer površnega in enostranskega tolmačenja vzrokov za sedanje težave v gospodarstvu ter pomanjkanje političnega realizma pri iskanju poti za njihovo odstranitev. Pri manjšem delu vodilnega aktiva in članstva vidimo nagnjenje, da bi šli iz skrajnosti v skrajnost, da bi položaj dramatizirali, da bi izgubili mero in ravnotežje v obravnavanju nekaterih pojavov v našem življenju, ponekod pa tudi, da bi podcenjevali ali ne videli tistega, kar smo dosegli. Ponekod prihajajo do izraza tudi konservativni nazori, ki teže za tem, da bi se vrnili na preživele metode dela in vodenja, da bi zagovarjali uravnilovko v nagrajevanju itd. Bili so tudi primeri nesamokritično-sti posameznikov, prikrivanja lastnih slabosti in kot posledica tega tudi kritikarstvo. Delo na graditvi Zveze komunistov je bilo očitno tudi dostikrat površno in zanemarjeno in so zato toliko večje potrebe po vztrajnem in sistematičnem delu za idejnopolitično in organizacijsko graditev. O idejno politični in organizacijski graditvi Zveze komunistov Sklepi Izvršnega komiteja in govor tovariša Tita so dokumenti, ki imajo v našem bodočem delu nedvomno trajno vrednost. Njihova trajnost se kaže v tem, da so sprožili vprašanja, zlasti v odnosu na delovanje ZKJ in njenih vodstev, njenih organizacij ,in vsakega komunista posebej, na katera bomo v našem delu stalno zadevali. Gre predvsem za boj za dosledno izpolnjevanje sklepov, za krepitev enotnosti akcije, za odstranjevanje prakticizma, rutinerstva in ostankov birokratskih pojmovanj, za oblikovanje slehernega komunista kot idejno političnega borca, za odstranjevanje vseh pojavov in slabosti, ki otežkočajo nadaljnje razvijanje naših revolucionarnih dosežkov, za premagovanje vseh težav v nadaljnjem gospodarskem razvoju naše dežele. V tej zvezi nas čakajo sedaj na področju idejno političnega in organizacijsko kadrovskega dela zelo velike naloge. Sedaj smo lahko še jasneje videli i svojo moč i svoje slabosti. Lahko smo spoznali, kako daleč smo prišli v oblikovanju metod dela in vodenja, kako dosledno in ustvarjalno smo uporabljali program ZKJ in sklepe VII. kongresa in kaj vse nam praksa prinaša kot problem v nadaljnji graditvi Zveze komunistov. Če je v pismu Izvršnega komiteja poudarjeno, da moramo napraviti red v lastnih vrstah, tedaj to predvsem pomeni, da moramo, neutegoma zboljšati kakovost in učinek celotnega političnega, idejnega in organizacijskega dela v ZK, da moramo dvigniti na višjo stopnjo akcijsko sposobnost slehernega komiteja in organizacije, da moramo dvigniti raven politič- nega vodenja v celoti v skladu s potrebami naše družbe. V ta namen moramo bolj učinkovito urejati zlasti naslednja vprašanja: 1. Treba je v vsej širini in do kraja spoznati vlogo, odgovornost in način delovanja Zveze komunistov v sedanjih pogojih. V tej zvezi je nujno potreben odločen boj proti liberalnemu odnosu do teh vprašanj. Ena izmed značilnosti takšnega liberalnega odnosa je tudi podcenjevanje političnega dela in nekaterih političnih funkcij. Nekateri komunisti so nehali politično obravnavati družbene probleme, kar kaže, da niso doumeli ali pa da so' v praktičnem delu omalovaževali ogromno vlogo ZK in drugih zavestnih sil v graditvi naše družbe. Dostikrat so pozabljali, da se naša socialistična družba in naš sistem samoupravljanja ne bi mogla normalno razvijati brez takšne idejno politične usmerjevalne sile, kakor je Zveza komunistov. Brez takšne vloge Zveze komunistov bi začel naš družbeni organizem hirati, družbeni tfdnosi bi zašli na kriva pota, pritisk stihije pa bi močno škodoval enotnosti družbe kot celote. Jasno se je pokazalo, da šo tam, kjer je dejavnost ZK in drugih zavestnih sil popuščala ali odpovedala, prišle do izraza mnoge anomalije in da je prišlo do pačenja človeških odnosov. Brž ko pa so se komunisti mobilizirali in bolje organizirali, so mnogi 'ekscesi odpadli. Ta izkušnja nam bo pomagala, da bomo bolje razumeli vlogo ZK in da bomo bistveno dvignili vrednost političnega dela in politične funkcije. Kljub 'jasnim stališčem VII. kongresa in napotkom III. plenuma CK ZKJ se mnogi forumi Zveze komunistov še vedno bolj posvečajo organom oblasti in operativnemu urejanju gospodarskih problemov. Pri tem pa zapostavljajo ideološko politično delo, probleme v zvezi z razvojem družbenega samoupravljanja in delo v družbeno političnih organizacijah. Niso še do kraja razumeli, da je glavna naloga vodstev Zveze komunistov, da nepretrgoma delajo za usposabljanje članstva za družbeno politično dejavnost in da prek delovanja ZK, prek množičnega političnega dela, prek vpliva komunistov v družbeno političnih organizacijah spoznavajo tudi probleme oblasti in druge družbeno ekonomske probleme. Drugače povedano, glavno je zagotoviti večjo vlogo komunistov v sistemu družbenega samoupravljanja. Kadar govorimo o krepitvi vloge ZK, tedaj to seveda ne pomeni krepitve pravic vodstev in članstva ZK na račun pravic drugih družbeno političnih organizacij ali organov oblasti, marveč krepitev obveznosti komunistov v teh organizacijah in organih, da bi le-ti uspešno funkcionirali. Nujno potrebno je, da bistveno okrepimo in kvalitetno zboljšamo politično delovanje komunistov na vseh linijah, v Socialistični zvezi, v Zvezi sindikatov, v mladinskih in drugih organizacijah, v samoupravnih telesih in organih uprave. V ta namen moramo do kraja premagati odtrganost dela za idejni dvig komunistov od njihovega vsakodnevnega političnega delovanja. Ti dve obliki dejavnosti morata biti tesno organsko povezani. To je pot, da bo delo za idejni napredek bolj smotrno in aktualno, da bomo tekoče politično delo rešili prakticizma in elementov stihij nosti. 2. Ob kvalitetno drugač- nem odnosu do vseh vprašanj graditve ZK moramo čimbolje organizirati in se vztrajno boriti za praktično uveljavljanje sprejete orientacije in slehernega sprejetega sklepa. Mnoge slabosti, o katerih je bilo govora v pismu Izvršnega komiteja, smo ugotavljali že prej in opozarjali na načine njihovega odstranjevanja — v pismu IK iz leta 1958, na VII. kongresu ter na II. in III. plenumu CK ZKJ. Ni pa bilo organiziranega in vztrajnega dela za njihovo odstranjevanje. Posledica tega je bila, da so se začele mnoge slabosti izražati v še ostrejši obliki, da je enotna akcija popuščala, odgovornost mnogih komunistov pa popustila tako zelo, da je moral tovariš Tito zadnje čase večkrat javno opozoriti na to. Bolje se moramo organizirati na vseh stopnjah za politično in idejno akcijo. To nam vsekakor narekuje potrebo, da bolj smelo in bolj perspektivno gradimo politiko kadrov in urejamo določena kadrovska vprašanja. Med drugim to pomeni, da moramo k političnemu delu v Zvezi komunistov pritegniti najsposobnejše kadre, ki imajo razvit čut za novo, ki znajo politično misliti, ki se lotevajo vseh družbenih problemov z vidika interesov delovnega človeka in interesov našega socialističnega razvoja v celoti. Dvigniti zavest in dejavnost -ogromnega števila članov ZKJ na raven, ki ustreza njihovi vlogi, razgibati in dobro usmeriti vse sile komunistov, to je zelo zamotana in odgovorna naloga, ki terja od političnih in vodilnih delavcev v ZK velike umske in delovne sposobnosti ter visoko stopnjo zgrajenosti; 3. Za nadaljnjo izgraditev ZK in za dvig ravni političnega vodenja je prav tako izredno važno skovati idejno politično enotnost komunistov. Tu morajo veljati ista merila tako za vodilne ljudi kot za članstvo ZK, seveda pa imajo tudi v tem pogledu večje obveznosti tisti komunisti, ki opravljajo vodilne funkcije. Za vse jugoslovanske komuniste velja samo ena, .skupna politična linija v vseh bistvenih vprašanjih socialistične graditve. Ta linija sloni na programu ZKJ in sklepih vodilnih organov Zveze komunistov. Ni odveč opozoriti na to tudi ob tej priložnosti. Vse naše prejšnje in sedanje izkušnje pričajo, da je politična in idejna enotnost vseh naših delovnih ljudi bistveno odvisna od enotnosti komunistov. To morajo zmeraj imeti pred očmi zlasti člani CK ZKJ in člani CK ZK republik. Ne more biti naravno in tudi ni dopustno, da imajo člani istega vodstva Zveze komunistov o kakem pomembnem področju delovanja ali važnem družbenem problemu različne koncepcije in različna politična stališča in da ta stališča razglašajo in branijo javno, ne da bi jih poprej vskla-dili v forumih, ki jim pripadajo. V našem delu tudi ni mesta pojavu, da na sestanku vodstvenega političnega organa dostikrat z mnogo ali malo razprave sprejemajo sklepe in stališča, potem pa jih zanemarjajo, različno tolmačijo ali zamenjujejo z osebnimi stališči v odvisnosti od takšnih ali drugačnih potreb in interesov. V naši praksi imamo seveda mnogo zamotanih, dostikrat novih problemov, za katere ne zadostujejo prej sprejeta stališča. Zato ie razumljivo, da o posameznih važnih vprašanjih imamo in moramo imeti različna mnenja, tem bolj, ker moramo nenehoma kritično ocenjevati našo dosedanjo dejavnost na posameznih področjih. Ne moremo se pa sprijazniti s tem, Sekretariat Izvršnega komiteja Centralnega komiteja CK ZKJ med zasedanjem IV. plenuma REFERAT TOVARIŠA ALEKSANDRA RAN KO VICA da se razlike v koncepcijah in tekoči politiki pojavijo takrat, ko smo o določenem vprašanju sprejeli enotne sklepe. Prav tako ne smemo dopuščati nočas-tosti in zavlačevanja v vsklaje-vanju mnenj o procesu graditve Politike o določenih bistvenih vPrašanjih. Počasno odstranjevanje razlik v mnenjih med vodilnimi ljudmi lahko povzroči *n je dostikrat povzročilo razne Posporazume in zmedo med kadri in člani Zveze komunistov. 4. Ena naših stalnih nalog je, do dalje gradimo ZK kot demokratično revolucionarno organizacijo. katere notranje življenje temelji na načelih demokratič-nega centralizma. Proučevanje Pisma je nov element, v krepitvi demokratičnih odnosov v ZK in Paši družbi. V sedanji razpravi k prišlo do krepitve vloge in odgovornosti forumov ter do tesnejših vezi med forumi in članstvom. Ta razprava je ena izmed oblik širokega posvetova-Pja vodstev s članstvom in vse-Pii delovnimi ljudmi o vseh vprašanjih iz dela ZK in našega družbenega življenja. Takšna izmenjava mnenj in stiki naj postanejo trajna pridobitev in edi-Po možna metoda v našem delu. Da bi še bolj demokratizirali Paše notranje življenje, moramo Penehoma razvijati organizacijske ih druge oblike dela, ki bodo olajšale in pospešile večje sodelovanje mlajših kadrov pri aktivnem in skupnem urejanju Problemov. Razvijati notranji demokratizem v ZK pomeni nenehno boriti se tako proti birokratskim Pojmovanjem, ki vlečejo nazaj k staremu načinu dela in urejanju stvari v ozkem krogu ljudi, kakor tudi proti malomeščanskemu liberalizmu, ki razvodenjuje enotnost pogledov in akcije ter Paralizira sklepe forumov in organizacij ZK. Stopnja razvitosti kritike in svobodne razprave vsekakor priča i o demokratičnosti i o moči ip stabilnosti družbenega organizma. Svoboda izražanja mnenj in zdrav kritični odnos, kakršen •ie prišel do veljave ob tej priložnosti v ZK, bo mnogo prispe- val k odstranitvi sedanjih slabosti in k nadaljnjemu zboljšanju dela. Nenehoma moramo razvijati kritiko, ki krepi enotnost naših vrst, zboljšuje naše delo, razvija odnose tovarištva in prisrčnosti, pomaga človeku odstraniti določene slabosti, hkrati pa spodbuja negovanje človeških moralno političnih lastnosti komunistov. Kakovost kritike je v dokumentiranosti in resničnosti, pa tudi v občutku mere in načinu, kako kritiziramo. Kritika ne sme sloneti na nepreverjenih podatkih in osebni nestrpnosti. Glavno je torej, s kakšnih vidikov kritiziramo, ali z vidika aktivnega odnosa komunista, da se razmere spremene in da se slabosti odstranijo, ali z vidika pasivnega opazovalca, ki s svojim nastopom ustvarja demoralizirajoče vzdušje. Najbolj konstruktivna kritika in najbolj zreli nastopi so bili v naših delovnih kolektivih, v našem delavskem razredu. Tu je prišel najbolj do izraza pravilen odnos do dosedanjih slabosti in zastavljenih nalog. Vzporedno z negovanjem zdrave kritike se moramo boriti proti kritizerstvu, ki slabi enotnost ZK. omalovažuje naše uspehe, demoralizira ljudi, zastruplja odnose med komunisti, izpodkopava avtoriteto forumov itd. Takšnih primerov, sicer ne mnogo, pa je bilo tudi v tej razpravi. Vsekakor moramo biti zelo obzirni v razlikovanju, kaj je kritika in kaj je kritikarstr-stvo, tembolj, ker se je dogajalo, da so dostikrat tudi upravičeno kritiko proglašali za kritikarstr-stvo, organizacije pa na to niso pravočasno in učinkovito reagirale. Prav tako je treba nastopiti proti malomeščanskemu reagiranju posameznih komunistov na kritiko, kar včasih tudi povzroča, da posamezni komunisti med seboj ne govore in da gredo nekateri celo pred sodišče, baje zaradi žalitev, povzročenih s kritiko v osnovni organizaciji. Spričo vsega tega sta negovanje in razvijanje tovariške, odkrite in dokumentirane kritike neprecenljive vrednosti i na področju idejnega napredka i na področju praktične idejno politične akcije. O zboljšanju metod političnega vodenja Sedaj nas čaka izredno važna naloga, da delo vseh vodilnih °rganov Zveze komunistov od CK ZKJ do občinskih komitejev čim bolje organiziramo. Samo tako bomo lahko učinkoviteje Usmerjali zamotano in razveja-n° dejavnost komunistov. Na razširjeni seji IK smo opozorili na to, da je spričo na-°8- ki nas čakajo, treba krepiti Politični center federacije m republiške politične centre. V tej Srneri smo že storili praktične ukrepe glede Izvršnega sveta in Socialistične zveze. Do Iccene Ukrepe bodo storili tudi v Zvezi sindikatov. Seda] moramo tudi fini bolje organizirati in čim opij okrepiti delo CK ZKJ in njegovih pomožnih teles. Vsi naši forumi se morajo Usposobiti za sedanje zamotane Pogoje dela in postati neprimerno bolj operativni kakor so bili uoslej. To velja zlasti za izvršne komiteje CK, za izvršne odbore Sodstev Socialistične zveze, za Predsedstva svetov Zveze sindi-katev, za predsedstva CK I-jud-ske mladine in za druge izvršne JJrgane političnih organizacij. Ve hočemo zagotoviti zboljšanje Političnega in družbenega dela i kakovosti i po širini, to pa Vsekakor moramo storiti, tedaj ^ neprimerno večje tudi zahte-do foruma kot celote in do 'sakega njegovega člana pose-Čim prej moramo neogib-n° najti takšne ukrepe, ki bodo Povečali odgovornost in aktiv-n°st naših vodstev. Nekatere za-cetne ukrepe smo že storili, toda vprašanja moramo urejati °ii kompleksno. f<> razširjeni seji je imel Iz-, ršni komite več sestankov, na aterih je obravnaval najvaž-®iše neposredne družbeno poli-,'čne in ekonomske naloge, ka-v?r„ tudi ukrepe za krepitev po-' tenih centrov. To je pozitivno fPlivalo tudi na delo repubh-r!C|n in drugih vodstev ZKJ. do IK in bolje organizirano eto CK ZKJ bo prispevalo k »osti akcije, k enotnosti po-eu°v, k spoznavanju proble- mov pravočasnemu ugotavlja- niu obstoječih slabosti in njiho- vemu hitrejšemu odstranjevanju. Centralni komiteji ZK republik imajo važno vlogo pri uspešnem izpolnjevanju najvažnejših nalog iz gospodarskega in družbenega življenja in pri odstranjevanju sedanjih slabosti. Razprava v zvezi s sklepi IK CK ZKJ je pokazala, da centralni komiteji in njihovi izvršni komiteji niso bili dovolj dobro organizirani, da bi lahko uspešno spremljali družbeno politična gibanja in nudili sistematično ir. pravočasno pomoč nižjim vodstvom pri proučevanju in izpolnjevanju določenih sklepov. Premalo je bilo kolektivnosti v delu ne samo centralnih komitejev, marveč tudi njihovih izvršnih komitejev. Sestava izvršnih komitejev se je po .vojni zelo malo spreminjala, razen da so od kongresa do kongresa ali pa s kooptira-njem vključili kakega novega člana. To pa je pravzaprav pomenilo razširitev izvršnih komitejev, za kar pa so spet določene meje. To je moralo vplivati na delo izvršnih in centralnih komitejev zlasti v sedanjih razmerah. Spričo vsega tega se morajo izvršni komiteji še bolj okrepiti kot vodstva. Biti morajo operativna telesa in delati kolektivno. V skladu s tem je treba zagotoviti njihovo sestavo. V tej smeri v nekaterih centralnih komitejih že uveljavljajo ukrepe. Spričo dosedanjih pomanjkljivosti v delu izvršnih komitejev se je v praksi dogajalo, da so organizacijsko politični sekretariati na določen način zamenjali dejavnost izvršnih komitejev, čemur se moramo v prihodnje vsekakor izogniti. Naloga organizacijsko političnega sekretariata 'je, da med sejami izvršnega komiteja dela na pripravljanju in uveljavljanju sklepov izvršnega komiteja, da čim bolje analitično spremlja politična dogajanja in dejavnost Zveze komunistov, da pripravlja gradivo za seje izvršnega komiteja in za plenume. Ce tako Dostavimo delo izvršnih komitejev in organizacijsko političnih sekretariatov, tedaj je vsekakor odveč, da še imamo sekretariate izvršnih komitejev. Razbremenitev sekretarjev centralnih komitejev drugih, dolžnosti ter pritegnitev močnejših kadrov in določenega števila članov izvršnih komitejev k delu v centralne komiteje bo mnogo prispevalo k zboljšanju njihovega dela in dela njihovih pomožnih organov, ker se bodo ti tovariši prvenstveno lahko posvetili delti v Zvezi komunistov in političnemu delu sploh. Iz vrst teh tovarišev in tistih, ki še delajo v družbeno političnih organizacijah, naj bo v prihodnje sestavljen politično organizacijski sekretariat. V teh pogojih bi bilo naravno, da bi sekretar centralnega komiteja bolj in nepesredneje sodeloval v delu organizacijsko političnega sekretariata. Sekretar se bo lahko tudi bolj redno udeleževal važnejših sej posameznih komisij centralnega komiteja in drugih pomembnejših sestankov. Vse to bo nedvomno pripomoglo, da se bodo izvršni komiteji približali eperativi, problemom, življenju in delu organizacij in vodstev in da bo njihovo delo, kakor tudi delo pomožnih organov glede pomoči vodstvom in organizacijam ZK bolj učinkovito. Prav tako je zelo važno, da člani centralnih komitejev in njihovih izvršnih komitejev, zlasti tisti, ki opravljajo v centru gospodarske in druge posle, čimbolje sodelujejo v političnem delu, kar se doslej ni dogajalo. Njihovi bolj redki stiki s političnimi vodstvi in organizacijami na terenu bi bili obojestransko zelo koristni. Zagotoviti je treba tudi večje koordiniranje pomožnih teles CK in njihovo delo organizirat; tako, da bodo bolj kompleksno spremljali vse važnejše probleme. Doslej so komisije pri CK ZKJ in CK republik dokaj sektorsko spremljale probleme posameznih področij. Več pozornosti moramo posvetiti tudi sestavi komisij, tako da ne bodo sestavljene po predstavniški liniji, marveč iz ljudi, ki bodo lahko posvetili potrebno pozornost problemom, ki jih komisije obravnavajo. Vodstvo in pomožni organi doslej niso vztrajno delali za to, da bi zbrali okrog sebe širši aktiv razgledanih političnih delavcev za določena vprašanja. V tej zvezi lahko še bolje izkoristimo posvetovanje o raznih vprašanjih, posvetovanja z določenimi skupinami komunistov, sodelovanje določenih tovarišev pri konkretnih vprašanjih itd. Razvijati moramo tudi nove oblike pravočasnih, različnih in rednih stikov med CK ZKJ in CK republik, kakor tudi med temi vodstvi in organizacijami na terenu. Izkušnje so pokazale, da je nujno potreben napos^e den vpogled v delo nižjih vodstev ir organizacij. V dosedanjem delu so politična vodstva premalo uporabljala analize o posameznih vprašanjih, ki jih sestavijo določene znanstvene ustanove in druge družbeno-politične organizacije. Ista vprašanja dostikrat proučujemo ločeno, aparate po nepotrebnem dupliramo ter trošimo sile in sredstva, ne da bi dosegli zaželeni učinek. Proučevanje posameznih vprašanj je često precej enostransko in premalo argumentirano, kar otež-koča oblikovanje čvrstejših stališč do posameznih vprašanj. Dokaj počasno reagiramo tudi na določene probleme. Običajno se postavimo na stališče, da mora biti gradivo, ki gre v CK ZKJ in CK republik, veliki elaborati in zato dolgo Čakamo nanje in nekateri izgube na aktualnosti, namesto da bi opravili informiranje pravočasno v čimkrajši obliki. Vse to priča, da moramo zboljšanju zve c med nižjimi vodstvi ter CK republik in republiških CK ter CK ZKJ posvetiti neprimerno večjo pozornost ter proučevati izkušnje in izpopolnjevati oblike dela. Okrajni in občinski komiteji morajo vztrajneje izpopolnjevati metode svojega dela. Dosedanje razprave so potrdile, da .so bile v tem pogledu velike pomanjkljivosti. Na metodo dela gledamo dokaj enostransko in preveč prakticistično. Pri tem pozabljamo, da je metoda dela živ proces, odvisen od stopnje odnosov, razvitosti družbenega samoupravljanja in dejavnosti drugih družbeno političnih organizacij. Razprava je tudi pokazala, da se počasi razvijajo tudi tiste oblike dela vodstev, ki so jih priporočili VII. kongres ZKJ in plenumi CK ZKJ. Čeprav smo nekoliko napredovali, šc vedno drži ugotovitev, da delu aktivov komunistov na raznih področjih ne posvečamo potrebne pozornosti. Premalo smo tudi izkoristili posvetovanja o raznih vprašanjih, seminarje, razprave in druge oblike sestajanja komunistov. Zboljšanje teh oblik dela bi pozitivno vplivalo na metodo političnega vodenja ter na vse delo komitejev in organizacij. Zaostajamo tudi v razvijanju bolj gibčnih oblik sodelova- nja z osnovnimi organizacijami Stiki komunistov z osnovnimi organizacijami so neredni. Komiteji počasi reagirajo na zahteve in potrebe, na pripombe in pobude osnovnih organizacij, premalo je medsebojnega izmenjavanja mnenj o zelo važrjih družbenih problemih in načinu dela komunistov. Razprave so upravičeno opozorile na to, da se občinski komiteji zelo malo posvetujejo s članstvom in da svoja stališča dostikrat gradijo samo na mnenjih voditeljev gospodarskih organizacij in ustanov ter vodilnih ljudi iz uprave. Način delovanja komitejev mora biti preračunan na to, da vse članstvo čimbolj aktivno sodeluje pri oblikovanju ocen, stališč in sklepov. Potrebno je, da občinski komiteji bolj in neposredneje pomagajo osnovnim organizacijam pri nadaljnjem oblikovanju politične in moralne pobude članov Zveze komunistov, kar bo seveda vplivalo tudi na zboljšanje kriterijev za sprejem v Zvezo komunistov. V razpravah so zelo resno opozarjali na to, da je začel pri znatnem številu članov ZK, všte-vši tudi nekatere vodilne tovariše, bledeti lik komunista kot borca za nove družbene odnose. Zato je bila v nekaterih organizacijah ostro izražena težnja po bolj množičnem odstranjevanju iz organizacij ZK tistih članov, ki so neaktivni in obremenjeni z raznimi slabostmi. Organizacije z večjo odločnostjo kličejo posameznike na odgovornost, v bolj izrazitih primerih pa uveljavljajo tudi disciplinske ukrepe. Seveda se ne moremo »otresti« vseh tistih članov ZK, ki so še, premalo aktivni in razgledani. Nasprotno, čaka nas resno delo z njimi. Toda prek večje politične aktivnosti članov je treba črtati iz evidence vse tiste, ki so se včlanili iz osebnih interesov, ali ki so neaktivni, nezainteresirani za delo Zveze komunistov in brez perspektive, da se bo njihova dejavnost zboljšala. Seveda je treba vsak tak primer pazljivo, potrpežljivo in ;o-samič proučiti. Črtanje iz evidence ne bi smelo veljati za politično degradacijo. Sprejem v Zvezo komunistov moramo čimbolj zaostriti in vskladiti dejavnost in vrednost komunistov s člansko izkaznico. Bolje je, da imamo več komunistov izven organizacije Zveze komunistov, kakor da jih imamo kot člane, toda neaktivne in nepripravljene, da prevzamejo nase ustrezne naloge. Takšna pojmovanja so prišla do veljave ob nedavnih razpravah ne samo med mnogimi člani ZK, marveč tudi med delovnimi ljudmi, predvsem rned delavci. Mnogi ' izmed njih so izjavili, da bi želeli prav sedai postati član ZKJ. ko se bile dosleden boi proti pačenju družbenih odnosov in proti antisocialističnim pojavom. O nekaterih vprašanjih idejne graditve ZK Po VII. kongresu ZKJ srno dosegli v delu za idejni dvig članstva in kadrov Zveze komunistov znatne uspehe. Če pa to delo presojamo v luči sedanjega položaja, problemov, na katere smo zadevali in večjih zahtev po hitrejšem usposabljanju komunistov kot družbeno političnih delavcev, lahko rečemo, da z vidika množičnosti, kakovosti, vsebine, jasnosti in dejanskega učinka precej zaostaja. Največ slabosti v idejnem delu je nastalo zato, ker komiteji in osnovne organizacije do teh vprašanj niso imeli dovolj aktivnega odnosa, ker so obravnavali to delo ozko, kot sektor, kot področje dejavnosti ideoloških komisij, manjšega števila »zadolženih« tovarišev in ustanov za izobraževanje. To se zrcali tudi v tem, da so komiteji redko analizirali in obravnavali idejne probleme na svojem področju, da so premalo skrbeli za sestavo in delo ideoloških komisij, da niso bolj neposredno vplivali na programe izobraževalnih ustanov, da nišo bolj podpirali zelo koristnega dela predavateljskih aktivov itd. V vsem tem imajo občinski komiteji posebno važno vlogo. Spričo takšnega odnosa komitejev in organizacij ZK smo ideološko delo dostikrat obravnavali ozko in poenostavljeno, v praksi pa je bilo dostikrat v glavnem omejeno na izobraževanje, na pridobivanje znanja, na propagandistično in predavateljsko dejavnost. To pa je samo ena oblika idejnega oblikovanja komunistov in njihovega usposabljanja za idejno politično akcijo. Zmerom moramo imeti pred očmi. da idejno raven ljudi ni mogoče dvigniti samo z učenjem in širjenjem obsega znanja, marveč, da to najbolj uspešno dosežemo prek družbeno politične in idejne akcije. Pri tem je ideološka izobrazba važna predpostavka idejnega dela, služi kot priprava na idejno akcijo, s katero je prežeta in s katero se medse- bojno dopolnjuje. Zato je nemogoče potegniti mejo med ideološko izobrazbo in ideološkim delom v širšem smislu in med ideološkim in političnim delom, ker bi takšne težnje privedle do ločitve dela za idejni dvig od aktualnih idejno političnih vprašanj in nalog idejnega boja. Premalo aktiven odnos komitejev in organizacij ZK do teh vprašanj je tudi povzročil, da smo ideološko delo dostikrat prepuščali izobraževalnim ustanovam in da je ponekod to dobilo obeležje šolskega sistema in »prosvetarstva«. Vprašanja ne moremo postaviti tako, da se s tem delom ukvarjajo ali izobraževalne ustanove ali osnovne organizacije, ■ ker imajo ene in druge pri tem važno mesto in vlogo. Ugotovljenih slabosti ne moremo odpraviti tako, da bi se vse delo pri ideološkem izobraževanju »vrnilo« v osnovne organizacije, oziroma da bi v njihovih okvirih organizirali teoretične sestanke in predavanja. To ne pomeni, da osnovna organizacija po potrebi ne more za svoje člane organizirati tudi kakšnega predavanja; toda to ni najvažnejša oblika njene idejne dejavnosti. Glavno je. da so osnovne organizacije in aktivi ZK po vsej usmerjenosti in vsebini svoje dejavnosti pomembni faktorji idejnega oblikovanja komunistov. Osnovne organizacije ZK naj tudi poskrbe. da bo vsak član, zlasti pa vsak novi, aktivno delal za dvig svoje idejne ravni na način, ki najbolj ustreza njegovim potrebam. stopnji pridobljene izobrazbe in delovnemu področju. Cim večjo pozornost bodo občinski komiteji, osnovne organizacije in aktivi ZK posvetili tem vprašanjem in čim bolj aktivno se bodo ukvarjali s njimi, tem bolj bo ideološko delo — tesno povezano z dinamičnim političnim delom — organski sestavni del notranjega življenja naših organizacij in bistvena oblika njihove dejavnosti. Pri odstranjevanju enestra-nosti je zelo važno, da širše pojmovano ideološko delo obravnavamo kot idejno graditev Zveze komunistov v celoti, da v tej luči presojamo vse obveznosti komitejev, organizacij in aktivov ZK, izobraževalnih ustanov in drugih družbenih faktorjev. Široka razprava, ki se je odvijala zadnje mesece, je med drugim prinesla bogate izkušnje za spoznavanje sedanje idejne fiziognomije, obstoječih pojmovanj in načina mišljenja vseh kategorij članstva v raznih kategorij članstva v raznih okoljih in področjih dejavnosti’ Lotiti se moramo analize teh razprav tudi iz tega stališča, ker bomo tako lahko povzeli dragocene zaključke o nadaljnjem idejnem delu ZK, njegovi orientaciji in vsebini. Pokazalo se ja, da je treba programe in vsebi-bino pouka v političnih šolah in druge oblike približati življenju ter ključnim in aktualnim problemom socialistične prakse in teorije. Tu bi samo omenili nekatera pojmovanja, ki se nanašajo na nerazumevanje narave vodilne vloge Zveze komunistov. Še ni dolgo tega, ko so močno prihajala do izraza pretiravanja avtomatičnega učinka objektivnih zakonov in v zvezi s tein ■ podcenjevanja vloge zavestnih socialističnih sil. To se je zrcalilo tudi v liberalističnih pojmovanjih, v strpnem odnosu do raznih odklonov. V nasprotju s tem, dostikrat pa kot reakcija na duh komodnosti in neučinkovitosti ■ dosedanjem delu komunistov. a uveljavljajo težnje in pojmovanja, ki teže za vrnitvijo k starim preživelim oblikam in metodam vodenja gospodarskega in družbenega življenja. To je izraženo v težnjah, da bi morala ZK zdaj čvrsteje »vzeti vse v svoje roke«, v po-iavih. da se v organizacijah in komitejih ZK koncentrirajo operativni posli in zaobidejo družbeni organi. (Nadaljevanje na 4. strani) POVEČANJE PRIZVODNJE IN PROIZVODNOSTI DELA JE NAŠA PRVA DRUŽBENA IN POLITIČNA NALOGA (Nadaljevanje s 3. strani) Te^ težnje moramo pri idejno političnem delu upoštevati. Tisk in publicistika morata prispevati k pravilnemu razumevanju vseh teh in drugih vprašanj. Tam, kjer so prišle do izraza takšne težnje in pojavi, so se dogajali tudi primeri nerazumevanja vloge Socialistične zveze in dolžnosti komunistov v zvezi s tem. t Na razumemo še dovolj, da komiteji in organizacije ZK v odnosu do Socialistične zveze in organov družbenega upravljanja niso zunanji faktor, ki deluje z močjo svoje avtoritete in gotovih sklepov, marveč da so komunisti idejna sila znotraj vsega mehanizma upravljanja. Dostikrat ne pojmujemo bistva in širine odgovornosti komunistov. Včasih jo omejujemo na discipliniran odnos samo v izpolnjevanju konkretnih zadolžitev, ki jih dobivajo člani v organizaciji ZK, že premalo vsestransko in samoiniciativno pa se izraža odgovornost tam, kjer komunisti delajo — na delovnem mestu, v kolektivu, v Socialistični zvezi, v drugih družbeno političnih organizacijah, v organih samoupravljanja in drugje. Zato člo" k dobi vtis, da v organizacij Socialistične zveze in druf /časih po nepotrebnem čaka. la stališče in direktive občim..ih ali okrajnih komitejev, kar povzroča kasnitev hitrejše, neposredne in konkretne politične akcije. Delo v organih družbeno političnih organizacij in v komitejih je bilo zelo intenzivno, ne more pa roditi pričakovanih rezultatov, če ni stalno povezano z živim, stalnim političnim delom na terenu. Premalo upoštevamo to, da lahko aktualna politična in gospodarska vprašanja najbolje in najpravilneje urejujemo samo prek najširše mobilizacije državljanov. O teh pojavih naj bi bolj razmišljali tudi komiteji ZK in svojega dela ne ocenjevali samo z vidika politične dejavnosti komitejev, marveč s stališča sodelovanja komunistov v najširšem političnem delu na terenu, funkcioniranja demokratičnega samoupravljanja mehanizma v komuni in politične dejavnosti državljanov v družbeno političnih organizacijah. O kadrovski politiki Ob proučevanju pisma izvršnega komiteja smo opozarjali tudi na vrsto slabosti, tesno povezanih z dosedanjo kadrovsko politiko. VII. kongres je napravil važen prelom v kadrovski politiki v smeri bolj smelega postavljanja mladih ljudi na razne funkcije, tako v vodstvih Zveze komunistov kakor tudi v drugih telesih in organih. V občinskih in okrajnih vodstvih imamo sedaj 40—50 °/e novih članov, ponekod pa še več. Med temi jih je precej dobilo samostojne državne funkcije zlasti v komunah. Vendar pa lahko rečemo, da ni šlo lahko in brez odpora proti prizadevanju, da bi v odstvu na vseh stopnjah volili tudi nove kadre, mlajše ljudi iz vseh področij našega družbenega življenja, zlasti delavce. Zato nas čaka še mnogo dela za konkretizacijo in .uveljavljenje stališč VII. kongresa. Predvsem moramo na podlagi dosedanje prakse povzeti nauke za nadaljnjo graditev in vodenje kadrovske politike. To je nujno potrebno spričo zelo zamotanih in važnih nalog na področju nadaljnje graditve Zveze komunistov, učinkovitejšega organiziranja dela družbeno političnih organizacij, organov samoupravljanja in državne uprave. Kakšne izkušnje lahko povzamemo iz dosedanjega dela na tem področju? V načinu urejanja kadrovskih vprašanj moramo do kraja izoblikovati kriterije, ki ustrezajo sedanji stopnji našega družbenega razvoja. Mnogo teh vprašanj smo doslej urejali c-d primera do primera, ob raznih pritiskih in v dokaj ozkem krogu. Kadrovske baze nismo razširjali v meri, ki bi ustrezala sedanjim možnostim in potrebam našega razvoja. V vsem povojnem obdobju smo najvažnejše kadrovske probleme — državne in politične funkcije — urejali s kadri iz revolucije, kar je bilo povsem pravilno. Vsekakor pa je naša slabost v tem, da smo premalo spoznali mlajše kadre, ki so zrasli v povojnem obdobju, v socialistični graditvi, da smo posvečali premalo pozornosti njihovemu usposabljanju in dviganju Sklepi VII. kongresa so nas napotili na to, toda v nekaterih okoljih in na ‘j. nekaterih sektorjih jih nismo uveljavljali s potrebno smelostjo in doslednostjo. Zato je prišlo ponekod do vnašanja osebnih momentov v razporejanje kadrov. V tem smislu lahko rečemo, da naša politika izbiranja in šolanja kadrov še ni v skladu z realnimi možnostmi, ki jih nudi naš socialistični demokratični razvoj. Uporaba načela rotacije in omejitve ponovne izvolitve bo mnogo prispevala k odstranitvi teh slabosti. Takšno politiko smo delno že doslej, zlasti zadnja leta, uporabljali predvsem v nižjih vodstvih. Te spremembe so bile sicer v določeni meri omejene na določen krog ljudi in so potekale v glavnem horizontalno. Povsod tam, kjer se je dviganje mlajših sposobnih kadrov zataknilo, vsekakor resno zaostajamo. Sedaj moramo uporabiti načelo rotacije širše in na vseh področjih našega , družbenega življenja. Seveda bi bilo napačno, če bi čakali na sprejetje ustave in šele potem začeli iskati nove kadrovske rešitve in uveljavljati nujne premike. Do sprejetja ustave lahko v tem pogledu marsikaj opravimo in zboljšamo v Zvezi komunistov, v Socialistični zvezi ter v drugih organizacijah ih organih državne uprave. Pri tem si bomo pridobili izkušnje in ko bomo prešli na konkretizacijo in uporabo posameznih določb ustave, bomo laže našli in uveljavili ustrezne ukrepe. Uporaba načela rotacije in omejitve ponovne izvolitve je za socialistično družbo, kakršna je naša, naravna in nujno potrebna stvar. O tem je tovariš Tito v komisiji za novo ustavo rekel: »To načelo je nujno potrebno, ker omogoča ne samo nadaljnji razvoj ekonomsko politične strukture Jugoslavije, marveč tudi postopen prihod na odgovorne dolžnosti tistih, ki nas bodo lahko zamenjali. To ne pomeni, da je naša vloga prenehala. Funkcije se bodo spreminjale po potrebah, toda v ustavi moramo fiksirati, kako dolgo traja opravljanje določene funkcije na posameznem sektorju. Potem se ljudje lahko izmenjajo. Tu ne gre za odstranitev starih kadrov. Odvečnih kadrov nimamo. Zato se nam ni treba bati, da bi nam človek, ki je v preteklosti mnogo delal in mnogo dal in ki je še sedaj sposoben dajati, ne bo potreben. Skupnost bo zmerom vedela, koliko velja tak človek in kam ga je treba postaviti. Toda izmenjava funkcij je po mojem mnenju odlična stvar. Praksa bo pokazala, da je to ena največjih pridobitev, ki jih bomo fiksirali v novi ustavi. Prav. nekateri se sedaj boje, da to ne bi ogrožalo pridobitev revolucije. Zato pa smo mi tu. Celo še več. Vsi tisti, ki bodo zapustili dosedanje dolžnosti, bodo imeli možnosti, da na raznih sektorjih bede in delajo za ohranitev dosežkov naše revolucije, da delajo v družbeno političnih organizacijah, v Zveži komunistov, v Zvezi sindikatov in v drugih — povsod tam, kjer se bodo mudili. To torej ni degradacija, gre samo za novo načelo, ki bo omogočilo hitrejše usposabljanje novih, mlajših ljudi. Nastane vprašanje: kaj bi bilo, če ne bi skrbeli za to, kdo in kako nas bo zamenjal; če ne bi mislili na to, ali bodo ti ljudje sposobni, ali bodo imeli iste nazore kakor mi. Poskrbeti moramo, da bodo imeli ljudje, ki nas bodo zamenjali, revolucionarne nazore. Mi, nosilci naše revolucije in sedanje socialistične stvarnosti, to lahko storimo«. Rotacija torej ne postavlja vprašanja posameznika, marveč pomeni naravno izbiro kadrov in redno demokratično izmenjavanje na vodilnih položajih. Rotacija ne pomeni naglih kadrovskih sprememb in nekakšne politične prelomnice, marveč kombiniranje s kadri revolucije, ki imajo velike politične izkušnje in ki so sposobni še delati, z mlajšimi in perspektivnimi ljudmi, da bi dosegli nepretrganost v delu. Ne gre torej za -»izmenjavo generacij«, marveč za to, da vodilna telesa po demokratični poti obnavljamo od spodaj do vrha. Menim, da je treba omeniti, da pri določenem številu kadrov ^dostikrat zadevamo ha nerazumljiv odpor, kadar je treba opraviti določene kadrovske spremembe. Dogaja se tudi, da nekateri tovariši lahkotno gredo preko zahtev foruma, katerega člani so, da gredo na določene posle. Ti tovariši so nedvomno menili, da je pravilno, da so bili prav oni izvoljeni v določena politična telesa, kaže pa, da pozabljajo tudi na svoje obveznosti do teh forumov, pozabljajo, da je potrebno, da gredo iz centra v republiko, v drug kraj, prav tja, kjer lahko v danem momentu največ prispevajo, ker narekujejo to družbene potrebe. Takšno reagiranje je, najbolj milo rečeno, izraz napačnega naziranja, da je članstvo v določenem forumu samo priznanje za pridobljene zasluge, ne pa za njegovo dejansko družbeno politično delo. Politični forumi so delovna in operativna telesa, v katerih naj bodo kadri, ki, razen moralnopolitičnih kvalitet, s svojimi sposobnostmi v danein obdobju lahko največ prispevajo k uresničevanju naših ciljev. Pri posameznih ljudeh je med dolgoletnim opravljanjem določenih funkcij prišlo do nekaterih deformacij. Takšnih odkritih odporov je seveda več tam, kjer je že prišlo do kadrovskih premikov. Kadar se pokažejo takšni odpori, tedaj je vsekakor najbolj pravilno razpravljati o tem na forumih, za katerih člane gre. Kot stalna naloga nas čaka nadaljnje oblikovanje kriterijev za izbiranje kadrov, ki ustrezajo sedanji stopnji našega razvoja. Družba mora imeti sedaj drugačne kriterije, kakor so bili kriteriji med vojno in v povojnem obdobju. Ti kriteriji morajo izvirati iz potrebe našega nadaljnjega družbenega razvoja. A kadar gre za Zvezo komunistov, tedaj se postavljajo kriteriji ostreje. Če ne bi bilo tako, komunisti ne bi bili mogli biti usmerjajoča sila naše družbte. Kaj naj sedaj oblikuje naše kadre posebej v Zvezi komunistov? To je predvsem globoka vdanost stvari socializma, visoka stopnja družbene odgovornosti in načelnosti, delovna sposobnost in požrtvovalnost, skromnost in poštenost, stalna politična in idejna mobilnost. Ljudje socializma, predvsem komunisti in naši kadri posebej, morajo biti odločni in smeli, toda tudi demokrati pri delu, biti morajo rešeni birokratske domišljavosti in malomeščanske ravnodušnosti. Imeti morajo human odnos do ljudi. Biti morajo vzgled drugim po načinu življenja itd. Kadri morajo torej imeti izoblikovan moralno politični lik in potrebne sposobnosti za opravljanje določene dolžnosti. Ti kriteriji veljajo i za mlade i za »starejše« kadre. Teh kriterijev se moramo držati. Vsak kompromis in polovična rešitev bi nam ustvarila probleme m težave v bodočem delu. Pred očmi moramo imeti dejanske potrebe družbe in omogočiti, da te potrebe narekujejo, kam pojde kdo, ne pa da na vse gledamo in vse urejamo v luči osebnih problemov. S tem se bomo rešili tudi elementov subjektivizma in vnesli še bolje objektivna merila za dviganje kadrov in njihovo pravilno razporeditev. Tu je treba poudariti dragocene izkušnje, ki smo si jih pridobili na nedavnih občinskih konferencah v zvezi z izvolitvijo novih vodstev. Mnogi komiteji so bili izvoljeni na res demokratičen način v duhu stališč III. plenuma CK ZKJ in priporočil organizacijsko političnega sekretarja CK ZKJ. Mnogi občinski komiteji so pripravili kandidatne liste za nova vodstva in jih poslali vsem osnovnim organizacijam, zahtevajoč njihova mnenja in predloge. Na podlagi prejetih predlogov ali pripomb so ponekod prejšnje predloge znatno popravili. Delegati so tudi po tem na konferencah lahko vplivali na izvolitev vodstev. Tako so bili izvoljeni zares najbolj aktivni družbeno politični delavci. Tako izvoljeno vodstvo ima avtoriteto in zaupanje. Seveda se tudi vprašanje metod dela in planiranja kadrov postavlja sedaj drugače. V razvitem sistemu družbenega samoupravljanja, v katerem je delo Zveze komunistov in drugih družbeno političnih organizacij postalo javno in kjer so sposobnosti in moralno politične lastnosti političnih delavcev podvržene nepristranski sodbi delovnih ljudi, pravilna izbira ljudi ni težka. To pa ne pomeni, da ni treba planirati. Toda planirati sedaj pofneni delati siste- matično za stalno širjenje kadrovske baze in šolati kadre tako, da za določene funkcije lahko pride v poštev večje število ljudi z določenimi kvalitetami. Planirati pomeni tudi sistematično paziti na to, kako postavljamo mlajši kader na odgovorne funkcije; misliti na sestavo in socialno strukturo vodstva; pravočasno vplivati na to, da bomo sprejeta načela ustrezno uporabili; uveljaviti potrebne ukrepe v idejno političnem izobraževanju kadrov, v njihovem šolanju itd. Sem vsekakor sodi tudi skrb za nacionalno strukturo kadrov, vse do zveznih. organov družbeno političnih organizacij in zvezne državne uprave. Ni stvar kadrovskih služb, da samo izberejo ljudi in da jih predlagajo za določene funkcije. S tem njihove obveznosti niso izčrpane. Treba je še nadalje nenehoma spremljati razvoj teh ljudi, približati se jim z zaupanjem in jim pomagti, da se osa-mosvoje v delu. O precejšnjem številu mlajših kadrov, izvoljenih v vodstva, so ponekod po poteku volilnega obdobja govorili, da se »niso znašli«. To je predvsem posledica nezadostne idejno politične priprave ljudi pred izvolitvijo v vodstva in pomanjkanje potrebne pomoči, ko so se lotili novih dolžnosti. K temu je vsekakor prispeval tudi način dela komitejev, ki se je odvijalo pretežno prek sekretarjev namesto preko komitejev kot celote, kar novim članom ni nudilo možnosti, da bi se izkazali v družbeno političnem življenju, da bi se osamosvojili in si pridobili potrebne izkušnje v delu. Dostikrat, zlasti na VII. kongresu in po njem, smo poudarjali, da je nujno in naravno, da se v vrste Zveze komunistov, kakor tudi v njena vodstva, vključi čim več delavcev, neposrednih proizvajalcev. Kar zadeva socialno sestavo približno milijon članov Zveze komunistov, so rodili ti napori znatne sadove. Naraslo je število delavcev tudi v vodstvih, toda to je še premalo spričo pomena tega vprašanja in dejanske družbene vloge- delavskega razreda v naši deželi. Dogaja se celo, da število delavcev, neposrednih proizvajalcev v nekaterih komitejih od volitev do volitev pada. V enaki meri lahko rečemo to tudi o vodstvih družbeno političnih organizacij in celo za sindikate, kjer bi moralo biti njih število, kadar gre za mlajše kadre, neprimerno večje, kakor je sedaj. V tem pogledu ni mnogo boljši položaj niti v nekaterih tovarniških komitejih Zveze komunistov, kar vsekakor priča, da posamezna vodstva dostikrat formalistično obravnavajo to važno vprašanje. Te slabosti moramo odločno odstraniti in bolj smelo postavljati mlade delavce, neposredne proizvajalce, na vodilne položaje. Vzporedno s tem moramo opustiti določeno prakso, da bolj razgledani delavci, ki jih izvolimo v določene politične forume, zapuste proizvodnjo, da nosta-nejo uslužbenci, ker tedaj prenehajo biti neposredni proizvajalci in ne morejo neposredno vplivati na družbeno življenje v svojem kolektivu. Treba je poudariti, da je kljub mnogim in stalnim naporom še vedno zelo malo zlasti mlajših žensk v vodstvih Zveze komunistov, v drugih družbeno političnih organizacijah in drugih voljenih odgovornih funkcijah. Čepa gre zlasti za mlajše ženske, mislim, da je treba opozoriti na določen odpor, ki zadevamo nanj v teh prizadevanjih tudi pri delu vodilnih kadrov, ki bi morali najbolje uvideti in razumeti potrebo po dviganju novih, sposobnih in družbeno aktivnih žensk v razne politične in druge forume in na Odgovorne dolžnosti. V pogojih uporabe načela rotacije in ponovne volilnosti bodo tudi vprašanj e"profesiona-lizma v Zvezi komunistov in v drugih družbeno političnih organizacijah postavili tako, da bo nedvomno prišlo do zmanjšanja števila poklicnih družbeno političnih delavcev tudi tam, kjer so bili doslej nujno potrebni. Profesionalizma vsekakor ne moremo povsod odpraviti, ker ga moramo presojati v procesu v odvisnosti od dejanskih potreb, tembolj, ker število poklicnih političnih delavcev v Zvezi komunistov in drugih družbeno političnih organizacijah ni veliko. Za normalno mora veljati, da prihajajo ljudje iz proizvodnje na odgovorne dolžnosti v podjetju, občini ali okraju in da se po določenem času vrnejo v svoje delovne organizacije. F 'i urejanju tega vprašanja smo -» storili nekatere ukrepe, ki so 3 dobro obnesli. Sedaj niso vei redki primeri, da pridejo na položaj predsednika občine ali sekretarja komiteja aktivni družbeno politični delavci iz proizvodnje, ki so si pridobili strokovno izobrazbo in ki bodo ostali na teh voljenih funkcijah določen čas. To pot je treba nadaljevati na podlagi dosedanjih izkušenj, potreb in razvoja naše družbe. Ker bo z uporabo načela rotacije in omejitve ponovne izvolitve čedalje manj poklicnih kadrov v Zvezi komunistov in drugih družbeno političnih organizacijah, nastane potreba, da poiščemo bolj smotne izhode za posamezne tovariše, ki so sodelovali v revoluciji, ki so pretežno opravljali politične posle ali voljene funkcije, pa si iz določenih razlogov niso mogli pridobiti strokovne izobrazbe. Razen starejših tovarišev so tudi mlajši, ki seveda še dolgo lahko delajo in si pridobe nujno izobrazbo. Bilo bi vsekakor upravičeno in naravno, da bi nekaterim tovarišem omogočili upokojitev. Toda to nikakor ne pomeni, da bo njihova politična in družbena dejavnost s tem prenehala. Ker gre za ljudi, ki so dlje in aktivno sodelovali v revoluciji, ki so določen čas opravljali voljene funkcije in prispevali k našemu družbenemu razvoju, je treba vsekakor uporabiti tiste zakonske predpise, s katerimi so za te tovariše urejena vprašanja materialne narave. To bi bilo upravičeno ne samo z vidika dolgoletnega revolucionarnega dela in velikih zaslug teh tovarišev, marveč bi s tem omogočili, da bi se še nadalje po svojih telesnih zmožnostih aktivno ukvarjali z družbeno političnim delom. Posebej je treba opozoriti na potrebo po odstranjevanju slabosti kadrovskih organov v državni upravi, pri izvršnih svetih, ljudskih odborih in drugod. Ti organi niso bili usmerjeni na temeljitejše obravnavanje kadrovskih problemov, marveč je bilo njihovo delo v glavnem omejeno na operativno urejanje personalnih vprašanj. Spričo nalog, ki nas čakajo v zvezi z boljšo organizacijo državne uprave, moramo zboljšati sestavo teh komisij in bolj pomagati, da se bodo usposobile za bolj vse-, stransko in uspešnejše obravnavanje kadrovskih problemov na svojem področju. Uporaba načela rotacije prinaša vsem družbeno političnim organizacijam kot neodložljivo nalogo, da prouče vse kadrovske probleme in najdejo kar najbolj smotrne rešitve. Treba je proučiti možnost ustanovitve komisije za kadre v zveznih in republiških ljudskih skupščinah, ki bi kvalificirano in z vso odgovornostjo skrbele za sestavo teh teles. Osnovno načelo pri graditvi in vodenju kadrovske politike naj bo javnost in demokratizem, tem bolj, ker bo ta problem spričo rotacije in orne-, jitve ponovne izvolitve bolj aktualen. Eno izmed vprašanj s področja splošne kadrovske politike, s katerim se bomo morali v prihodnje še bolj. ukvarjati, je teoretično in politično dviganje kadrov. Naši vodilni politični kadri se odlikujejo po politični zrelosti, po izkušnjah in organizacijskih sposobnostih. Treba pa jim je omogočiti, da se bodo idejno in teoretično nenehoma izpopolnjevali. To je problem, ki ga moramo bolje proučiti in sprejeti konkretne sklepe na podlagi dosedanjih bogatih izkušenj iz dela ustanov in šol, v katerih se vzgajajo naši kadri, zlasti višjih in visokih šol političnih ved. Tovariši in tovarišice, kakor vidite, smo sedaj odprli mnogo problemov, ki s svojo aktualnostjo in zamotanostjo prinašajo vodstvom in organizacijam Zveze komunistov velike in odgovorne naloge. Zato je zelo važno, da z razvitim čutom za tisto, kar je bistveno, razlikujemo probleme, ki jih je treba neodložljivo urejati, od tistih, ki jih lahko urejamo samo na podlagi globlje analize in vztrajnega dela. To terja od naših komitejev in organizacij več plana, premišljenega dela in dviga ravni političnega vodenja. Vsekakor se moramo ogniti nasedanju stihiji in prenagljenosti v delu. Sklepov Izvršnega komiteja CK ZKJ ne smemo obravnavati ločeno od vsega, kar se je zgodilo pred njimi, marveč v organski povezavi s programom ZKJ in s sklepi VII. kongresa. Razvijanje aktivnega in borbenega odnosa komunistov mora spremljati intenzivna graditev Zveze komunistov v skladu * njeno vlogo, ki jo ima v sistemu družbenega samoupravljanja. Nenehoma bomo morali imeti pred očmi, da je pospeševanje naše gospodarske rasti, kar največje povečanje proizvodnje i” produktivnosti dela prvorazredna družbena in politična naloga. Vodstva in organizacije ZK se morajo usposobiti, da bodo učinkovito delovale v tej smeri ®a način, ki ustreza njihovi vlogi in metodi dela, hkrati pa naj posvete vso potrebno pozornost razvijanju socialističnih odnosov in družbenega samoupravljanja, kakor tudi problemom notranjega življenja Zveze komunistov. V prizadevanjih za izpolnjevanje sklepov Izvršnega komiteja naj razen organizacij Zveze komunistov pridejo do polne veljave organizacije Socialistične zveze, vse druge družbeno politične organizacije, organi družbenega upravljanja in uprave. V tako široko organiziranem in vsklajenem delovanju vseh družbenih faktorjev moramo videti osnovno predpostavko 2® polno in vsestransko izpolnitev nalog, ki nas čakajo. Vse naše tekoče delo naj usmerjeno tako, da bo ustvarilo in zagotovilo vsem našim delovnim ljudem jasno perspektivo za premagovanje obstoječih težav, za pomebnejši in uspešnejši g jih bomo sprejeli tudi na tem plenumu. Menim, da ni odveč še enkrat poudariti, da je vse to, kat smo doslej storili za izpolnjevanje sklepov Izvršnega komiteja, pravzaprav samo začetek in priprava na še bolj intenzivno dejavnost na vseh področjih, čakajo nas zelo zamotane in dolgoročne naloge, ki bodo trajn0 terjale visoko stopnjo politične odgovornosti in organiziranosti. Prav tako je treba tu opozoriti na besede tovariša Tita, da moramo delati enotno in se dosledno držati sprejetih stalil’ V prihodnje bomo morali nagi0 in odločno reagirati na sldher®0 odmikanje od sprejete linije. ' praktičnem delu se moramo boriti proti vsem negativnim pojavom z njihovim nosilcem. Tisto, kar je v naši bodoči,dejavnosti bistveno je, da izgrajuj jemo notranje življenje v Zvez1 komunistov, ki bo zagotavljal0 pravočasno politično reagiranj® na slabosti in pomanjkljivost’ tako posameznih forumov kako( tudi vsakega posameznega čla®3 Zveze komunistov. Potrebno }?’ da ohranimo izpričanega kriti0' nega duha, da čim bolj neguje' mo samokritični odnos do svojega dela. Potrebno je, da Sčdal kar najbolj izpričamo sai®1?' iniciativo, smelost in organi*1' ranost pri izpolnjevanju nal.<*’ da nenehoma poglabljamo ugod' no politično vzdušje in da P3 podlagi požrtvovalnega dela krepimo zaupanje delovnih liu' di v Zvezo komunistov. To le mogoče doseči samo prek ko®' kretne in dobro pripravlje®8 akcije na vsakem delovnem r®8' stu, v vsakem delovnem kolek' tivu, v vsaki ustanovi. Od tež3* s kolikšno politično odgovori nostjo in revolucionarno vnet00 se bomo lotili uveljavljam3 ukrepov, izvirajočih iz sklep°v Izvršnega komiteja in tega pl®' numa, bo odvisno, kakšne usp8' he bomo dosegli na idejne®? političnem in materialnem tori* šču. Sicer pa je tovariš Tito ieP° rekel: »Besedo imajo sedaj k8' muhisti — rte da komandiral0’ marveč da pravilno nadaljuje-? naš družbeni in gospodarska razvoj.« yr~?- —■ '. ocene ■ 1 nformacRe Nova odkritja NiMTBLJICA Foto: M. Šparovec PO STOPINJAH Znova o načrtu, tokrat z nekaterimi pripombami V prejšnji številki našega lista poroča dopisnik z Gorenjskega pod naslovom *V znamenju ukinitev«, da je Občinski ljudski odbor v Radovljici zasnoval perspektivni plan razvoja šolstva, pri čemer si je prizadeval zagotoviti v prihodnosti čim večjo skladnost med razvojem šolstva in drugimi področji družbenega življenja, uveljaviti v sistemu vzgoje in izobraževanja načelo ekonomičnosti, v v*Sojno-izobraževalnem procesu pa zagotoviti čim višjo kvalitetno raven. Ce pa si ta program in stališča v njem nekoliko pobliže ogledamo, se ne moremo iznebiti občutka, da v njem vendarle ni vse tako zelo perspektivno, kot bi to lahko in celo moralo biti. Tega sicer ni mogoče reči za prvi del programa, kjer je začrtan perspektivni razvoj splošnoizobraževalnega šolstva — to področje je zares smotrno zastavljeno — temveč za njegov drugi del, ki govori o perspektivnem r»zvoju strokovnega šolstva. Zato k temu delu nekatere pripombe. OB NARAŠČAJOČEM ŠTEVILU ABITURIENTOV OSEMLETK, ZMANJŠEVANJE KAPACITET STROKOVNIH ŠOL ... bi lahko formulirali našo Prvo pripombo. V Radovljici namreč Zadnja leta ugotavljajo, da nenehno narašča dotok abiturientov z osemletk, tako da zdaj lahko le še dobra osmina vseh nadaljuje šolanje na učnovzgoj-hin ustanovah v' komuni in še to-le v Primeru, če bi na vseh teh šolah pri ^Pisu odslovili mladino iz drugih občin. Ob upoštevanju te ugotovitve pa tolikanj bolj protislovno izzveni sklep občinskega ljudskega odbora: »v kolikor strokovne šole — to je glasbena šota v Radovljici, kmetijsko-živinorejska čola v Poljčah in gostinski šolski center na Bledu — ne izpolnjujejo pogojev Verifikacije, se jih ukine.« . Tudi če ne upoštevamo glasbene šoje. pomeni uresničitev tega sklepa, da bi se kapacitete šol radovljiške komu-ne. v katerih naj bi se del mladine ^rokovno usposobil za svoje bodoče - Poklice, zmanjšale na približno eno de-setino v primerjavi s številom abitalentov osemletk. To pa navsezadnje ?tti ne bi bilo tako zelo tragično, če... /Sebina tega »če-« pa je zelo raznoli-*a: če bi bil to samo enkraten pojav — tatistika pa izpričuje, da se dotok abi-Prientov z osemletk ne bo bistveno ^tanjšal vse do leta 1969, če bi bila ra meci kapacitetami strokov* številom abiturientov samo komuni tako občutna — podatki govore, da zaradi premajhnih ka-acitet strokovnega šolstva in sploh šol .vpge stopnje nenehno narašča odsto-od strokovnega izobraževanja odri* jene mladine.. če to ne bi postajal . JJbno bolj pereč družben problem. Za-u ie tudi zmanjševanje kapacitet stro-jVnega šolstva' v času, ko se moramo fPoovoljiti tudi z zasilnimi rešitvami, ^®cej dvorezen in v vsakem primeru ■' malo perspektiven ukrep, p VSE PREVEC ENOSTRANSKO ^jMOVANJE VERIFIKACIJE. . je v 1 rezime drugega pomisleka. Tako so .radovljiški občini med drugim ugo-v Vlli, da kmetijsko živinorejska šola k/°ličah ne bi mogla biti verificirana, iCr ne izpolnjuje pogojev o programih v učnih načrtih, o strokovnosti učno* ^.‘Snjnega osebja, skratka, ker ne izpol* fik 6 • nobenega izmed pogojev veri-j neije. k temu pa so še pripomnili 3e vzgoja na tej šoli izredno draga en ^bližno 244.000 dinarjev letno za ega učenca, — da mora občina za-^ toviti polovico šolskega proračuna, ok Pa gre v likvidacijo soupravitelj 2da ]na zb°rnica za kmetijstvo in go-tu služb v radovljiški komuni po kadru 'it in po njegovi strokovni usposobljenosti, "jt ne ve nihče povedati. Pač zato, ker ni izdelan niti trenutni hiti perspektivni V plan potreb po kadru. Perspektivni program razvoja strokovnega šolstva pa je zasnovan le na podatkih, koliko nove delovne sile naj bi zaposlile gospodarske organizacije do leta 1969. A kot sami pravijo, tudi s temi številkami ni mogoče resno računati, ker jih je večina gospodarskih organizacij posredovala, ne da bi bila sama vanje N prepričana. Vendar, ali pa lahko zasnujemo perspektivni plan razvoja šolstva, ne da bi imeli izdelan detajlni plan potreb po kadru, zasnovan na perspektivnem programu gospodarskega razvoja? Eno brez drugega visi v zraku. A od smotrnosti in načrtnosti do improvizacije je samo korak. Tako v gospodarjenju kot v izobraževanju. BOJAN SAMARIN Dva velika vzpona ozna-čejeta slovensko glasbeno življenje po drugi svetovni vojni: razmah in pomembna kvalitetna raven mladih poustvarjalcev ter skoraj nepričakovan, toda temeljit in naraven razvoj naše muzikologije. Slednji je kljub velikim uspehom vzbudil — najmanj pozornosti. Zal, ker še ni zašel v zgodovino čas, ko je veljalo za pravilno in splošno dokazano mnenje, da pričenja slovenska glasbena zgodovina, (odštejmo Gallusa) z romantiko ali — največ! -— v XVIII. stoletju. Se danes najdemo ljudi, ki so prepričani, da je naše glasbeno življenje na vekov veke capljalo za evropskim razvojem in pobiralo drobtinice z bogatinove mize! Knjiga, ki smo jo pred kratkim dobili v roke, je nov dokaz, kako bogato dediščino imamo. V lični opremi Marjana Dolenca je namreč izšla monografija Dragotina Cvetka o Akademiji ljubljanskih fil- ju. harmonikov. — Avtorja poznamo: to je pisec obsežne »Zgodovine glasbene umetnosti na Slovenskem«, za. katero je dobil leta 1961 Prešernovo nagrado, ter predstojnik oddelka za muzikologijo na ljubljanski univerzi. Z znano temeljitostjo in potrebnim znanstvenim aparatom nam je posredoval tokrat enega najbolj zanimivih odlomkov naše preteklosti. Ze nekaj let sem vemo, da ljubljanska Academia Phi-loharmonicorum ni obstajala od 1702, temveč od 1701, zadnja raziskovanja dr. Cvetka pa so pokazala, da je njena pot še mnogo daljša: začenja se že ob koncu XVII. stoletja in usahne komaj okrog leta 1770! Potemtakem je bila prva ustanova te vrste na evropskem ozemlju zunaj romanskega in anglosaškega prostora! — To pa je (tudi brez njene pomembne vloge v slovenskem glasbenem življenju) izredno pomemben in laskav podatek o našem kulturnem razvo-B. L. Academia $ Philohar-monicorum Labacen-sium MU M BOSIM nrvrn /Kgkd/s Skonstruirana naivnost Francoski iilm PARIŠKI 1IAK it m I ■4 Film, ki je nekaterim gledalcem postal zoprn, še preden je prišel na program: zaradi reklamnih napovedi, ki so jih morali gledati ves teden v dveh kinematografih. Sicer pa to nima nikakršne zveze z vrednostjo najnovejšega filma znanega francoskega režiserja starejše, generacije Henrija Decoina. To je zgodba na temo, ki ni niti nova niti originalna. Zgodba o dekletu iz province (Daniele Goubert), ki pride v Pariz — kot temu pravimo — zaide na kriva pota. Zaljubljeni zaročenec jo išče in ko jo končno le najde, posluša njeno zgodbo in odide užaljen, v zadnjem trunutku pa stari gospod Decoin podleže mehkobi svojega srca in servira gledalcem solzav happu-end. Krasno!! Torej: film, ki je lahko zanimiv samo toliko, kolikor že sama resnica, da se toliko in toliko mladim dekletom, ki prihajajo v velika mesta, dogajajo podobne reči, vsebuje didaktično noto. Vse ost a- VI lo, za čemer si avtorji fil- n ma tako prizadevajo, pa je jtf zaradi tega nesprejemljivo. Življenje ki ga ta film sku-šo prikazati predvsem za-radi tega, da bi s svojo re-sničnostjo in nesentimen-talnostjo odpiralo oči ti-stim, ki se s tem še niso ti mogli sprijazniti, pa je ^ drugačno. In v tem se skri- • pT va največja laž tega filma. X Prikazuje življenje kot .j, vsakdanjost, v kateri etič- £ ne vrednosti velikokrat ne 1 igrajo posebne vloge — pri tem pa je sentimentalen in vy lažno, skonstruirano nai- S ven. *■ Film, katerega učinek je nasproten tistemu, ki so ga avtorji želeli in ki bi ga človek pričakoval T. T. K .1 A $ J: •i PRIZNANJA DVEH ZALOŽB Ob dnevu vstaje in v spomin na pesnika, borca za svobodo in revolucionarja Karla Destovnika-Kajuha je minulo soboto podelila založba Borec letošnje Kajuhove nagrade. S tem pa založba ni hotela dati le priznanja avtorjem, ki so si za temo svojih del izbrali narodnoosvobodilno vojno, hkrati je namreč nameravala vzpodbuditi ustvarjavce, da bi tudi v prihodnje posegali v svojih delih v to obdobje in tako bogatili zakladnico slovenske umetnosti, posvečene revoluciji. Po sklepu žirije je založba podelila prvo nagrado F r ancetu Filipiču za njegovo delo »POHORSKI BATALJON«. Na osnovi obsežnega gradiva, ki ga je doma zbral avtor sam, deloma pa mariborski Muzej NOV, je pisec rekonstruiral pot tega bataljona, ki se je tako tragično zaključila 7. januarja 1943. Delo pa je hkrati tudi poglobljena analiza splošnih političnih razmer na Štajerskem v letih 1941 in 1942 v tesni notranji povezavi z vseslovenskim narodnoosvobodilnim gibanjem, kar mu daje še posebno vrednost. Drugo nagrado je žirija prisodila Gitici Jakopin za njen roman »DEVET FANTOV IN ENO DEKLE« ter Vladimiru Lakoviču za ciklus risb KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE. Gitica Jakopin si je za temo svojega romana izbrala dogodke v jeseni 1941 v Krškem, ko je zaradi izdajstva padla v roke gestapa desetorica mladincev aktivistov in ki so jih kasneje Nemci po zverinskem mučenju ustrelili. Te dokumentirane dogodke je avtorica spretno uporabila in jih umetniško sugestivno preoblikovala. Njene osebe so psihološko dognane, prepričljive, stvarne, lahko bi rekli avtentične resničnim junakom. Zato je njen roman hkrati velike literarne kot tudi historiološke vrednosti. Slikar Lakovič pa je s svojim ciklom podal monumentalno podobo taboriščnega sveta in po fašizmu razčlovečenja človeka, a sveta, v katerem nastaja človek, ki ga je treba pisati z veliko začetnico. Tretjo nagrado pa je založba Borec podelila avtorjem Antonu Miliču za delo »22.000 km OD KRAGUJEVCA DO KRAGUJEVCA«, Stanku Petelinu za »KRONIKO VOJKOVE BRIGADE« in komponistu Blažu Arniču za uglasbitev Iva Minattija pesmi »KURIRČEK«. Miličevi spomini so avtentičen dokument o delovanju Slovencev v Srbiji med narodnoosvobodilno vojno — in so kot taki zanimiv in dragocen dokument. Kroniko Vojkove brigade je avtor zasnoval na doživetjih, tako da se pred bravcem zvrste zanimivi in dramatični dogodki iz življenja borcev te brigade. Stroga dokumentiranost pa daje delu globljo zgodovinsko vrednost. Blažu Arniču pa je komisija podelila nagrado, ker je s svojo uglasbitvijo ustvaril pomembno kompozicijo, za moški zbor, ki je v glasbenem izrazu globoko pretresljiva in čuteče spojena z besedilom. V želji, da bi pospešila razvoj slovenske publicistike, je minuli četrtek Cankarjeva založba drugič podelila nagrado Ivana Cankarja. Čeprav je bil odziv na razpis razmeroma skromen, se je žirija vendarle odločila nagraditi tri avtorje. Prvo nagrado je založba podelila dr. Dušanu Kermavnerju za študijo »ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE« (delo je še v rokopisu), v katerem je na osnovi obsežnega arhivskega in časopisnega gradiva uspelo prikazal silnice v obdobju med leti 1884 in 1894, ovrednotil vlogo prebujajočega se slovenskega delavskega razreda sistematično obdelal prva stavkovna gibanja na Slovenskem in hkrati tudi opozoril, da bo treba revidirati slovensko politično zgodovino, ki je doslej vse premalo upoštevala delavsko gibanje. Zvonimir Tanko je za svoje delo »TEMELJNI POJMI O PRODUKCIJSKIH ODNOSIH« (prav tako še v rokopisu) prejel drugo nagrado. V njem je namreč načel nekatera zelo aktualna teoretična vprašanja, ki pomenijo izhodišče za raizskovanje današnje družbene problematike. Temeljito je analiziral Marxove misli o teh vprašanjih in skušal njegova stališča kritično soočiti s stališči različnih jugoslovanskih ekonomistov, pravnikov in sociologov. • Pred nedavnim izšlo knjigo Božidarja Debenjaka »POTA RAZVOJA«, v kateri avtor osvetljuje temeljna dogajanja descendenčnega nauka s stališč dialektičnega materializma, je žirija nagradila s tretjo nagrado. S svojim delom je avtor nedvomno obogatil našo še vedno preveč skromno poljudnoznanstveno publicistiko. S. B. KAKO JE KOLEKTIV TOVARNE SlVNlH CEVI V KUMANOVU TUDI LETOS ZNIŽAL CENE VEČNI SVOJIH PROIZVODOV TOVARNA DEŽJA Tovarna šivnib cevi »11. ok- mi tipi strojev, ki omogočajo tomvri« v Kumanovu prodaja neprekinjeno proizvodnjo (dan letos pocinkane cevi (premer in noč) v velikih serijah (pri-110 mm, dolžina šest metrov) za hodnji mesec bo zaključena ob-umetni dež po 9300 din, torej sežna rekonstrukcija, v katero približno za 20 odstotkov ceneje so vložili od sredine lanskega kot lani Preden je varna nastopila na trgu, je zna- leta doslej okoli 400 milijonov kumanovska to- dinarjev); za organizacijo dela in tehnologijo, ki ne preneseta šala cena tega proizvoda okoli nobenega elementa obrtne pro-20.000 din. ICumanovčam so v izvodnje, in za maksimalno letu 19,39 znižali to ceno na zniževanje stroškov, da bi tovarna dosegla cene, ki bi ji zagotavljale »prostor pod soncem« tako na domačem kakor na tujem trgu (precej proizvo- 17.500, naslednje leto na 14.500, lani pa na 11.500 din. V začetku letošnjega leta so bili kupci spet prijetno presenečeni, ko so jim predstavniki dov te tovarne gre zdaj za iz-kumanovske tovarne kljub mo- voz). nopolističnemu položaju v proizvodnji cevi za umetni dež in Rezultati te smeri — tudi v kolektivu ni šlo brez premago- kljub znatni podražitvi repro- vanja odpora — so zdaj že po-dukcijskega materiala ponudili vsem jasni. Namesto prejšnjih te cevi po ceni, ki nižja od lanske. je za petino 40 proizvodov izdeluje zdaj tovarna kakih deset vrst cevi in Kolektiv te tovarne prodaja cevnih konstrukcij ter nekaj ti-od začetka letošnjega leta tudi pov pralnih strojev. Proizvodna svoje druge proizvode znatno sredstva so se od leta 1957 do ceneje kot lani. Cene cevi z ve- konca )9(jj po vrednosti pove-likim premerom so se v pri- ga]a za ^ 5 odstotkov, proizvod-merjavi z lanskind znižale za nja pa je v istem obdobju — 15 odstotkov, cene šolske opre- brez znatno večjega števila zame za prav toliko... Le cene pos]enih. vendar ob zelo izbolj-pralnih strojev in cevi z majh- |an; strokovni soosobnosti ko-nimi premeri so ostale nespre- lektiva _ narasia 0d 850 na menjene. več kot 9000 ton proizvodov. V V razlagi tega svojega uspe- jeju 1957 je ustvaril vsak dela- ha pravijo predstavniki kuma-novske tovarne, da je to podjetje »otrok, ki se je rodil prej vec v tej tovarni povprečno nekaj manj kot poldrugi milijon brutoprodukta, za letos pa so kot mati«, in da je moral mla- planirali — kakor zdaj kaže, di kolektiv premagati vrsto bodo to tudi dosegli — nad 3,2 »otroških bolezni«, dokler se ni milijoni, dinarjev brutoproduk-končno trdno postavil na noge in preden je našel svoje mesto ta na vsakega delavca. Nadaljnji računi v zveži z L?ehtyi_ d5ltj:v.^viru jugoslo- rezuliatj Jn^ve proizvodne smeri . vanskega gospodarstva. Kakor . nekatere druge nove tovarne v Makedoniji je tudi v tej tovarni nakazujejo tudi znatne spremembe v proizvod- y jc nosti dela. spričo česar je bilo tovarna sivmh cevi mišljena kot mogo-e jz ]eta v leto zniževati obrat, katerega obstoj bo v mnogočem odvisen od bodočega . . . . . industrijskega velikana - skop- ZZZ* cene. V oroizvodnji cevi z ske železarne. Toda intenzivna graditev železarne se šele začenja, tovarna cevi pa je bila bila proizvodnost lani za 20 odstotkov višja kot predlanskim: v proizvodnji cevi z velikimi že pred petimi let prijavljena Premeri znaša povečanje 25 od-na redno proizvodnjo, na samo- stotkov v proizvodnn cev, za stojno življenje brez naslanja- Z?Z izvodnji šolske opreme pa 15 odstotkov. Gibanje porabe cevi za umetni dež je prepričljiv dokaz. nja na železarno. Namesto da bi bila predelovalni obrat železarne (kar v glavnem tudi bo čez leto in dan), je morala tovarna iskati da tudi cene vplivajo na obseg novo pot. Se pred tremi leti se in strukturo potrošnje. Znano je glasila njena proizvodna ie, da so se strokovnjaki dolgo orientacija — povečati sorti- pričkali in da še razpravljajo o tem, katera oblika namaka- ment proizvodov. V to je vložil kolektiv mnogo truda, in materialnih sredstev, vendar je kmalu prišlo spoznanje, da »kramarska« proizvodnja ne pelje k uspehu in da se je tre- nji) je ugodnejša,' ali površinska ali umetni dež. Med poglavitne argumente zagovornikov površinskega namakanja sodi visoka cena naprav za ba specializirati za tisto pro- umetni, dež. Tovarna šivnih_ ce- v izvodnio, za katero je bila to- vi v Kumanovu sicer počasi, varna zgrajena — za izpopol- vendar zanesljivo izpodbija ta njevanje proizvodnje cevi raznih cevnih konstrukcij. V minulih treh letih si je argument pristašev površinskega namakanja. Znižuje cene, ob tem pa narašča potrošnja teh kolektiv prizadeval predvsem cevi; v letu 1960 so prodali ne-za izpolnitev varilnega postop- kaj nad 27,000, lani 31.500, letos ka, ki je osnova v proizvodnji pa samo v prvih šestih mesecih šivnih cevi: za dopolnjevanje nad 30.000 cevi za umetni dež. tovarniških oddelkov z novejši- J. PEŠIČ KAKO JE SEDAJ Z ZUNANJETRGOVINSKIM POSLOVANJEM IN POSLOVNIM ZDRUŽEVANJEM SPECIALIZACIJA V PROIZVODNJI, ZDRUŽEVANJU IN PRODAJI (Nadaljevanje s 1. strani) znati tudi nekatere novosti. Gre namreč za to, da v isti gospodarski panogi, recimo v tekstilni ali usnjarski, snujejo poslovna združenja za različne dejavnosti. Lahko bi rekli, da se je torej sedaj pri snovanju poslovnih združenj začel v združevanju proces specializacije, prav tako kot je eden izmed namenov poslovnega združevanja doseči specializacijo v proizvodnji in prodaji. Zanimali so nas razlogi za snovanje več združenj v okviru ene gospodarske panoge in za pojasnilo smo povprašali tovariša Slavka Zalokarja, predsednika Republiškega odbora sindikata tekstilnih in usnjarskih delavcev Slovenije, ki nam je zadevo takole obrazložil: »Res je, da so se kolektivi tekstilnih podjetij zadnja tri leta dogovarjali o ustanovitvi poslovnega združenja. Toda dalj od dogovorov ni prišlo. Za to je več razlogov: — o tej zadevi, ki se tiče vsega kolektiva, so razprave pogostokrat potekale za zeleno mizo: — pri tem so prihajali marsikdaj do izraza tudi osebni interesi. — Predvsem pa dosedanji gospodarski položaj ni nikogar posebno prisiljeval na tovrstno sodelovanje in združevanje. In tudi, če bi prišlo do ustanovitve združenja, bi bilo to »združenje« vsega po malem za vse. Takšno združenje brez poprejšnjih pridobljenih izkušenj, hkrati z raznoliko dejavnostjo, ne bi moglo izpolniti svoje osnovne naloge — ta pa po mojem mnenju ni samo v skupnem nastopanju na tujem trgu — to je, nuditi pomoč kolektivom pri modernizaciji proizvodnje. Če torej ni prišlo do takšnega združenja, je kar prav, saj ne bi imeli v današnjih pogojih od' njega veliko koristi. takšno ne bo ostalo. Že sklepi iniciativnega odbora združenja vsebujejo zamisel, da bi po utrditvi organizacije omogočili pristop tudi drugim članom, zlasti tistim, kjer ne obstoje objektivni ekonomski pogoji, da bi se le-ti priključili k drugemu podjetju kot ekonomska enota. To klavzulo vsebuje tudi pogodba o ustanovitvi tega poslovnega ■ združenja. Pozneje pa so možne še druge rešitve. Podobno je z ustanovitvijo poslovnega združenja za vol-narsko industrijo in lahko konfekcijo. Toda, če se zadržim pri poslovnem združenju bombažne industrije, se mi zdi, da je važno predvsem tole: Poslovno združenje za to dejavnost, ki je po proizvodnih kapacitetah in vlogi v izvozu najpomembnejša, se mora zares organizacijsko utrditi in si pridobiti določene izkušnje Razen zunanjetrgovinske dejavnosti, ki jo bo opravljal biro, pa je neodložljiva naloga združenja modernizacija proizvodnje, predvsem za boljše oplemenitenje blaga. Veliko več bi lahko imeli do izvoza tekstilij, če bi izvažali visoko kvalitetno apretirano blago, namesto nekaj deset milijonov metrov surovega blaga. Z naraščanjem proizvodnje na bo surovega blaga vse več (računamo, da ga bomo naslednje leto izdelali ža okoli 100 milijonov kvadratnih metrov) in to terja modernizacijo oplemenitilnic, to je pridobitev takšnih moderno opremljenih objektov, kjer bo mogoče oplemenititi tudi zadnji meter izdelane tkanine. Moderna oplemenitilnica pa spet terja več surovega blaga ter boljšo organizacijo dela. Uresničevanje te naloge terja tolikšna sredstva, da so potrebni združeni napori, združena prizadevanja, še več, zdi se mi, da bo potrebno pri uresni- žinar« v Ljubljani, ki je eno naistareiših z določeno tradicijo in tudi z velikimi izkušnjami. Temu, ki združuje sku«no devet podjetij — tovarn kovanega in poljedelskega orodja — je uspelo po sicer dolgem procesu, da so se člani specializirali za izdelavo Proizvodov najvišje stopnje ir. so tako nostali konkurenčno sposobni na trgu. Če se podjetja ne bi odločila za takšno not, bi zašla v težave, ker so zaradi preprostega načina proizvodnje proizvodni stroški v tovarnah te vrste pri nas zelo visoki. Značilno je, da se hočejo k temu združenju priključiti nekatera podjetja sorodnih strok. Novo osnovanim združenjem bo uspelo osredotočiti vse sile za nadaljnji razvoj proizvodnje, ker ponekod že snujejo posebne biroje za modernizacijo in specializacijo, in ker se bodo z uvozno-izvoznimi posli ukvarjali njihovi posebni biroji. Tako je 1 primer v nekaterih novo osnovanih združenjih predviden poseben biro za izvoz (z zunanjimi agencijami) in biro za uvoz in oskrbo z reprodukcijskim materialom, in ra- zen tega še ekonomsko-tehniČ' ni biro ali institut za študij Kooperacije, specializacije, uvajanje sodobne tehnologije in podobno. Res je, da ob snovanju poslovnih združenj včasih ni jasno, kakšen naj bo položaj biroja, oziroma kolektiva biroja, ali naj le-ta in združenje sploh razpolagata s skladi ali ne. Toda to je že tema, ki ji velja odrediti poseben prostor. Dejstvo je, da z vse hitrejšim snovanjem poslovnih združenj in s tem, da se prenese težišče z® plasma blaga na tuje tržišče, na proizvodne organizacije same dosegamo hkrati dvoje smotrov: še večjo skrb proizva-javcev za izdelavo takšnih proizvodov, ki jih bo tuji trg priznal kot uporabno vrednost, in zainteresiranost proizvajavcev, da si bo ta trg obdržal in ga se razširil. To pa bo mogoče doseči le z velikoserijsko proizvodnjo, s kakovostnimi proizvodi in S ceno, ki bo konkurenčna drugim proizvajavcem. PETER DORNIK PROBLEMI NOTRANJE DELITVE DOHODKA V LJUBLJANKEM OKRAJU KOMISIJAM VEČ družbeno politične podpore Široke in hkrati poglobljene razprave v zvezi z vsklaj e vanjem in stabilizacijo odnosov na področju notranje delitve dohodka v delovnih organizacijah bo treba tesneje povezati s prizadevanji za večjo, kvalitetnejšo in cenejšo proizvodnjo. Ta ugotovitev je bila moto razprav na zadnjih sejah sveta za delo OLO, še posebej pa na zadnji seji obeh zborov OLO Ja^SŠS^SSS,LiZni sedanji gospodarski položaj in podobno naravnost terjajo modernizacijo in specializacijo proizvodnje in prodaje. Tako je prišlo do ustanovitve poslovnega združenja v tekstilni industriji, posebej za bombažno industrijo. Včlanjena podjetja v tem združenju imajo 75 %> proizvodnih kapacitet v tej panogi na področju Slovenije in izpolnjujejo 95 ”/o sprejetih izvoznih obveznosti v naši republiki. Ni res, da je to združenje ozko zaprto samo vase. Vsaj DEJAVNOST SINDIKALNIH PODRUŽNIC V KAMNIŠKIH KOLEKTIVIH Močan odmev konkretnih napotkov Kot je navada, so tudi na zadnjem skupnem plenumu občinskega sindikalnega sveta in občinskega odbora SZDL v Kamniku sprejeli več priporočil in sklepov, ki naj bi jih samoupravni organi, sindikalne podružnice in drugi organi v komuni, upoštevali pri reševanju perečih gospodarskih problemov. Vendar ta priporočila niso bila načelna kot marsikdaj doslej, pač pa so zelo konkretno opozorilo na pereča vprašanja v posameznih kolektivih. Kot kažejo rezultati tega pomembnega dogovora sindikalnih in ostalih družbeno političnih delavcev, sta se način in kvaliteta obravnavanja in urejanja perečih vprašanj v zadnjih dveh mesecih v marsikaterem kolektivu bistveno izboljšala. O tem nam je predsednik občinskega sindikalnega sveta v Kamniku Božo Kramar povedal naslednje: »Številni posveti in razgovori, ki jih v zadnjem času sklicujejo v delovnih kolektivih, zlasti pa kvaliteta razprave s strani proizvajalcev, da stališča, za katera smo, se domenili na skupnem plenumu obeh občinskih političnih vodstev, tokrat ne bedo ostala le na papirju. Zlasti razveseljivo je. da dajejo vse bolj pogosto pobudo za razgovore o aktualnih problemih proizvajalci v ekonomskih enotah. Tako so v zadnjem času na tak način razpravljali o svojih problemih v ekonomskih enotah v podjetju Stol, Titan in drugod. Moram reči, da so bili ti razgovori zelo uspešni in da se proizvajalci vse bolj zavedajo svoje odgovornosti za pravilno gospodarjenje.« Glede pomanjkljivosti in slabosti, ki še zavirajo hitrejši razvoj samoupravljanja v ekonomskih enotah pa predsednik ObSS meni, da predstavlja v kamniških kolektivih eno poglavitnih ovir sama organizacija zajemanja in obdelave podatkov o proizvodnji in gospodarjenju. »Prav sedaj so v teku razgovori med posameznimi kolektivi glede oblikovanja IBM centra za obdelavo podatkov Najdalj so v tem prišli v Stolu.« Drugo vprašanje, ki ga bo v zvezi z nadaljnjo krepitvijo delavskih svetov v obratih in ekonomskih enotah treba urediti, je družbeno ekonomska razgledanost proizvajalcev. Občinski sindikalni svet je pred kratkim imenoval komisijo za družbeno ekonomsko izobraževanje. Ta bo skupaj s sindikalnimi podružnicami posameznih kolektivov pripravila zelo podrobne in pogojem v kolektivu prilagojene programe seminarjev za člane samoupravnih organov. Posebno mesto v usposabljanju upravljavcev bo prav gotovo imelo tudi posvetovanje o problemih decentralizacije, ki ga sindikati kamniških podjetij pripravljajo za jesen. To ne bo le načelno obravnavanje nave- denih vprašanj, pač pa na podlagi analiz, ki jih bodo sindikati izdelali v svojih podjetjih, zbrane dosedanje dobre in slabe izkušnje s tega doslej še malo obdelanega področja. Te dni n. pr. zelo podrobno proučujejo pogoje za uvedbo decentraliziranih oblik upravljanja v Tovarni usnja. Ker je usnjarska stroka še posebej specifična zaradi svojega tehnološkega postopka, bodo ugotovljeni rezultati prav gotovo koristili tudi ostalim podjetjem te stroke pri nas. Zadnje vprašanje predsedniku občinskega sindikalnega sveta je bilo namenjeno metodam in sistemu dela desetih sindikalnih podružnic v kamniških podjetjih. »Po zadnjih občnih zborih sindikalnih podružnic se je znatno okrepila vloga izvršnih odborov v primerjavi s preteklim letom, ko je vsa teža dela ležala v glavnem na predsedniku. Menim, da bomo s tem, ko smo se odločili za sistematično usposabljanje kadrov v sindikalnih podružnicah, delo IO lahko še izboljšali. Vsekakor pa se moramo v prihodnje še bolj prizadevati za kvalitetno sestavo teh vodstev in ne togo vztrajati pri načinu zastopstva, bodisi oddelkov ali kvalifikacij. V jeseni predvidevamo več razgovorov z vodstvi sindikalnih podružnic o posameznih vprašanjih. Na ta način jih bomo najbolje usposobili za aktivno delo.« vati’ s podjetji iz drugih republik. Tako bomo res razširili kooperacijo na tem področju izven meja naše republike. Tako obsežne naloge, ki pomenijo za izvoz veliko postavko, je mogoče doseči brez ne-strnnosti.« Razlogi za snovanje tako imenovanih specializiranih poslovnih združenj v okviru ene Gospodarske panoge je torej jasen. Namen je, izogniti se obravnavanju problemov, ki so drugačni, recimo v volnarski kot v bombažni industriji in podobno ter osredotočiti vse sile za to, da se dosčže ,.a določenem področju tisto, kar danes nuj-. no terja mednarodna menjava, to je velikoserijsko proizvoda njo. Razgovori ob snovanju poslovnega združenja bombažne industrije na primer opozorili na to, da je mogoče doseči pri podjetjih — članih združenja — največjo možnost kooperacije, doseči velikoserijsko proizvodnjo in si s tem utreti pot za povečanje izvoza tudi na takšna tržišča, kjer doslej nismo prodajali tekstila. Zaradi dosedanje maloserijske proizvodnje izdelkov tekstilne industrije namreč ni bilo mogoče ustreči zahtevi teh tržišč. Kako pomembna je tudi tako imenovana specializacija na področju poslovnega združevanja, .dvsem na organizacijska ureditev, najbolje kaže primer poslovnega združenja »Fu- DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena to. novembra 19« List Izdaja republiški svet ZSJ za Slovenijo. Glavni In odgovorni urednik: VINKO TRINKAOS Urejuje uredniški odbor: Petei Dornik, Sonja Gašperšiči Milan Maver, Janez Voljč. Tehnični urednik Janez Šuster Naslov uredništva In uprave. Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2, poštni predal 813-VI. telefon uredništva: 38-722 In 30-672 -Račun pri Narodni banki v Ljubljani štev. NB »OO-11/1-S6S - Posamezna številka stane 20 din - Naročnina le: četrtletna 250. polletna 500 in letna 1000 din - List tiska CZP •Ljudska nravlca- - Poštnine nlnAnnn v gotnvlot Prvi podatki na podlagi predhodne dokumentacije k zaključnim računom za lansko leto, ki so jih občinske komisije že proučile, kažejo na nesorazmerno hitrejše naraščanje potrošnje od proizvodnje v letu 1961. Temu je bil vzrok, da so delovni kolektivi v nekaterih panogah odločno premalo skrbeli za skladno povečanje produktivnosti. V teh kolektivih je prevladovlao pravilo, da se osebni dohodki povečujejo sorazmerno s povečanjem čistega dohodka, ne glede na to, da je marsikateri kolektiv prišel do povečanih sredstev le z ugodnejšimi gospodarskimi predpisi, ne pa z lastnim prizadevanjem. Taka neizenačenost pogojev gospodarjenja se je lani, in se delno še tudi letos, odraža zlasti v elektrogospodarstvu, tekstilni industriji, gradbeništvu in obrti. Samo podatek, da so lani kolektivi v elektrogospodarstvu ljubljanskega okraja od 500 milijonov večjega čistega dohodka zaradi večje akumulacije kot v letu 1960 namenili za osebne dohodke 314 milijonov, za sklade pa le 186 milijonov, dovolj pove. Zato je imela ta panoga v okviru industrije tudi naj večje osebne dohodke. V naštetih panogah tudi v prvih štirih mesecih letošnjega leta osebni dohodki precej odstopajo od povprečja industrije v ljubljanskem okraju. Seveda predvsem zaradi izplačil osebnih dohodkov ob zaključnih računih za lansko leto. Zanimivo je, da so letos najbolj porasli osebni dohodki v gospodarstvu v občinah izven mestnega območja, zlasti v rudarskih revirjih (Trbovlje, Kočevje), ter v Cerknici, Domžalah, Grosupljem in na Vrhniki. Delo komisij na področju negospodarskih dejavnosti še ni sleklo, vendar prvi podatki notranje delitve v družbenih službah kažejo, da bodo komisije ponekod morale pomagati kolektivom pri vsklajevanju odnosov v delitvi. Večina komisij je na področju jan j e dokumentacije v zvezi s predpisano ponovno obravnavo delitve čistega dohodka za leto 1961. Pri tem so ponekod naleteli na precejšnje težave, ker kolektivi niso bili dovolj pripravljeni. Zato so komisije vložile precej truda, da so premagale precej razširjeno miselnost, da gre le za neko trenutno akcijo z edinim namenonii da se omejijo visoki osebni dohodki. Vse kaže, da so komisije v svojih prizadevanjih za zagotovitev širokih razprav v delovnih kolektivih uspele predvsem tam, kjer so imele družbeno politično podporo, zlasti s strani sindikatov v podjetjih. Treba pa je ugptoniti, da marsikje komisije takega sodelovanja niso bile: deležne. Na težave naletijo komisije tudi pri zbiranju dokumentacije od obrtnih kolektivov (pavšalistov) predvsem zaradi tega, ker še ni izdelana enotna metodologija glede ocenjevanja podatkov. Te dni so komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka že začele obravnavati in vskla-jevati pravilnike o notranji delitvi dohodka v delovnih kolektivih. Kot kaže, je še vedno precej takih \ pravilnikov o delitvi čistega dohodka, ki vsebujejo delitvene kriterije, določene le z vidika zagotovitve določene višine osebnih dohodkov, premalo pa dajejo poudarka sredstvom za razširjeno reprodukcijo. Mnogo je še deklarativnih pravilnikov, ki ne vsebujejo konkretnih meril in kriterijev" za izvajanje načel delitve po delu in produktivnosti. Pravilniki o delitvi osebnih dohodkov so vsebinsko precej Boliš* in bolj konkretni, čeprav je v njih še vedno mnogo zelo kompliciranih načinov izračunavanja subjektivnih meril in podobnih ostankov nekdanjih tarifnih pravilnikov. V tem obdobju bo zato en® najvažnejših nalog komisij, da se bodo borile proti formalističnih* načinom vsklajevanja pravilnikov-Marsikje je namreč čutiti težnjo, da je pravilnik dober, če so nekoliko povečali obračunske postavke-Vsekakor ne bo mogoče obravnavati pravilnikov ločeno od dosedanjega opravila, to je obravnavanja problemov delitve v lanskem letu-Prav tako bi storili napak tam, kjer bi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov obravnavali ločeno pravilnika o delitvi čistega dohodka. Marsikatera občinska komisij® se, kot kaže, preveč spušča le v oceno višine osebnih dohodkov, v oceno razponov, premalo pa daj6 poudarka objektivni oceni krit6-rij e v, ki naj zagotove družbeno upravičeno delitev po delu. Zl®stl se ponekod postavlja vprašanj6 pravilnega ocenjevanja vrednost* težkih fizičnih del, ki so v sorazmerju z ostalimi deli marsikj6 gospodarstva že zaključila prever- preslabo ocenjena. Seveda pri teh* _i_,' . ne gre za povečanje obračunski!* postavk na račun kvalificiranih visokokvalificiranih delavcev, P . pa za ustrezno delitev na podla?1 večje produktivnosti in proizvodnje. F. S. • Škofja loka: Lesno industrijo v občini bi kazalo združiti V občini Škofja Loka se je po vojni razvilo pet podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo lesa. To so v samem mestu podjetja »Jelovica« in lesni obrat Gradisa, v Selški dolini MLIP Češnjica, v Poljanski pa podjetje »Mizar« v Gorenji vasi in OLEPS v Sovodnju. Vseh pet podjetij zaposluje 1200 ljudi ter ustvarja nad dve in pol milijarde celotnega dohodka in skoro milijardo dohodka. Priznati je treba, da so podjetja v času svojega obstoja napravila precejšen korak naprej. Novi obratni pro-atori, urejene naprave in novi stroji v vseh podjetjih pričajo, da so posamezni kolektivi ta leta vlagali precejšnja sredstva svojega čistega dohodka v izboljšanje in modernizacijo objektov in proizvodnih naprav. Seveda sta v teh letih naraščala tudi produktivnost in proizvodnja. Slednja v večji meri zaradi dodatnega zaposlovanja delovne sile. Povečanje proizvodnje bi bilo kar v redu, če bi v okviru podjetij uveljavili tehnično delitev dela. Temu pa ni bilo tako. Ne samo da si je vsak kolektiv prizadeval postaviti lastno žago, če ne polnojarmenik pa vsaj venecianko, da si je vsak po svoje prizadeval urejati sušenja lesa z izgradnjo včasih tudi primitivnih, a dragih sušilnih naprav, glavni ne-smoter je bil v tem, da so vsi poskušali proizvajati vse, odnosno proizvajati tiste artikle, ki so imeli občasno na trgu boljši plasma. Seveda je bila zato potrebna mnogokrat preusmeritev proizvodnje, prestavljanje strojev in ponovna organizacija dela, kar vse je po nepotrebnem obremenjevalo tako tehnični kot vodilni kader. Vsekakor pa so te preusmeritve vplivale na produktivnost dela, z njo pa tudi na rentabilnost, ki je bila zato manjša, kot če bi bila izvedena delitev dela med posameznimi podjetji in bi bila proizvodnja enega artikla bolj stalna. Večanje proizvodnje, zlasti z obratovanjem novih žag, pa je imelo še eno slabost. Predvsem se je iz leta v leto povečeval razrez hlodovine, ki je lani dosegel že številko 38.000 kubičnih metrov iglavcev. Letni etat pa na območju občine znaša le nekaj nad 30.000 kubičnih metrov, tako da so morali nekaj tisoč kubičnih metrov hlodovine iglavcev iskati na drugem območju. Večja poraba pa je sprožila nelojalno konkurenco tudi na območju občine, kjer so si posamezna podjetja s preplače-vanjem hlodovine hotela zagotoviti surovino. Pri tem je bil marsikateri hlod slabše kvalitete plačan kot luščenec ali kot dolžinska hlodovina. Z združitvijo lesne industrije bi marsikatera dosedanja pomanjkljivost in slabost lahko odpadla. O tem so prizadeta podjetja začela r.esno razmišljati. Formirana je bila tudi posebna strokovna komisija, ki naj bi do srede septembra izdelala izčrpno študijo o perspektivah in razvoju te panoge gospodarstva, katera bo služila kot osnova za razprave v kolektivih. Od študije same kot tudi od prizadevanja sil, ki jim je mar bodočnost te panoge, je odvisno ali bo lesna industrija v občini v svojem razvoju krenila smele-je naprej. -n- V SATURNUSU NAD 16.000 IZGUBLJENIH DELOVNIH DNI TAKOJ PO DOPUSTIH Menda zdaj res ni najprimernejši čas za prerešetavanje bolezenskih izostankov, za ugotavljanje finančnih izgub v zvezi z njimi in za ukrepe, s katerimi bi jih zmanjšali. Toda zdravstveni delavci v Saturnusu že razmišljajo o tem in kujejo načrte ... Poškodbe pri delu so v Saturnusu tako rekoč nujno zlo. Tovarna je stara in prenatrpana s stroji, razen tega imajo delavci opravka s pločevino. Majhna neprevidnost in nesreča je tu, čeprav varnostna tehnika pazita, da nosijo vsi delovne rokavice. Po zdravstveni analizi se je lani vsak drugi delavec ponesrečilo v tovarni. Veliko se jih je samo urezalo ali ubodlo, vendar so skupno le izgubili 1072 delovni ur in z njimi celotni kolektiv precej dohodkov. Bruto dohodek znaša v Saturnusu dnevno 13.000 do 14.000 dinarjev in če poškodovancev nihče ne nadomesti... Na srečo bo kmalu dograjen nov objekt, kamor bodo preselili nekaj strojev tudi iz sedanjih obratov, in tako vsem povečali »življenjski« prostor. Toda pločevina bo ostala in z njo nevarnost pred ubodi in urezi. Pač pa bi se dalo, po mnenju zdravstvenih delavcev, precej omejiti akutna obolenja žrela in sapnika, ki jih je za poškodbami največ. Prevažanje s kolesi na delo in z dela igra pri teh boleznih usodno vlogo, vendar ne edino. Raznih vnetij so krivi tudi slabi klimatski pogoji v tovarni in delovna organizacija. Klimatske pogoje poskušajo izboljšati z ventilatorji, toda centralno ogrevanje še vedno ni v redu. V zimskih mesecih se temperatura v delovnih prostorih nenehno spreminja, enkrat je prevroče, drugič prehladno, tako da se kaj lahko prehladiš, posebno če moraš prenašati material čez dvorišče. No, to je že zadeva posebnega oddelka, ki se v tovarni ukvarja z organizacijo dela in že išče možnosti, da bi jo izboljšal, in kolikor je pač v stari tovarni mogoče, omejili razne bolezni. Glede ogrevanja se bo treba pa še pogovoriti. Razen tega nameravajo zdravstveni delavci znova predlagati, naj bi delavcem dajali za žejo topel čaj ali grenko črno kavo. Vnetja grla, predvsem pa črevesja in želodca spravljajo namreč v zvezo s pitjem hladne vode. Nekoč so vodilne ljudi že opozorili na to, toda predlog o kuhanju črne kave je šel po gobe, ker bi morale kuharice dve uri prej prihajati v tovarno. Vsak bolezenski izostanek manj bo po Novem letu pomenil nekaj več sredstev za preventivne namene. To že vsi vedo. Izračuni o stroških pri posameznih boleznih pa bodo prav gotovo tudi govorili v prid toplim čajem zoper žejo. 2al za zdaj še ni nihče izračunal, koliko se je zmanjšal celotni dohodek zaradi bolezenskih izostankov, še manj pa, za koliko so ga zmanjšale posamezne bolezni in koliko so pri njih znašala nadomestila osebnih dohodkov za teden dni, oziroma koliko fci znašala, če bi jih izplačevali za mesec dni. Vse te številke bi jim zdaj zelo prav prišle. Kakor že veste, bodo po novem-letu gospodarske organizacije in ustanove same izplačevale »hranarino« za mesec dni. Sicer bodo za to dobile tudi sredstva. Bodo pa omejena. Vsaka prekoračitev bo bremenila delovni kolektiv in z vsakim pri- hrankom bo le-ta samostojno razpolagal. Kar še ni, še bo. V obratni ambulanti so že ugotovili, da je skoraj tretjina lanskoletnih bolnikov ostala dlje kot en teden doma in da so resnejši bolniki povzročili tri četrtine izostankov. Od 20.598 izgubljenih koledarskih dni jih gre na njihov račun okoli 18.000 — toliko kot približno znašajo vsi izgubljeni delovni dnevi. Tuberani so lani povečali bolezenske izostanke. Sicer ni mogoče trditi, da so zboleli zaradi neprimernega stanovanja, pač pa se je pri nekaterih prav gotovo zmanjšala telesna odpornost. Okoli dve sto delavk pomaga svojim stanodajavcem v gospodinjstvu, ker bi jih drugače ne vzeli k sebi. Prav ta dekleta pa se najpogosteje zatekajo v ambulanto, zdaj zaradi prehlada, zdaj zaradi bolečin v trebuhu ali glavooola, zdaj zaradi telesne izčrpanosti. Obratni zdravnik trdi, da bi z ureditvijo stanovanjskega vprašanja za tretjino zmanjšali bolezenske izostanke in da je investiranje v stanovanja vsaj tako donosno kakor investiranje v proizvodne obrate. Toda stanovanjsko vprašanje je kočljiv problem, ki ga ni mogoče na hitro rešiti. Kolektiv daje v primerjavi z drugimi zelo veliko za gradnjo novih stanovanjskih prostorov, odkupuje in adaptira tudi stare — samo lani so jih skupno pridobili okoli 47 — vendar še premalo glede na potrebe. Sama obratna ambulanta bo poskušala zmanjšati obolenja, ki so v zvezi s stanovanjsko stisko, s poživljeno zdravstveno vzgojo. Med delovnimi odmori namerava organizirati pomenke z manjšimi skupinami delavk in delavcev o osebni higeni, prehrani in vzrokih, predvsem pa o varstvu pred raznimi boleznimi. Komplikacije med noseč- nostjo in razne »ženske težave«, zaradi katerih so delavke izgubile lani skupno 1709 koledarskih dni, bi bile ob večji zdravstveni prosvetljenosti manjše in manj boleče zanje in za ves kolektiv. škoda je namreč precej večja, kakor so jo povzročile nesreče pri delu. Tako pravijo zdravstveni delavci. In ne brez razloga. Zdravstvena analiza namreč kaže, da je lani 256 delavk dobilo bolezenski dopust, ker imajo otroke v zasilnem varstvu in jim predpisi dovoljujejo, da same skrbe zanje, če zbolijo. Vsaka je ostala doma povprečno pet dni, torej več, kot če bi se sama prehladila ... Obratni zdravnik ima glede tega že pripravljen predlog: »Vse meščanske tovarne naj bi nčkai prispevale za ureditev jasli in za pokrivanje režijskih stroškov, pa bomo še vedno na boljšem, kakor če delavkam ne pomagamo spraviti majhnih otrok na varno. Tri otroške ne-govavke in ena medicinska sestra bi lahko skrbele za petdeset ali pa še nekaj več otrok. Če bi kdo zbolel, naj bi pa mene poklicali na pomoč. Saj jih zdaj, ko ležijo doma, prav tako zdravim. Če matere delajo v Kemični tovarni ali v Pletenini, naj bi poklicali po zdravnika, ki tam skrbi za zdravje. Sicer pa je to stvar skupnega dogovora, prepričan pa Sem, da bi z ugotovitvijo izgub zaradi nege svojcev dobili veliko zagovornikov.« Analiza lanskoletnih obolenj torej daje več signalov, kje je treba povečati zdravstveno varstvo, da se bodo stroški zmanjšali in da proizvodnje in proizvodnosti ne bodo v tolikšni meri zmanjševali bolezenskih izostanki. Takoj po letnih dopustih bodo sestavljeni tudi vsi izračuni, ki bodo podprli predloge zdravstvenih delavcev in pomagali samoupravnim organom pri odločitvah glede novih preventivnih mer, zanje govore humanost in želja po boljšem gospodarjenju s skupnimi sredstvi, med katera bodo kmalu deloma sodila tudi sredstva za zdravstveno varstvo. M. K. ZASKRBLJUJOČ ODNOS DO STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA NA KOPRSKEM PIČLA SREDSTVA ZA VZGOJO KADROV Gospodarsko rast koprskega Piranski ladjedelnici in v Leso-okraja najbolj zgovorno ilustri- nitu, le da jih samoupravni or- niso forrrAlno ustano- Nič čudnega torej, da so tudi sredstva, odmerjena za stro- ra podatek, da se je v minulih gani še šestih letih število gospodarskih vili, organizacij podvojilo ter je sedaj na tem območju skupno 285 podjetij, od tega okrog 46 z več kovno izobraževanje kadrov, Iz kot sto zaposlenimi. Zato je tem leta v leto bolj pičla. Medtem manj razumljivo in hkrati neo- ko so še lani razpolagali v ome-pravičljivo, da v večini gospo- njenih gospodarskih organizaci- darskih organizacij zapostavljajo vzgojo kadrov, čeprav bi jah z 96'milijoni dinarjev za strokovno izobraževanje, so le- V takšnih pogojih torej očitno ne more biti govora o strokov- to nalogo morali sistematično tos planirali vsega 78 milijonov, obravnavati kot osnovno investicijo. 2e dejstvo, da ima v koprskem okraju organizirano so- nem izobraževanju, ki naj bi cialno kadrovsko službo vsega zajelo najširši krog proizvajav-približno 12 podjetij, samo pet cev, ter je prav v pomanjkljivo podjetij pa ima lastne centre za organizirani mreži kadrovskih strokovno izobraževanje, od- služb iskati glavni vzrok, da v kriva formalizem, s katerim v podjetjih in ustanovah ne raz-večini gospodarskih organizacij polagajo s študijami potreb in urejajo strokovno izobraževanje, s plani strokovnih kadrov — ni-misleč, da je to zgolj naloga ti za perspektivne potrebe. Zgolj izobraževalnih institucij izven orientacijski plani, s katerimi podjetja. razpolagajo v najboljšem pri- Po podatkih OSS Koper, ki je meru nekatera podjetja, so kaj pred kratkim posvetil plenarno skromno nadomestilo za teme-sejo strokovnemu in družbeno ljit študij profilov kadrov in ekonomskemu izobraževanju, posameznih vrst poklicev, imajo od devetih največj* go- Zato je tem bolj dragocena spodarskih organizacij, ki so jih pobuda Okrajnega sindikalnega obiskali člani predsedstva, ka- sveta v Kopru, da je povabil na drovsko službo samo Piranska plenum, kjer so temeljito načeli ladjedelnica, ZTP Postojna in problematiko strokovnega in Splošna plovba, posebnega ref e- družbeno ekonomskega izobra-renta pa imata samo še Meha- ževanja, predstavnike sindikal-notehnika in Delamaris v Izoli, nih podružnic in organov samo- Celo v Lesonitu, Javoru, pri postojnskem Gozdnem darstvu, v sežanskem upravljanja vseh večjih podje-gospo- tij, v svojih zaključkih pa pri-obratu poroča vsem sindikalnim orga- Iskre in v ostalih večjih gospo- nizacijam v okraju, da skupno s darskih organizacijah opravlja- komisijami za strokovno izobra-jo to delo razni drugi referenti ževanje pri samoupravnih orga-splošnega sektorja, medtem ko nih podjetij takoj skličejo širša imajo lastne centre za strokov- posvetovanja, na katerih prav no izobraževanje samo tri pod- te dni — izhajajoč iz razmer v jetja — Mehanotehnika, Javor posameznih podjetjih — raz-in Iskra, medtem ko je ZTP Po- pravljajo o gradivu republiške-stojna povezano s centrom v ga sveta za strokovno izobraže-Ljubljani, izobraževalna centra vanje, pa praktično obstajata tudi v B. B. ANOMALIJA, ZA KATERO NI KRIVA HRASTNTSKA OBČINA Delovni kolektiv, ki je in ni v komuni »Kakor smo se težko navadili na samoupravljanje, tako bi se ga še teže odrekli« mi je nedavno rekel železničar v Zidanem mostu. Tudi železničarji so torej že doživeli delavsko Upravljanje kot ovrednotenje delovnega človeka. Saj drugače v današnji stopnji družbenega upravljanja pri nas delovni človek sploh ne more čutiti. Toda to na kar mislijo železničarji tega železniškega križišča je še nekaj več. Od povsod so obkroženi z industrijo, v kateri je delavsko upravljanje že v polni meri razvito in kjer delovni kolektivi aktivno posegajo v dogajanje v komuni preko skrbi za krajevne skupnosti, v katerih živijo. Sredstva, ki so ustvarjena v komuni so v veliki meri namenjena za dvig standarda vsega prebivalstva komune in tega' so delež- i E S s s 1 E E I lil E E E E E E S E B E S 1 B B Komisija za ugotavljanje odvečne delovne sile — Potemtakem, če si stvar dodobra ogledamo, v našem podjetju sploh ni mogoče še bolj skrčiti števila zaposlenih. Karikatura: MILAN MAVER B B B B B B B S B B B B B a ni tudi člani kolektiva železničarjev v Zidanem mostu in seveda člani njihovih družin. V zavesti, da zate skrbi nekdo drugi. pa je železničarjem, ki ne morejo prispevati za družbeni standard v kom.uni ničesar, dokaj težko živeti. Neprijetno je že samo dejstvo, da družbeni plan občine ne vsebuje ničesar o gospodarjenju na železnici in da ni niti informacije o tem koliko prispeva gospodarstvu delovni kolektiv železničarjev v Zidanem mostu. Ker šteje ta delovni kolektiv preko 600 članov, ga je vsekakor težko spregledati, ga pa v občini Hrastnik v gospodarskem obravnavanju komune ne morejo upoštevati. Vsekakor je tudi prikaz gospodarjenja v komuni na ta način pomanjkljiv. Šestočlanski delovni kolektiv vsekakor veliko ustvari, toda koliko? O tem ne vedo povedati niti člani tega kolektiva. Oni vedo le to, da so v zadnjih štirih letih dobili le toliko sredstev, da so lahko prispevali komuni štiri stanovanjske bloke s po štirinajst stanovanji, ki pa so se veda namenjena železničarjem. Ker en tak stanovanjski blok stane okrog 40 milijonov dinarjev, je tak prispevek družbenemu standardu komune vsekakor neznaten. Ob tem pa vedo, da vse ostale gospodarske organizacije prispevajo letno v najrazličnejših oblikah družbenemu standardu okrog eno milijardo dinarjev. Z drugimi besedami pomeni to, da skrbijo ostali delovni kolektivi za vse tisto, kar uporabljajo tudi člani delovnega kolektiva železničarjev, torej za športne naprave, za komunalne ureditve in komunalne naprave, za šolstvo, tudi za stanovanja prosvetnih delavcev, za varstvo otrok, za kulturno življenje in ustrezne ustanove, za rekreacijo in podobno, Primerjajmo samo skrb za društveno dogajanje. Za delovanje društev in podobnih organizacij dajejo večje gospodarske organizacije v komuni tudi po milijon dinarjev letno v denarju in še ob tem veliko v materialni pomoči. Železničarji vam povedo, da so letos dobili v ta namen le 45.000 dinarjev, torej vsoto, s katero ne vedo, kaj bi naredili, da bi se kje sploh kaj poznalo. Morebiti bi to najboljše namenili, če bi dali klubu, ki je pravzaprav edin prostor za razvedrilo v Zidanem mostu, ki se ni spremenil vsa leta po vojni. Dosedanja stopnja decentralizacije gospodarjenja in upravljanja na železnici je vseicakor rodila znatne uspehe zlasti v povečanju kakovosti dela, v izboljšanju discipline in v urejevanju nagrajevanja, vendar je to šele prvi korak, ki mora imeti za posledice še nadaljnjo decentralizacijo do te mere, da se bo vsaj toliko približala komuni, da bo v njej upoštevan vsaj takšen delovni kolektiv kot je zidanmoški, ki šteje preko 600 članov. Dosedanji odnosi med komuno in železnico, če o takšnih odnosih lahko govorimo, so takšni kot odnosi med dvema komuno-ma in še bolj so si tuji. Sodelovanje delovnega kolektiva železničarjev Zidanega mosta in krajevne skupnosti pa je takšno, kot da delavskega upravljanja sploh ne bi bilo. Ob predlogu občine, naj bi odprli ambulanto tudi ostalim občanom v Zidanem mostu, ta delovni kolektiv sam ni mogel odločiti, niti sam posredovati, temveč sp morali to vprašanje reševati s posebno vlogo naslovljeno na železniško transportno podjetje Ljubljana. Gre pa le za nekaj družin, ki so vezane na cementarno v Zidanem mostu. V zelo slabo luč spravlja odnose med delavci in podjetji tudi zastarel predpis, da železničarski ni šef, ne sme dajati nobenih izjav v zvezi z železnico nikomur. Vsaj nekatere zadeve bi lahko železnica uredila bolje v duhu splošnega družbenega razvoja pri nas. Tudi informiranje občinskega ljudskega odbora o gospodarjenju na železnici sodi med take zadeve. Smatram, da bi morali šteti informiranje o gospodarstvu celo v dolžnost, vsaj kolikor gre za informiranje ljudskih odbornikov in družbenih delavcev v komuni — kjer je zaposlenih nad 600 delavcev. na enem mestu. Tudi v odnosu do življenjskih vprašanj takšnega delovnega kolektiva menim, da bi lahko storili še korak dalje. Ali je na primer normalno, da prispeva železniško podjetje le sredstva za gradnjo stanovanj, ne poskrbi pa hkrati tudi zs graditev dohodov, torej cest in poti do teh stanovanj, za kanalizacijo in druge naprave, ki sodijo v obseg takšnih gradenj? AH je dovolj če da podjetje 600 članskemu delovnemu kolektivu le neznaten znesek za potrebe društvenih dejavnosti — natančneje za rekreacijo. Ali ob tolikšnem kolektivu, katerega družine nedvomno ne pošiljajo malo otrok v šolo, ni mogoče poskrbeti tudi za to, da bi namenili kakšno stanovanje tudi za prosvetnega delavca? Se več podobnih vprašanj bi lahko našteli, toda že to je dovolj. Pravijo, da je delavsko upravljanje na železnici šele v razvoju in da je potrebno biti potrpežljiv v odnosu do železniške decentralizacije. Toda ob tem je povsem človeško vprašanje, ali je dolžna komuna io-siti> breme 600 članskega delovnega kolektiva, ki upravičeno zahteva, da naj bo deležen življenjskega standarda, ki je dosežen v njegovem okolja? Vprašanje se mi zdi tem bolj umestno zategadelj, ker zadeva tudi delovno razpoloženje delavcev tega kolektiva, njihovo zadovoljstvo pri delu in njihovo sodelovanje pri gospodarjenju. Zal dosedanje samoupravljanje še ni v takšni meri razvito, da bi lahko rekli, da so železničarji tudi moralno dovolj stimulirani za to, da se njihova storilnost, iznajdljivost in prizadevnost še bolje izrazi v gospodarjenju v posameznih delovnih enotah, sekcijah itd. 2e samo dejstvo, da je mogoče, da obstaja 600-članski delovni kolektiv v neki komuni, ne da bi ga mogli v tej komuni tudi gonnedarsko upoštevati, je anomalija, kekršne želimo iz našega živi i en.ja čim hitreje odpraviti. Vlak družbenega upravljanja pelje naprej. Čeprav ne čaka, je treba vstopiti vanj. VIKTOR SIREC I/ UMII Hinil V • I/ MAŠIII MIHI N • IZ NAŠIH KOMUN IZ NAŠIH KOMI N • IZ NAŠIH KOMUN » IZ NAŠIH KOMUN • NIKO ŽELEZNIKI: Konec prisibie uprave Podjetje NIKO v Železnikih se je razvilo iz prejšnje zadruge in se je prvotno ukvarjalo z izdelavo kovinskih pisarniških potrebščin. Kolektiv pa je začel svoj proizvodni program širiti. zato so takratni prostori postali pretesni. Leta 1958 so z lastnimi sredstvi in krediti dogradili nove tovarniške prostore ter nabavili novo opremo. Svoj proizvodni program so orientirali na proizvodnjo magnetnih vžigalnikov za motorna vozila. To proizvodnjo pa je med izgradnjo nove tovarne usvojila »Iskra« v Kranju, podjetje NIKO pa se je moralo preorienti-rati na druge izdelke. S tem v zvezi so nastale razne težave, ki so pripeljale delno tudi zaradi neurejenih razmer med vodilnim osebjem do tega, da je občinski ljudski odbor lani v oktobru razrešil organe upravljanja ter direktorja in imenoval prisilno upravo. Čeprav je bila situacija v proizvodnji in prodaji ob imenovanju prisilne uprave slaba, pa so se začele stvari ob prizadevanju članov kolektiva in sindikalne organizacije naglo izboljševati. Kolektiv si je zadal nalogo, da čimbolj specializira proizvodnjo, predvsem pa da poveča obseg proizvodnje malih elektromotorjev, ki naj bi v perspektivi, zaradi širokih možnosti prodaje v inozemstvo, zlasti Ameriko, postali glavni proizvodni artikel. Lastna cena elektromotorjev je bila v lanskem letu večja od prodaje, letos pa so uspeli s proizvodnjo na tekočem traku, ki so ga konstruirali strokovnjaki iz tovarne, znižati proizvodni čas pa tudi stroške; tako da je postala proizvodnja rentabilna. Kot glavno nalogo je občinski ljudski odbor zadal prisilnemu upravitelju povečati obseg proizvodnje. V lanskem letu je podjetje doseglo pri 500 zaposlenih v proizvodnji, ter zaradi celotnega dohodka. Letošnji plan znaša kar 1.130 milijonov. In ta plan so v prvih šestih mesecih izpolnili z 49 °/o. Ker pa proizvodnja še narašča, res ni bojazni, da ga ne bi celo presegli. Prav zaradi uspehov, doseženih v proizvodnji ter zaradi ureditve ostalih zadev je občinski ljudski odbor uvidel, da je prisilna uprava dosegla ob sodelovanju s. kolektivom svoj namen. Na zadnji seji je sklenil, da se prisilna uprava ukine ter razpisal volitve za nove organe samoupravljanja. -n- • KOČEVSKO: Eno lesno podjetje Na območju kočevske in ribniške občine je do nedavnega delalo 6 lesnopredelovalnih podjetij. Zaradi razdrobljenosti in različnih proizvodnih programov so med njimi nastajala razna nesoglasja, zlasti pri nabavi lesa. V cilju, da bi lesnopredelovalna industrija v omenjenem predelu ljubljanskega okraja v bodoče dosegla boljše uspehe, so se. organi delavskega upravljana LIO Kočevje, LIP Ribnica, »Galanterija« Sodražica, LIP »Smreka« Loški potok, ZLIP »Jelka« v Podpreski in SMP »Hrast« Prigorica odločili, da ustanovijo skupen lesno industrijski kombinat s sedežem v Ribnici. Novi kombinat bo izvedel nekatere organizacijske in tehnološke spremembe in se zavzel za pocenitev proizvodnje in za povečanje izvoza. D. V. Ljubljana na predvečer praznika dneva vstaje • RIBNICA: Skupni počitniški dom Anketa o izkoriščanju letnih dopustov na območju občine Ribnica kaže, da so delovni ljudje te občine zelo malo koristili svoje dopuste v obmorskih in ostalih letoviških krajih. Delno je bil vzrok temu, da niso imele sindikalne prodruž-nice te občine svojih počitniških domov. Da pa bi delovni ljudje te občine v bodoče v večji meri koristili svoj dopust v letoviških krajih, zlasti v obmorskih krajih, se je več sindikalnih podružnic zavzelo za ureditev skupnega počitniškega doma, ki ga bodo imeli v Novigra-du Ta bo že letos služil svojemu namenu. Upravni odbor se bo skupno z vodstvi sindikalnih podružnic zavzel, da bo dom zaseden tudi izven sezone. Viktor Dragoš • NOVA GORICA: Nadaljnje združevanje trgovskih podjetij V občini Nova Gorica so med občinami goriškega okraja napravili naj večji korak v specializacijo in združevanje trgovskih podjetij, s ciljem, da bi zmanjšali razliko v ceni blaga med proizvajalcem in potrošnikom. Po nedavni specializaciji podjetij tekstilne, kovinske in živilske stroke so pred kratkim združili grosistični podjetij'»Primorka« in »Grosist-Gorica«. Novo podjetje bo ustvarjalo letno okoli 4 milijarde dinarjev prometa, znatno pa bo zmanjšalo stroške poslovanja. V kratkem bo odprlo v Novi Gorici samopostrežno trgovina. L. K. • KRANJ: Samo dva komunalna ZSZ Na zadnji skupščini O ZSZ v Kranju so razpravljali in sklepali o novi organizaciji financiranja, problemih v zvezi s financiranjem zdravstvenega zavarovanja, o predračunih dohodkov in izdatkov sklada za zdravstveno zavarovanje za leto 1962. o razdelitvi sredstev za preventivno zdravstveno varstvo za letošnje prvo polletje, o kreditu medobčinskemu skladu za investicije v zdravstvu iz rezervnega sklada OZSZ in drugem. Najbolj živahna razprava je bila o novi organizaciji financiranja še posebej zato, ker je bila dinamika porasta izdatkov za zdravstveno zavarovanje zelo močna, posebno v zadnjem času. Izdatki za zdravstveno zavarovanje so se od leta 1953 do 1961 povečali za pet in polkrat v kranjskem okraju. Posebno močan porast je bil od leta 1960 na 1961. leto, in sicer za 41.27 ”/» Prav zato so v razpravi večkrat poudarili, da bo treba spremeniti politiko financiranja, da se izdatki ne bi povečavah v nedogled, vendar ne na škodo ’ kvalitete zdravljenja, temveč je treba najprej izkoristiti rezerve. Skupščina je sprejela ored-log, da se na območju okraja Kranj ustanovita dva komunalna zavoda za socialno zavarovanje, in sicer Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Kranju za območje občin Kranj, Škofja Loka in Tržič in komunalni zavod za socialno zavarovanje na Jesenicah za območje občin Jesenice in Radovljica. Sklenili so še. naj bi zavarovane osebe plačevale 30 01 o stroške za neobvezno cepljenje in da naj čas trajanja bolniškega dopusta zaradi bolezni ožjega družinskega člana določi na utemeljen predlog zdravnika zdravniška komisija OZSZ v Kranju. Bolniški dopust je v takih primerih možno podaljšati največ do 30 dni. C. R. • GORIŠKA: Breskev dovolj Pravkar se začenja sezona breskev. Na Goriškem so tildi letos bogato obrodile. Strokovnjaki cenijo, da jih bo dozorelo okoli 3100 ton. Od teh bo približno 2800 ton tržnih viškov. Kmetijske zadruge in Kmetijsko gospodarstvo Gorica so že spomladi sklenili pogodbe s trgovskimi podjetji za prodajo večine pridelka. Zanimivo je, da so proizvajalci podpisali pogodbe pretežno s hrvatskimi odkupovale!, ker se s slovenskimi trgovskimi podjetji niso mogli zediniti glede cen. Preko trgovskih podjetij bodo izvozili v inozemstvo kakih 1000 ton go-riških breskev in sicer v Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Kaže torej, da letos ne bodo ostale breskve pri proizvajalcih. So pa še vedno prevelike razlike med odkupno in prodajno ceno.’ Prvovrstne breskve namreč odkupujejo po 70 dinarjev, drugovrstne pa po okoli 30 do 40 dinarjev. In cena v maloprodaji? Sami vemo. da je kar dvakrat večja. ’ L. K. Sredi sezone so v Kopru le začeli delati novo kopališče • GORIŠKA: Krepitev kmetijskih zadrug Od nekaj več kot 40 zadrug, kolikor jih je bilo še pred nekaj leti, deluje sedaj na Goriškem 9 kmetijskih zadrug s solidno gospodarsko osnovo in strokovnim kadrom. Skupaj razpolagajo z okoli dvema milijardama dinarjev osnovnih sredstev. Samo v zadnjih treh letih, torej po zadnji večji reorganizaciji, se je vrednost osnovnih sredstev povečala za 82 odstotkov. Gospodarski objekti kmetijskih zadrug so vredni nad pol milijarde dinarjev, strojna oprema okoli 700 milijonov ter živina blizu 70 milijonov dinarjev. Zadruge razpolagajo tudi z nad 5000 hektarji obdelovalnih površin. Zaposlujejo več kot 1000 ljudi, med njimi je 73 kmetijskih tehnikov. L. K. • NOVA GORICA: Lep uspeh izvoznih prizadevanj Prizadevanja gorišlcih kolektivov za povečanje izvoza rojevajo v zadnjem času lepe rezultate. Razen standardnih artiklov, kot so les in lesni izdelki, salonit, živina itd., se na izvoznih listah pojavljajo tudi drugi artikli. Letos so med drugim začeli izvažati večje količine apna in vina, ki ga bodo do jeseni izvozili po pogodbah 40 vagonov. Izvoz, katerega vrednost je v prvem polletju dosegel 2,4 milijarde dinarjev ali skoraj toliko kakor lani vse leto, se odvija pretežno skozi mednarodni blok v Rožni dolini pri Novi Gorici. Opravlja pa ga podjetje »Primorje-eksport«. V zadnjem času gre skozi omenjeni obmejni prehod v Italijo po kakih 1000 ton blaga dnevno. L. K. • SLOVENSKE KONJICE: Najbolje lesna industrija Na nedavni seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Slovenskih Konjicah so razpravljali o proizvodnih in ostalih dosežkih v letošnjih prvili petih mesecih ter o novi zakonodaji s področja zdravstva oziroma socialnega zavarovanja. Podatki iz industrijskih podjetij za pet mesecev letošnjega leta kažejo, da nekatera podjetja niso dosegla predvidenih rezultatov. Svoje naloge najuspešneje izpolnjuje LIP Slov. Konjice, kljub temu da jim spričo obveznosti lesne industrije nekoliko večji plan. Najnižje pa dosega proizvodne plane kovinska industrija, predvsem zaradi manjših naročil. V TKI Vitanje so zato odpustili nekaj delavcev, vendar sedaj kaže, da bo v prihodnjih mesecih imelo podjetje več dela. Nekatere težave so se pojavile tudi v tovarni usnjarskih strojev. »Ko-stroj« pri osvajanju novih proizvodov. Sindikalni odborniki iz tega podjetja pravijo, da so glavne ovire že premagali in da bo proizvodnja zopet normalno stekla. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je razpravljalo tudi o dvigu storilnosti ter osebnih dohodkov. Ti namreč niso v vseh podjetjih v sorazmerju s storilnostjo, ki ni dosegla planiranih pričakovanj. Po mnenju sindikalnega sveta bo potrebno izdelati analize o vzrokih takega stanja v samih podjetjih. V usnjarskem kombinatu Konus niso dobili dovolj kvalitetnih surovin za svojo proizvodnjo Pač pa se v tem podjetju močno zavzemajo za čim večji izvoz izdelkov. Isto velja tudi za lesno industrijo v občini, ki ima velike izvozne obveznosti. Odborniki sindikalnega sveta so še predlagali, da bi v podružnicah poskrbeli, da se njihovi člani seznanijo z vsebino in sedanjimi spremembami zdravstvene zakonodaje in zakonodaje socialnega zavarovanja. Posebej so še govorili o izostankih z dela zaradi bolezni in nezgod, ki v posameznih podjetjih naraščajo preko normalnih okvirov. Zaradi pomanjkanja zdravnikov v občini ne morejo vseh bolnikov podrobneje pregledati. Zgodi pa se tudi to, da posamezniki skušajo na ta ali oni način izsiliti bolniški izostanek. Vsekakor bo potrebno zaostriti nadzor in ustrezno ukrepati proti znižanju izostankov z dela. Odgovorne ljudi za povzročene nesreče bo treba klicati na zagovor in za dokazano krivdo ustrezno kaznovati. Izkušnje namreč kažejo, da samo prepričevanje ne zaleže dovolj. V. L. | • ANKARAN: Trgovci § brez posluha B Domala nerazumljivo g E je, da so koprska trgov- g 1 ska podjetja tako neod- g 1 govorno zavrnila vrsto g 1 prošenj počitniških do- J B mov zastran oskrbova- jj 1 nja z živili in pijačami, g p Tako je še vedno skoraj g g vseh 20 počitniških do- g jj mov z zmogljivostjo več g | kot 850 ležišč prepušče- p 1 nih več ali manj lastni | 1 iznajdljivosti, v kolikor g S niso sprejeli neugodnih g g pogojev transporta in g jj podobno. Težave v oskr- g s bo vanju počitniških do- g jj mov povzroča torej v g g glavnem oddaljenost od jj 1 Kopra, edinega bližnje- g jj ga središča. Ker razen g 1 dveh ali treh počitni- g jj ških domov nimajo ni- 1 Jj kjer lastnega prevozne- jj 1 ga sredstva, je njih po- E H ložaj tolikanj manj za- jj | vidljiv. g jj Upravičeno na postav- jj jj ljajo prizadeti domovi g jg in gospodarska zborni- E J ca v Kopru vprašanje, jj jj ali ni končno v iritere- g jj su samih podjetij, da bi jj 1 organizirala dobro pre- jj E skrbovalno mrežo — ne g = le počitniškim domo- jj J! vom, ampak tudi osta- jj jj lim prebivalcem Milj- g jj skega polotoka, kjer so jj jj že vrsto let povsem od- jj g visni od nabav v odda- g jj Ijenem Kopru. Sedaj so gj jg sicer v Ankaranu odprli j E samopostrežno trgovino g jj (zastran tega je bila že jj jj večkrat sklicana javna jj jj tribuna SZDL), vendar jj jj je še vedno ostalo od- jg jj prto vprašanje preskrbe jj jj z mesom, pijačami in g jg podobnim blagom. Ker E gj gre očitno za močno po- jj 1 trošnišlto središče ier se gj jj v poletnih mesecih po- g jj trošnja vseh dobrin po- jj 1 dvoji, je gospodarska jj Jj zbornica pred nedavnim jg jj sklicala sestanek pred- g jj stavnikov počitniških jj g domov in vseh več.iih jj 1 trgovinskih podjetij. Zal gj jj je odziv s strani podje- jj jj lij bil-zelo slab. Tako so jj jj najbolj pogrešali zastop- jj Jj nika »Emone«, ki oskr- gj E buje koprski okraj z jj jj' mesom, zastopnika »Pi- jj jj voprometa« in druge. S g Zato ni odveč bojazen, 1 jj da bo tudi tokrat ostalo jj jj samo pri sklepu, naj bi E jj trgovska in ostala pod- jj 1 jetja oskrbovala v bodo- jj jj če počitniške domove jj jj trikrat ali najmanj dva- g jj krat tedensko z živili in g jj pijačami ter bi hkrati jj jj snrejela naročilo za na- jj g slednjo dobavo. -sky j • POSTOJNA: Skrb za izobraževanje Občinski sindikalni svet v Postojni je imenoval komisijo, katere glavna naloga naj bi bila skrb za izobraževanje in tisk. Dajala naj bi razne pobude za različne oblike strokovnega izobraževanja zaposlenih vajencev, pa tudi za družbeno ekonomsko izobraževanje članov, organov upravljanja. Komisija naj bi tudi spremljala izobraževanje na vseh področjih v sodelovanju z izobraževalnimi institucijami in tako skupno skrbela za izboljšanje izobraževalnega sistema. Občinski sindikalni svet je v zadnjem času v sodelovanju z Delavsko univerzo priredil že enodnevne seminarje za predsednike delavskih svetov in izvršnih odborov sindikalnih podružnic. B. L. 0 TRBOVLJE: Rudarski institut Nenehni razvoj tehnične znanosti zahteva od proizvajavcev, da se povežejo z znanstvenimi zavodi ali pa sami ustanove take zavode. Do take ugotovitve je prišel tudi delovni kolektiv Strojne tovarne iz Trbovelj, saj so se že vrsto let navezovali na znanstvene ugotovitve, ki jim jih je posredoval Institut za separacije Strojne tovarne v Ljubljani. Vendar se je ta institut ukvarjal samo z vprašanji separacije premoga, znano pa je, da je nadaljnji razvoj STT odvisen tudi od razširitve proizvodnega programa. Ker ni dovolj sredstev za tako razširjeno dejavnost, se je porodila zamisel, da bi vse znanstvene delavce, ki delajo na področju rudarstva združili in tako dosegli večje izkoriščanje in vsklajevanje dela. Po vseh dosedanjih razgovorih so se sporazumeli, da se Institut za rudarstvo pri oddelku za rudarstvo fakultete za naravoslovje in Institut za separacijo STT združita v novi Rudarski inštitut. Na zadnjem zasedanju je delavski svet STT sklenil, da bo nastopal kot soustanovitelj tega novega rudarskega instituta. (av) 0 TRBOVLJE: Izpolnjevanje obveznosti Oddelek za družbeni plan pri občinskem ljudskem odboru Trbovlje je zbral nekatere podatke o polletni količinski proizvodnji v posameznih gospodarskih organizacijah. Po teh podatkih kaže, da je delovni kolektiv Cementarne v letošnjem prvem polletju proizvedel 49.141 ton cementa, kar je 10 tisoč ton več kot v istem obdobju lani. Kljub tako povečani proizvodnji pa niso izpolnili plana, čemur je vzrok zakasnelo poskusno obratovanje. V prvih štirih mesecih letos so dosegli ugodne količinske rezultate kot tudi ugodno vnovčeno realizacijo. Delovni kolektivi ELIT in Mehanika. Prvi je že v začetku junija izpolnil polletni plan. slednji pa je presegel planska predvidevanja v vseh treh osnovnih artiklih, in sicer: v skupini okovja za stavbno pohištvo za 32,1 •/», v skupini instalacijskega materiala za 22.2 % ter v skupini pribora za vode in kable za 17.5 •/», medtem ko so vrednostno presegli približno za 2.5 »/o. Dokaj slabe rezultate pa je dosegel delovni kolektiv tovarne pohištva. V polletni količinski proizvodnji je namreč pod planom kar za 38.7o/0. (av) • RUDNIK TRBOLJE: 2300 ton več premoga Rudarji rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik so v prvih šestih mesecih letos nakopali 557 tisoč 700 ton rjavega^- premoga, oziroma 2300 ton ali 1.14 o/o več, kakor so planirali. To je vsekakor pomemben uspeh, predvsem še, če upoštevamo njihove težave. Tako niso letos na Dobrni zaradi velikega zemeljskega plazu kopali premoga, precej pa so jih ovirali tudi vdori vode. (av) • CELJE: Novosti za občinski praznik Tudi letos je Celje za svoj občinski praznik dobilo dve novi moderni gospodarski instituciji. V soboto so odprli hotel >-Celea« s 120 posteljami, ki lahko sprejme okoli 2000 gostov. Tako v Celju ne bo več težav s prenočitvami, saj so doslej morali marsikateri gostje prenočevati drugje, kot v Rimskih Toplicah, Rogaški Slatini. Gradnja novega hotela je veljala 350 milijonov dinarjev, skupaj z ureditvijo okolja in nabavo opreme. V ponedeljek pa so odprli tudi novo mlekarno, tako de bodo Celjani sedaj lahko dobivali vstekleničeno mleko. Organizacija Zveze borcev Store pa je v okviru občinskega praznika odprla svoj dom odiha na Svetini. Pri gradnji doma so pomagali člani te organizacije in kolektiv Železarne Store. ŽE • NOVO MESTO: | Gradili bodo rekreacijski center na Gorjancih Na zadnjem razširjenem plenumu ObSS nili, da bi bilo dobro uveljaviti politiko re- 1 Novo mesto so med drugim razpravljali tudi gresov, odvisnih od višine osebnih dohodkov * rekreaciji. ----'-lij'-1-1’— ”---------------- - --------------------- koristnikov. Prav gotovo pa je nekaj vzroka za slab odziv delavcev treba iskati tudi v polkmečkem sestavu proizvajavcev v novomeški komuni. Kolektivi, ki imajo dojnove oddiha, bi morali preko vsega leta z učinkovi- Podatki o domovih oddiha in številu delavcev, ki so lani v njih' preživeli letni dopust, kažejo, da so kolektivi v zadnjih letih vložili v te namene nemalo naporov in sredstev ter se trudili svojim članom zagotoviti čimboljši počitek. V lanskem letu tejšo propagando večati število onih, ki od-so v novomeški občini razpolagali s 162 le- hajajo na oddih.'Dosedanja, praksa je poka-žišči, zmogljivosti kuhinj pa so bile 190 obro- zala, da s suhim obvestilom na oglasni deski kov. Domala vsi domovi počitka so ob morju, ni večjega uspeha. Nekateri diskutanti so lani pa so bili odprti od 9. junija do 15. sep- opozorili tudi na to, da vodstva podjetij vse tembra. V njih bi lahko v tem času nočilo preveč vabijo v svoje domove oddiha pred- 14.800 gostov, vendar so zabeležili le 10.300 nočitev, kar pomeni, da je bilo upprabljenih samo 69,5 % zmogljivosti. Cene penzionov so se lani gibale od 500 do 800 din na dan, regresi pa so bili dokaj različni. Poročilo, pa tudi razprava na plenumu, sta opozorila na več napak pri organiziranju rekreacije. Lotimo se jih kar po vrsti. Kolektivi novomeške komune so se pri gradnji in ure7 janju svojih domov počitka vse preveč enostransko usmerili v obmorsko območje. To je napak po eni strani zato, ker vsem delovnim ljudem počitek ob morju pač ni pogodu, bodisi zaradi zdravstvenega stanja, bodisi zaradi osebnih želja, pti drugi strani pa je morje od novomeške komune precej oddaljeno, tako so stroški potovanja večji, delavci potujejo dlje na dopust, kar predstavlja težavo zlasti pri velikih družinah. Morda se prav zaradi oddaljenosti nekateri težko odločijo za dopust na morju, čeprav je cenen. Deloma pa so vzrok, da zaposleni premalo odhajajo v počitniške domove, tudi sorazmerno nizki prejemki delavcev, zato so me- stavnike drugih podjetij in organizacij v1 reprezentančne namene in z željo, da bi »utrdili« poslovne stike. Na plenumu šo izvolili tudi pripravljalni odbor za ustanovitev konference za oddih in rekreacijo pri ObSS. Ta konferenca se bo sestala konec avgusta ali v začetku septembra. Na njej se bodo temeljito pogovorili o vsem, kar zadeva oddih in rekreacijo, v prvi vrsti pa o tem, kako uskladiti počitek delavcev v komuni. Mreža domov oddiha po kolektivih namreč nujno terja v komuni telo, ki bi urejalo medsebojno zamenjavo ležišč med podjetji in vsklajevalo ostale probleme te vrste. V okviru konference pa bodo pričeli resno razmišljati tudi o ustanovitvi občinskega rekreacijskega centra. V ta namen bi prispevali sredstva vsi kolektivi v komuni. Novi center naj bi nastal po dosedanjih zamislih nekje na Gorjancih, Torej v neposredni bližini Novega mesta in bi bil odprt vse leto, hkrati pa bi lahko služil tudi za dnevni in tedenski obisk in ne le za letne dopuste in bi imel tudi ustrezne športne naprave. Ceš • ŽELEZARNA JESENICE: CDS o pravilniku delitve čistega dohodka Centralni delavski svet železarne Jesenice sklicuje pred vsakim važnim zasedanjem konferenco vseh organov delavskega samoupravljanja. Na zadnji taki konferenci so obravnavali novi pravilnik o delitvi čistega dohodka za letos. Novi pravilnik naj bi zagotovil smotrnejše gospodarjenje. železarji so zaradi nastalega položaja od januarja naprej primorani, da razmerje med skladi in osebnim dohodkom zmanjšujejo v korist osebnih dohodkov. Kolektiv je že pri sprejetju finančnega plana sklenil, da kljub planirani povečani realizaciji osebnih dohodkov ne bo povečal. Prvi periodični obračun pa je pokazal, da kljub povečanju fizičnega obsega proizvodnje ne dosegajo planiranega dohodka, da bi lahko krili izplačane osebne dohodke. Centralni delavski svet je na podlagi prikazanega obračuna začel takoj ukrepati. Razen tega, da so se lotili v vseh ekonomskih enotah zmanjševanja proizvodnih stroškov, je CDS sklenil, da z majem začnejo izplačevati zmanjšano akontacijo osebnih dohodkov. Tako mesečno zadržijo okoli 11 °/o celotnih osebnih dohodkov. To zmanjšanje se odbija od doseženih uspehov po enoti proizvoda, računa pa se na planirane osebne dohodke v letu 1962. Zadržanje je Progresivno in se računa na komu-lativnem uspehu v letu 1962. Tako Zmanjšane osebne dohodke bodo dobivali toliko časa, dokler ne bodo dosegli planiranega čistega dohodka. Ta ukrep je pokazal, da kolektiv železarne razume kritičen položaj, vendar menijo, da je odstotek zmanjšanja dokaj velik, upoštevaje, da se življenjski stroški Povečujejo. Zato so na konferenci menili, da bi bilo zgrešeno, če bi Vsa bremena podražitve surovin, Prevozov in posledice raznih instrumentov, nosil kolektiv, ker pač be more na to neposredno vplivati. Menijo, naj bi za svoje delo ki je po planu večje od lanskega, seveda če dosežejo predvideno realizacijo, dobili enake osebne dohodke kot lani, čeprav na račun zmanjšanja skladov. V primeru Pa, da bi dosegli boljše finančne rezultate, pa daje pravilnik prednost skladom. V razpravi so tudi Poudarili, da pogosta menjava raznih predpisov negativno vpliva na same proizvajavce, kakor tudi na gospodarjenje. Zaradi nestalnih dobav posameznih surovin, morajo na primer ustvarjati velike zaloge in na ta način zmanjšujejo obratna sredstva. Govorili so tudi o cenah izdelkov, ko so namreč prodajne cene nižje od lastne cčne. Stane Torkar • Škofja loka: Napore za povečanje izvoza bo treba podvojiti V letošnjem letu je sedem gospodarskih organizacij v oblini Škofja Loka planiralo pre-nej večji izvoz, kot je bil dosežen lani, ko je celotni izvoz znašal 751 milijonov dinarjev. Letošnji izvoz naj bi dosegel 1300 milijonov dinarjev, kar Predstavlja desetino celotnega dohodka omenjenih podjetij. V prvih mesecih letošnjega leta so bili rezultati izvoza še kar uogdni, razen v podjetjih LTH in Gorenjski predilnici, ki sta pa zagotavljali, da bosta z izvozom kasneje pohiteli. Skratka, iz razgovorov s predstavniki gospodarskih organizacij kaže, da izpolnitev plana izvoza pač ni nikakršen problem. Rezultati, doseženi v prvem polletju pa kažejo na to, da so • NOVA GORICA: Otvoritev samopostrežne trgovine Pred kratkim so v Novi Gorici ob Erjavčevi cesti odprli samopostrežno trgovino in delikateso, ki imata skupno prodajno površino nad 250 kvadratnih metrov. Oba trgovska lokala, ki se jima bodo kmalu pridružili Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je v okviru VII. mednarodnega sejma vin, žganih pijač in sadnih sokov začela pokušnja vin. Na sejmu sodeluje 14 držav iz Evrope, Avstralije, Afrike in Azije, ki so prispevale okoli 750 vzorcev. Na sliki: ocenjevalci pri delu bile posamezne izjave glede izpolnjevanja plana izvoza nekoliko neodgovorne, istočasno pa je videti tudi, da so posamezna podjetja prav vprašanju izvoza posvečala le malo skrbi. Izvoz v prvih šestih mesecih je dosegel namreč le 400 milijonov dinarjev, kar je le za 3 % več kot lani v istem času, letni plan izvoza pa je tako dosežen le s 30 %. Izvoz so v planiranih proporcih uresničila le podjetja NIKO, LIP Jelovica in Šešir, vsa ostala podjetja pa so precej globoko pod planom. Zadnji čas je, da tudi podjetja LTH, Predilnica, MLIP Češnjica in Marmor store vse, da bi zadostila svojim obvezam, ki so si jih zadala v svojih planih posebno ker je za po-večanjet izvoza veliko možnosti. • CELJE: Priprave na polletne konference Tudi letos bodo imele sindikalne podružnice na območju celjske občine pofletne konference. Razpravljali bodo predvsem o gospodarjenju v prvem polletju. Vsi udeleženci polletnih konferenc bodo pravočasno dobili gradivo o gospodarskih rezultatih, tako da bodo lahko v razpravi aktivno sodelovali. Predsestvo občinskega sindikalnega sveta je priporočilo vsem sindikalnim podružnicam, naj temeljito analizirajo polletno gospodarjenje, ker bodo le tako lahko odpravili marsikatere pomanjkljivosti. Razen tega bodo razpravljali tudi o nagrajevanju in izostankih z dela. Vse polletne konference naj bi se zaključile do 20. avgusta. ŽE še prodajalna čevljev, prodajalna mleka in mlečnih izdelkov ter drogerija, sta zelo lepo urejena. V gradnjo in opremo so vložili okoli 65 milijonov dinarjev, ki sta jih prispevala občinski ljudski odbor in »Grosist-Gorica«, katerega last bosta lokala. • transport ILIRSKA BISTRICA: Javna kritika zaleže Nemalo so bili »užaljeni« prii ilirskobistriškem »Transportu«, ko je bilo na zboru SZDL govora o neupravičeno visokih dohodkih v njihovem podjetju, kajti komisija za delitev čistega dohodka je ugotovila, da je proti koncu 1961. leta šlo vsaj za 50 % preveč sredstev za delitev osebnega dohodka, predvsem na račun skladov. Tudi v začetku tega leta so v tem podjetju kljub opozorilom, naj ne zanemarijo skladov na račun osebnih dohodkov, krepko »potegnili« z osebnimi dohodki navzgor. Pri tem so se sklicevali predvsem na podoben položaj ostalih transportnih podjetij, kar pa komisija za delitev čistega dohodka seveda ni upoštevala. Tako so končno le prepričali člane kolektiva In predstavnike organov samoupravljanja, da je bistvo dobrega gospodarjenja prav smotrna delitev sredstev, slednje pa so morali celo prepričati, da jim za udeležbo na sejah delavskega sveta ne gre sejnina. Pri .Transportu1 se člani DS namreč tako dolgo niso udeleževali sej, dokler jim ni bila priznana sejnina. No, medtem so se stvari korenito spremenile — ne nazadnje po zaslugi zdrave javne kritike. - -sky • AJDOVŠČINA: Ni problemov z zaposlovanjem Ajdovska ■občiha je edina v novogoriškem okraju, ki se ne srečuje s hujšimi problemi v zvezi z zaposlovanjem delavcev. Rekonstrukcije in delne razširitve nekaterih industrijskih podjetij -so,omogočile stalno zaposlovanje doraščajočih moških in žensk. Zavod za zaposlovanje, ki je bil ustanovljen v -začetku lanskega leta, je posredoval zaposlitev nad 1500 osebam. V istem času pa je odpovedalo . delovno razmerje okoli 900 delavcev, tako da znaša število novozapo-slenih nad 600. Trenutno je v občini zaposlenih okoli 5500 delavcev; pri zavodu pa jih je prijavljenih za novo zaposlitev 46, med njimi 18 žensk. L. K. • OBALNE OBČINE: Zakaj tri pekarne? Že dobri dve leti postavljajo občani obalnih občin na raznih sestankih vprašanje, zakaj ob obali kar tri pekarska podjetja, ki so komaj 50-odstotno izkoriščena. Razumljivo, da takšno poslovanje ni v prid potrošnikom, niti samim gospodarskim organizacijam, ki so — z izjemo koprske pekarne — domala brez skladov, medtem ko visoki režijski stroški treh uprav bremenijo proračune teh pekarskih podjetij ter visijo kot cokla na stroškovnih kalkulacijah. __ V najmanj zavidljivem položaju je piransko pekarsko podjetje, zato je tem manj razumljivo,. zakaj je kolektiv sprejel v sestav pekarne prav nič donosno kavarno Tartini v Piranu in kavarno »Kekec« v Portorožu. Kljub temu se v Izoli, kot v Kopru, na vse kriplje otepajo primerne oblike združitve, toda kaže, da bo v interesu potrošnikov kot v interesu obla-nih komun treba kar najhitreje nekaj ukreniti. -sky • GORIŠKA BOLNIŠNICA: Znižane cene oskrbnega dne Tudii kolektiv Goriške bolnišnice se je vključil v prizadevanja za zmanjševanje stroškov zdravstvenegh varstva. Z boljšo organizacijo dela in večjim 'prizadevanjem .posamezni-TcpV ''"bo" odslej zaračunaval okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje oskrbni dan po 2700 dinarjev, to je za 546 dinarjev manj kot v decembru minulega leta. Že lanska cena oskrbnega dne je bila v Goriški bolnišnici med najnižjimi v slovenskih bolnišnicah. Z ozirom na to, da so prav v minulem letu znatno narasli stroški za hrano, zdravila in drug material, ki ga v bolnišnici nujno potrebujejo za normalno poslovanje, in da se tudi doslej niso bistveno znižali, ne morejo računati na zunanje ugodne vplive. Predvideno ceno oskrbnega dne bodo torej lahko dosegli le s skrajno notranjo štednjo, seveda ne bo smela iti na račun pacientov. Za 546 dinarjev nižjo ceno oskrbnega dne kot v minulem letu bodo lahko dosegli le ob polni zasedbi oddelkov v Šempetru, Ajdovščini in Vipavi. S polno zasedbo bodo realizirali 124.600 oskrbnih dni. Ker pa ne nameravajo zvišati števila' zaposlenih, bodo dvignili delovno storilnost za kakih 15 odstotkov. L. K. Zadnja dela • ILIRSKA BISTRICA: Združitev kmetijskih zadrug Že na plenumu občinskega odbora Socialistične zveze v Ilirski Bistrici in kasneje na seji občinskega zbora in zbora proizvajavcev so precej govorili o združitvi sorodnih podjetij v komuni. Sprejeti so bili sklepi o postopnem združevanju podjetij, ki pa seveda ne bi smelo postati združevanje »za vsako ceno«. Zaradi tega so priporočili. da bi pred združitvijo izdelali potrebne gospodarske in ekonomske analize, ki‘naj bi pokazale upravičenost takih ukrepov. Loti!L,so ,se izdelave ,,teh analiz za lesno industrijo »Topol« in fovarno leso vinskih plošč »Lesonit«, tovarno organskih kislin in preskrbovalno podjetje »Snežnik« in kmetijski zadrugi »Tone Tomšič« v Knežaku in »4. junij« v Ilirski Bistrici. Na podlagi teh. analiz in temeljitih pretresov sta delovna kolektiva kmetijskih zadrug »Tone Tomšič« Knežak in kmetijska zadruga »4. junij« sklenila, da se združita v enotno kmetijsko zadrugo s sedežem v Ilirski Bistrici. Kolektiva preskrbovalnega podjetja in tovarne organskih kislin pa še razpravljata o združitvi v enotno podjetje. Vendar je to šele prva faza združevanja omenjenih gospodarskih organizacij, kajti po sedanjem predlogu bi se že v prvi polovici prihodnjega leta še ti dve podjetji združili in ustanovili enotno gospodarsko organizacijo »kmeti jsko-predel ovalni kombinat«, ki bi ustvarjal letno 2,5 milijarde bruto dohodka, namesto 1,5 milijarde, ki so jih ustvarila vsa štiri podjetja posamezno. Združitev pa je vsekakor koristna tudi zaradi enot- (Foto: M. Zaplatil) ne j šega nastopa na tržišču, zlasti pa zaradi smotrnejše uporabe investicij, hitrejše rekonstrukcije in uvedbe potrebne mehanizacije. JK • ILIRSKA BISTRICA: Lado Škrlj, novi predsednik ObSS Na torkovi seji predsedstva občinskega sindikalnega Sveta v Ilirski Bistrici, so med drugim razrešili tudi dosedanje, predsednika občinskega sir alne- ga sveta Edvarda Grege iča, id bo prevzel novo dolžnost' pri občinskem komiteju ZK in za novega predsednika izvolili Lada Škrlja. J -K. • ČRNOMELJ: Manj nesreč Komisija za higiensko tehnično varnost pri delu pri občinskem sindikalnem svetu v Črnomlju je analizirala varnostno službo po gospodarskih organizacijah v črnomeljski občini Kljub temu, da se je število zaposlenih povečalo za 4 %. se je število nesreč nasproti lani zmanjšalo. Medtem ko je bilo v prvem polletju 1961 povprečno 33 nesreč na mesec, jih je letos 31. Se manj je izgubljenih delovnih dni zaradi nesreč. Lani je bilo v breme gospodarskih organizacij izgubljenih povprečno mesečno 188 dni, letos 143, v breme socialnega zavarovanja pa lani 393 in letos 329. HTV komisija pri občinskem sindikalnem svetu bo v naslednjih mesecih pomagala posameznim komisijam v gospodarskih organizacijah, da se bodo le-te sistematično lotile spoznavanja in proučevanja posameznih delovnih mest ter ustreznega ukrepanja. -bp- Koper v sezoni' CD _C m Ljudje v uniformah se prerivajo skozi vrata, za sabo vlačijo puške, med tekom napenjajo pasove ali kose uniforme. Razvrstijo se v odprti pravi kot. Na majorjevi levi prva četa, pred njim druga in tretja, na desni četrta. Podčastniki rjovijo, naredniki vpijejo, častniki godrnjajo. Refren: Pohitite! Pohitite! Pohitite! Po šestnajstih minutah major prijazno sprejme poročilo tretje čete, čez minuto, nekoliko manj prijazno, poročilo prve. Četrta poroča s polnimi tremi minutami zamude; dvaindvajset minut po znamenju za alarm lahko začne major, napihnjen od ponosa, poveljevati bataljonu. Vzravna se in izprsi, pri čemer se njegov trebuh očitno scvrkne. Desna noga, noga, na katero se opira, je otrpla, z levo stoji korak vstran. Drža kot pri Ludendorfu. Ponosno se nasmehne Raabeju in se obrne proti bataljonu: »Voiaki,« razglaša, »pred veliko odločitvijo smo. Lahko se zgodi, da bomo morali posredovati. Od vsakogar pričakujem, da bo izpolnil svojo dolžnost. In če bo potrebno, do konca. Zvesto svoji prisegi. Razdelite vsakomur štirideset. ostrih nabojev. Strelivo zložite v torbico za naboje, v vsak predalček deset nabojev. Naboje za vaje poberite po desetinah, da ne bo zmede. Desetniki naj ostanejo pri svoiih desetinah. Naredniki naj bodo na hodnikih. Pisarne bodo v službi ves dan in vso noč. Gospodje častniki naj se takoj javijo pri meni. da bodo prejeli povelja. Čete naj se druga za drugo razidejo in naj jim razdelijo strelivo.« Dvorišče je prazno. Častniki se zbirajo okoli svojega poveljnika. Ponovi jim besede o odločnosti, pripravljenosti in izpolnjevanju dolžnosti. Nato se obrne k Raabeju: »Sporočite torej, da smo pripravljeni!« Poročnik Strick se vzpenja z Geigerjem in spremstvom po stopnicah proti poveljnikovi delovni sobi. »Podčastnik,« zakliče preko ramena. Ta se vdano skloni k njemu. »Podčastnik,« pravi Strick, »popolnoma se zanesem na vas.« »Da,« odgovori podčastnik. »Kaj pravite?« — »Rekel sem: Da, gospod poročnik.« — »Torej prav, podčastnik. Gospod Geiger vam bo potrdil, da vse, kar se bo zdaj zgodilo, temelji na pismenem ukazu poveljujočega generala.« — »Da. gospod poročnik.« — »Torej boste izvršili moj ukaz, ne da bi komu kaj o tem zinili!« — »Da, gospod poročnik.« Podčastniku je šinila kri v glavo zaradi Stričkove mirne samozavesti. Prav, storil bo svoje. Ne ve sicer, za kaj gre, toda svoje Ido storil/ »Da, gospod poročnik. Samo ostro po ukazih poveljujočega generala.« Strick gre s svojimi spremljevalci skozi pisarniški prostor, skozi predsobo narednika Demutha. Ta na široko odpre vrata pribočnikove sobe. »Zategnite si, prosim, svoj pas in pripravite samokres,« reče Strick Geigerju. Geiger prebledi, njegov obraz je podoben mehkemu siru, roke mu zadrhtijo. Prizadeva si, da bi premagal razburjenje z globokim, neslišnim dihanjem. Vojaki ga brez "besed opazujejo. Nepremični so kot stene. Podčastnik je dovolj vljuden, da ne opazi tega neumestnega vznemirjenja. »Upam,« reče tiho Strick Geigerju, »da ste gospodar položaja. Kar 'se bo zgodilo, se mora zgoditi. Zelo žal mi je, toda tega ni mogoče spremeniti. Ukaz poveljujočega generala. No, ne skrbite. Ukaz je jasen in dokazi, ki jim imam, so verni.« Geiger globoko diha, kot bi vsesaval moč. »Podčastnik, za zdaj počakajte tu!« ukaže Strick. »Pripravite se za aretacijo. Toda nikakršnih prostih vaj, ampak brž za ovratnik in naravnost v zapor. Zelo ljubo bi mi bilo, če bom poveljujočega generala lahko obvestil, da 'sem delo opravil.« Podčastnik pozdravi in se nasmehne. Vojaki se zravnajo, ker se je zravnal tudi podčastnik. Strick zamahne z roko. Odpre vrata polkovnikove predsobe. Prazna je. Eri je najbrž pri starem. Z Geigerjem, ki koraka ob Stričku, gre skozi predsobo in odsune vrata poveljnikove delovne sobe. Polkovnik ga pogleda z izbuljenimi očmi. Ustnice tesno stisne. Značilna lobanja je izgubila svoje 'oblike in učinkuje trdo in oglato. Okrožni vodja kuka iz naslanjača kot miška. Erikine oči se svetijo od radovednosti. Umakne se k zidu, da bi laže opazovala. Sobo prepleta redek dim. Kot pahljajoče' krpice tankega pajčolana. Lepo popoldne škili skozi okno z utrujenim sijajem. Sonce pripeka na vso moč. Polkovnik vstane počasi, kot bi ga podpirali. »Kaj naj to pomeni, Strick? Vojašnica je nenavadno živahna. Telefonske zveze so prekinjene. Iz vaše pisarne so mi sporočili, da ste dobili pomembne ukaze. Inšpektor Gareis je poklical okrožnega vodja in mu priporočal, naj me pri priči poišče, ker so se zgodile nenavadne stvari. Ze dvajset minut zahtevam, naj se oglasite pri meni, toda zaman. Bi mi mogoče pojasnili, kaj se pravzaprav godi?« Okrožni vodja u,dari po Stričku iz naslanjača. »Najbrž imate v načrtu nove uniforme na področju poveljstva? Človek,« in zavzdihne, »kaj se nikakor ne morete pomiriti? Morate vedno delati težave?« — »Na žalost, gospod doktor, tokrat celo daljnosežne.« Polkovnik narahlo zardeva. Zazija, Toda Strick ga prehiti: »Na fuhrerja so Streljali. Pričakujejo vstajo. Imam natančna povelja in vsa pooblastila, da jo zadušim z vsemi sredstvi..« Polkovnik znova zapre usta, in z levico tipa za naslanjalom. Okrožni vodja je podoben mezgu. Erika z rdečim jezikom oblizne rdeče ustnice, oči se ji lesketajo. Polkovnik Mulier se opre na naslanjalo. »Kaj to pomeni?« zasika. Strick potegne iz žepa samokres, kot bi 'potegnil ključ vežnih vrat. »Takoj boste videli, kaj, Mulier.« Polkovnik se, narahlo zdrzne ob ponižujočem »Mulier«. Zravna se in ga prezirljivo pogleduje. Njegovi možgani delajo kot računski stroj. Strick suho pojasnjuje in se igra s samokresom: »Dokaze imam, Mulier, da ne podpirate samo zločinskih načrtov, temveč da ste nekatere tudi sami izdelali.« Polkovnik si prizadeva, da bi bruhnil v smeh. Skoraj neslišno izdavi: »Vi ste popolnoma zblazneli, Strick. Spravite orožje in spametujte se. Popolnoma ste znoreli.« Okrožni vodja odskoči, kot bi ga nekdo zbodel s šilom. Ugovarja. Z desnico trešči po polkovnikovi pisalni mizi kot po bobnu. »V imenu okrožnega vodje nacionainosocialistične delavske stranke vas pozivam, da ukaz takoj prekličete.« Strick ga blago pouči: »Vi nimate nobene pravice ukazovati, gospod doktor!« Ta zatuli, kot bi hotel s krikom podreti sovražnika. »Ugovarjam. Takoj bom poklical deželnega vodjo.« — »Za to ste že prepozni,« pojasnjuje Strick. »Vi ste najbližji prijatelj tega človeka.« S samokresom pokaže na polkovnika. »Upravičeno sumim, da ste z njim sodelovali. In vaše sedanje vedenje t6 tudi potrjuje.« »Človek,« izbruhne besno polkovnik. »Saj ne veste, kaj delate!« Strick se obrne h Geigerju: »Gospod stotnik, oba gospoda začasno v stražarsko celico. Vse olajšave ukinjene. Ravnajte z njima po predpisih. Obisk samo z mojim posebnim dovoljenjem.« Polkovnik pozeleni od jeze. Roko na naslanjalu stisne v pest. Njegovi sklepi pokajo. Kolena se mu tresejo od vznemirjenja. Možgani krčevito delujejo. Misli piuskajo po možganih kot curek, ki brizga z visokim pritiskom iz cevi. Strick tiho zagrozi: »Nobenih neumnosti, Mulier. Imeli ste že priložnost, da ste me spoznali. Niti za trenutek se ne bom obotavljal in vas bom pihnil, če se temu ne bom mogel izogniti.« Zapirač na samokresu zašklepeta. Polkovnik začuti mrzle znojne kaplje na čelu. Prepozno je. Lahko bi slutil. Ne bi smel čakati. Moral bi ga zmak-niti. Popolnoma. Brez pomislekov. Samo prej, mnogo prej. Okrožni vodja še ne razume, da se je polkovnik — vsaj za zdaj že odločil in popustil. Zavpije: »To vas bo drago stalo! To je .najčistejša kršitev zakona.« Strick se kratko nasmehne in se umakne Geigerju s poti. Geiger čuti, da se je približal njegov veliki trenutek. Klasična nemška tragedija. Kot markiz Posa v don Kariesu. Svojo vlogo igra dovršeno. »Gospoda moja,« reče in se kratko, leseno prikloni z izrazom odločne omahljivosti. »Prositi vaju moram, da gresta z mano.« Strick odpre vrata in pokliče: »Straža!« Prikaže se podčastnik z brzostrelko. »Prevzemite oba jetnika in ju odpeljite v stražarsko celico. Če bi poizkusila bežati, uporabite takoj orožje.« »Da, gospod poročnik,« reče podčastnik in si resno prizadeva, da bi skril nasmeh. Stražarji obkolijo je.tnika. Geiger stopi gibčno naprej, pripravljen, da premaga sleherni odpor. Za njim dva stražarja. Nato Mulier in Friedrich, z bledima obrazoma kot obe-šenca. Za njima podčastnik z brzostrelko in za njim še dva vojaka. Koraki topotajo po stopnicah, odmevajo med zidovi in se zgubljajo po hodniku. Utihnejo kot pridušeni, topi kriki. Strick zavaruje svoj samokres in ga spusti v hlačni žep. Še nekaj sto takšnih, kot je on, pa bi lahko preobrnili vojsko, kot preobrnemo nogavice, preden jih obesimo na vrv, da bi se posušile. Eri pristopi. Njeni pogledi polzijo po njegovem obličju, ki je brez izraza. Oči ima priprte, kot bi hotele videti samo neznaten del sveta. »Si vse natanko premislil?« ga vpraša. »Nimam več kaj premišljevati,« odgovori Strick. Rehhausenska akcija se razvija kot brzica, ki zanesljivo in z vso močjo drvi v novo, v viharju osvobojeno korito. Stražarske čete so v pripravljenosti. Tudi bataljon na vajah. Straže v ujet-niškem taborišču — stopnja pripravljenosti I. V vojaškem zaporu premeščajo, da bi spraznili celice. Toda najti ne morejo nikogar, ki bi sodil vanje. Gareis je biser. Njegovo vodilo: vključiti se v nacionalni socializem je bilo prepozno! Vse gre kot po maslu. Vrhove so vrgli iz sedel. Mestni stranki so posredovali izmišljen ukaz okrožnega vodje, naj nacionalno socialistična delavska stranka ne začne z nobeno akcijo. Nekako eno uro bodo varovale mesto vojaške obhodnice poveljstva. Raab sestavlja potrebna navodila. Tisoč ljudi, dobro preskrbljenih z orožjem in strelivom, čaka povelja, naj krenejo. Poveljniki teh čet so v neposredni zvezi s poveljstvom, torej s Stričkom. Ukazali so jim, naj izpolnjujejo samo tiste ukaze, ki jih dobe od njega. Strick zaman poizkuša, da bi dobil zvezo z Niirnbergom. Tam sedi poročnik von V. Toda ni ga mogoče dobiti. Do Wiirzburga je mogoče samo z velikanskimi težavami. Kot bi zlepili telefonske žice s tekočo, žilavo smolo. Kessierjev urad molči. Javlja se samo neki major, ki bi rad izvedel, kaj se dogaja v Rehhausnu. Ampak Strick ga ne pozna. Zato slepomiši z odgovori in pojasnila, ki jih dobiva, ne povedo nič. Tanert pravi, da je po stranskih linijah čul nekaj o streljanju. Toda vse podrobnosti so zavite v temo in jih ni mogoče razvozlati. Na železniški postaji divja neki zelo mlad stotnik, pehotni častnik bataljona na vajah. Vsekakor duševno neprišteven, ampak v takšnem položaju ga je mogoče uporabiti. V eni uri je zasegel tri transportne vlake, toda šele potem, ko je vrgel novega postajnega poveljnika v zapor, ker se je temu upiral. Pri tem mu je zlomil tri rebra. Vse po ukazih poveljujočega generala. Isto stotnik je na Stričkovo nemajhno presenečenje uvedel nekakšno civilno pomožno službo. Ti prisilni civilni obvezniki pravkar razkladajo vlak s strelivom na voze in kamione, ki jih je nabral. Od tridesetih mož postajnega poveljstva, tako mu vnovič javlja stotnik, jih dvanajst na silo novači nove potrebne civilne obveznike. Ostalih dvanajst nadzira razkladanje tovora. Ostali so mu vedno na voljo in so popolnoma zaposleni. Prosi za okrepitev. Javlja, da je postavil drugi transportni vlak na stranski tir. V njem so nadomestni deli. Za bojevanje neuporabni. Tretji vlak je poln vojakov, ki gredo na dopust. Postavil jih je pod poveljstvo najvišjega častnika in najmanj čez dvajset minut bodo prišli v vojašnico. Tam naj jih, tako meni on, uredijo, da bodo za vsak primer pripravljeni. Strick ukaže majorju Wittkoppfu, naj oddeli te vojake v telovadnico, naj jih oboroži in drži v pripravljenosti pod poveljstvom ustreznega častnika. Major Wittkoppf je počaščen s tolikšnim zaupanjem in obljubi, da bo storil vse, kar bo mogel. Žal mu je, ker je polkovnik v zaporu, vendar doda. da je to pričakoval. Muilerju, temu drekaču in surovaku, je mogoče marsikaj pripisati, meni škodoželjno. Iri bog z njim. Skratka. Sod se vali. Rehhausen je v močnih rokah. Vogel se kraljevsko zabava. Bere — prvikrat — »Mein Kampf« in ugotavlja, da je nevčrietno zabaven. »Mein Kampf« je uradno berilo jetnikov, kaznjencev in prebivalcev temnic. In sveto pismo tudi. Toda tega Vogel že pozna. Tudi Vogel ima škatlo z žrtjem pod posteljo. Preskrbel ga je podporočnik Raabe. Najprej ga je hotel Raabe vzdrževati z nekakšno bedno hrano, normalnimi obroki, toda Vogel mu je pojasnil, da ne sedi tu zato, da bi začel shujševalno kuro. Raabe je takoj potrojil obrok. In Vogel se ne moti, če pravi, da je za vse tri, zase, za Raabeja in za Strička. Vogel pravkar že drugič bere o »malem uporniku Hitlerju«, kot se imenuje Hitler, preden je postal veliki upornik. Vsekakor se človek z brčicami tudi zdaj rad igra. Samo da uporablja namesto peska bombe in to je razlika. Vrata njegove celice — to je naj-prostranejši prostor v vsej stavbi — se odpro. Vogel pomigne do zob oboroženemu stražarju: »Popoldanska zabavica, kaj?« Vstopita polkovnik Mulier in okrožni vodja dr. Friedrich. No? Visoka obiskovalca? Morda nadzorujeta? Toda vrata se zaloputnejo za njima. Vzdigne se oblak prahu. Zapahi zaškripajo. Polkovnik in okrožni vodja, še vedno nekoliko zmedena, stojita pri celičinih vratih. Kot prestrašena zajca, ki sta zatavala v plesno dvorano. »Svinjarija,« zamrmra polkovnik skozi zobe. Okrožni vodja si obriše čelo s snežnobelim robčkom. Naglo, kot bi ga hotel odgrniti. Vogel piane na noge in s palcem med stranmi »Mein Kampf« z živim zanimanjem pogleda oba jetni-ška tovariša. »Usesti se moram,« reče okrožni vodja, utrujen, kot bi pretekel deset kilometrov. Vogel mu vljudno odstopi svoj prostor. »Kaj delate v tej luknji, Vogel?« vpraša polkovnik. Vogla popade neizmerna želja, da bi mu odvrnil: »No, in vi, Mulier?« Vendar se s težavo obvlada. »Zaprli so me, gospod polkovnik.« — »Vidim. In kdaj?« — »Sinoči.« — »In kdo. vas je dal zapreti?« — »Poročnik Strick.« — »Tako torej,« reče polkovnik. In tudi okrožni vodja reče samo: »Tako torej.« Polkovnik prisede k okrožnem^ vodji na posteljo. Strmi v izribana tla, škili po sivobelih zidovih in ■ diha počasi, pravilno. Vogel ga opazuje in je pripravljen, da mu ustreže. Toda predvsem si ogleda poioščene škornje, negovane nohte in pravi: »Da, da!« »In zakaj so vas zaprli?« vpraša polkovnik po krajšem premolku. »Iz političnih razlogov.« — »Tako torej,« reče okrožni vodja. »Povejte mi podrobnosti, Vogel,« ukaže Mulier, kot da še vedno sedi za svojo pisalno mizo. »Podrobnosti, gospod .polkovnik?« — »Da.« Vogel brska po .možganih in išče uporabne domislice. In govori: »Ftihrer-jev vojak sem, gospod polkovnik.« Polkovnik prikima. Ve. »In potem?« — »To je pravzaprav vse, gospod polkovnik. Kajti poročnik Strick ni nacionalni socialist.« Zdaj prikima tudi okrožni vodja, odločno in- nekajkrat; o tem je prepričan. »In po čem sklepate?« vpraša polkovnik. Vogel je poosebljena poštenost. »To je vendar jasno, gospod polkovnik. Na vsakem predavanju je dokazal. Pa tudi sicer. In niti ni prikrival. Saj naravnost siplje zlobne izjave; in njegove pripombe, ki jih je dajal pred javnostjo — in pred moštvom — so čista veleizdaja. In to mora ogorčiti dobrega-nacionalnega socialista, gospod polkovnik. Mar ne, gospod okrožni vodja? Človek se mora braniti. Tega vendar ni mogoče poslušati kar naprej in naprej. In tako sem mu rekel jasno in glasno, kaj mislim o njem. Po nasvetu podporočnika Raabeja sem hotel napisati obširno poročilo. Raabe je spoznal tega človeka in vedno je bil proti njemu. Toda preden sem utegnil stopiti Stričku na rep, me je nekdo zatožil in nato me je vrgel v ušivnico.« »Iztreblja svoje sovražnike,« reče jezno okrožni vodja. In polkovnik zamišljeno: »Zadeva je pravzaprav popolnoma normalna. Tudi mi bi morali uporabiti ta način. Seveda mnogo prej.« — »Vedno sem vas opozarjal, gospod polkovnik. Če bi me o pravem času poslušali, ne bi zdaj sedela tu.« — »Ne budalite, okrožni vodja. Čim ču-jem ,kdaj’ in ,če’, mi gre na bruhanje!« »Če želite na stranišče, gospod polkovnik, morate - dvakrat kratko pozvoniti,«, vljudno pojasni Vogel. Toda gospoda ogorčeno molčita. »Kako dolgo bo to trajalo, gospod polkovnik?« — »Kako naj vem, gospod okrožni vodja. Vprašajte Strička.« — »Pomoto bodo brž pojasnili. Vse skupaj je pomota, gospod polkovnik. Strick mora povprašati pri deželnem vodstvu Ali pri Kesslerju. Tam mu bodo pojasnili, da je sleherni sum o naju dveh neutemeljen. Deželni vodja me zelo čisla. In za vas prevzemam jamstvo, gospod polkovnik. To nemogočo potezo bo Strick drago plačal. Višji strankini uslužbenci so nedotakljivi za takšne ljudi.« Polkovnik začudeno bulji iz belega perila. V bes ga spravlja nepopravljiva neumnost okrožnega vodje. »Človek, kaj ne razumete, kaj se godi? Atentat na našega fuhrerja! Upor, ki se skuša prebiti. Kaj ne vidite, da dela Strick proti uporu in za fuhrerja? Strašna zabloda. Namenoma naju je vrgel v zapor. Odstranjuje najzanesljivejše nacionalne socialiste — vas in mene. Veste, kaj to pomeni? Da bova visela, če zmaga njegova stran!« Okrožni vodja osupne. Ovratnik mu je nenadoma pretesen. Vogel ga opazuje z odkritim sočustvovanjem. »Torej mislite, da ne gre za pomoto?« — »Se na misel mi ne pride.« — »Ampak — če bo Kessier?« — »Nikar ne začenjajte s Kessier jem. Kdo ve, kje je zdaj! Mogoče že leži s preluknjano glavo pod kakšnim nurnberškim zidom. Če ves upor ob pravem času ne zadušijo, bodo iz nas naredili milo.« »Tako je,« reče Vogel prepričljivo in , iz dna srca. »Kdo bi še nas poslušal.. ■* Še vedno nobenih vesti o dogodkih v Wurzburgu. Zvez z ostalimi poveljstvi | ni. In na lastnem ozemlju tišina, polna pričakovanja. Torej čakati. Dočakati. Biti v pripravljenosti. »Kaj se bo zgodilo?« vpraša Magda-Sedi v Stričkovi delovni sobi. Strick stoji pri oknu in gleda ven. Pri vhodu v vojašnico stoji dvojna straža. Obhod-hice ob poslopju. Strojnica na strehi stražarskega stolpa, od koder ima v oblasti vso cesto. Rehhausen miruje V lepem popoldnevu. Spodaj, na železniški postaji, vre promet. Sicer je povsod tiho. Tišina, polna pričakovanja. »Kaj zdaj?« Strick pritiska dlani na čelo. »Počakati, Magda. Nič, kot čakati. Premagovati težave, ukrotiti tiste, ki se upirajo, prisluškovati, če se tisto, česar ni mogoče razločiti, približuje ali oddaljuje.« — »In potem?« — »Mislite pozneje, Magda?« — »Da, ko bo vsega konec. Kaj bo potem?« Strick je utrujen. Brez volje strmi predse. Ljudje in okolica izginjajo pred njim kot v meglo. Svet, ki ga vidi, je svetel in bleščeč. Plamen bel kot sneg. kot v jedru eksplozije. »Ne vem,« reče brezbarvno. »Ne upam si več upati." »In zakaj še vedno upate?« Strick skomigne z rameni. »Zakaj ljubite tega človeka, ko vas drogi odbija? Zakaj pravite temu pravičnost in onemu zločin?« »Je že tako.« — »Vi jemljete vse z zelo lahke strani,« reče Magda. »Kaj pravzaprav pričakujete od mene? Naj govorim globokoumne besede, naj gubančim čelo, naj čepim v kotu, premišljujem, kimam s prazno glavo, kot da sem vse že naprej vedel? In če tega ne bi bilo, kaj bi me lahko še pretreslo? Eh, čeprav se boste razočarali nad menoj, Magda, meni se gnusi ves ta gnoj, rjavosrajčni in ostali. To je vse. Drugega motiva nimam. In, verjemite mi, popolnoma mi zadostuje.« »In vaši ideali? Boljše in lepše življenje, ki mora priti?« »Lepše in dostojnejše življenje? V tem zahodnem sodu za pomije? Kaj lahko, pihnete v smrdljivo petrolejko in rečete: dan je. Ne govorite o tem, Magda. Če ugasnemo eno svetlobo, še ni rečeno, da nam zasveti druga. Jaz lahko samo uničujem. Tega šo me naučili in to zdaj - delam. Ostalo morate storiti vi.« »Zakaj nočete pomisliti na prihodnost?« »Vsak dan, že polnih pet let, mislim samo na to, da me ne bo več, da bom ležal nekje zaklan, zmečkan ali .zoglenel. Junaška smrt ali podoben konec iz državnih razlogov. Žrtje za razbrzdano človeštvo. Nisem vedel, da je od 1933. leta milijone ljudi mislilo isto kot jaz. In potem ne ostane mnogo od življenja. Človek postane potuhnjen, hladen, brez srca. Vse svoje ideale pomeče preko palube in ne veruje niti vase niti V boga. Celo ljubezen se spremeni v opravilo. Kaj pričakujete od mene, Magda, drugega, kot da bom krvnik svojih sodnikov? Verjemite mi, da je vredno človeškega življenja — do poslednjega udarca srca.« Koraki se naglo približujejo. Stari Tanert odsune vrata v Stričkovo delovno sobo in obstoji na pragu. Težko diha. Razburjen je. Besede komaj izdavi. Pove: »Kessier. je tu!« Strick sliši. Čudi se. Počasi spoznava, kaj to pomeni. Eh, kaj pomeni? Lahko bi pomenilo. »Kje?« uradno vpraša. »Pri straži,« poroča Tanert. »Pogaja se z Geigerjem, ampak skozi zaprta vrata. Noče vstopiti. Avtomobilski motor v pogonu.« — »Kaj hoče?« — »Rad bi govoril z vami.« — »In kaj počne Geiger?« — »Izmika se z vašim pooblastilom.« Magda jima uradno seže v besedo. »Menda ne pripoveduje, za kakšno pooblastilo gre. Sicer bo Kessier pri priči vedel, kaj se tu godi.« — »Nobenih pooblasti nimam več,« reče Strick. Telefon ostro zazvoni. Hrupno zvonjenje napolni sobo, se širi in odbija od sten. Magda stopi k aparatu. »Da? Ne-Poročnika Strička ta trenutek ni tukaj-Njegova tajnica.« »Kdo kliče?« vpraša Strick. Magda pokrije slušalko, z roko. »Kessier,« odgovori. In telefonira. »Poročnik Strick se mora vsak trenutek vrniti. Da, slišim-Da. Povedala mu bom.« Magdi se izmuzne slušalka iz rok-Preplašena- srna, ki je zaslišala streljanje. Govori skoraj neslišno, »Kessier je prevzel poveljstvo nad Rehhausnom-Ker ima pooblastilo, mu je Geiger izročil ujetnike. Ta trenutek jih Kessier zaslišuje. Brž ko se boste vrnili, prosi, da ga pokličete. Zahteva, da ne zapustite teh prostorov. Poiskal vas bo, čim bo obračunal s stražo.« Raabe pridrvi v sobo. Zaloputne z vrati. Omet se odkruši in pade na tla-»Veš, da je Kessier tu? Kaj zdaj?« Mir šice na Raabejevem obrazu poskakujejo. »Ka.i bomo zdaj?« Strick se nekoliko razburjeno igra 5 svinčnikom. Vrže ga na pisalno mizo podrsa po njem s prsti. »Lahko bi likvidirali. Lahko bi ostalim na sil® vcepili zaupanje.. Lahko bi se pogajal’ s polkovnikom. Kajti gotovo je, da s® brez krivde ne bi pustil tako mimogrede aretirati. Niti malo ni nonaklo-njen barantanju s prusko vestjo.« ► ♦ ♦ ♦ ♦ ♦.» ♦ ^ Slatina Radenci in njenih osemdeset let Turistične mikavnosti zdravilišča O zdraviliških prednostih znanega radenskega izvira malone tik ob desnem bregu Mure so bili doslej že napisani nepregledni časnikarski stolpci; o skrivnostni moči »vode treh src« pripovedujejo domala vsi leksikoni in domači ve-deži; Slatina Radenci je že dolgo pojem za hidroterapijo, ki uspešno zdravi mnoge bolezni. Toda doslej zanemarjene turistične mikavnosti slatinskih vrelcev se z letošnjo sezono bude v mislih iz dneva v dan številnejših obiskovalcev, izletnikov in turistov, ki jih železnica ali pa uglajen asfalt privedeta v Slatino Radenci. O turistični dejavnosti zdraviliška kronika molči. Nemara jo je preteklost nalašč osiromašila s tovrstno dejavnostjo in jo šele zdajšnji čas uvršča med gospodarske dejavnosti, v korist občini in občanom. Poglejmo, kaj pravi kronist, kot nam ga predstavlja predsednik tamkajšnjega turističnega društva in sekretar Zdravilišča Radenci tovariš Alojz Jureša: »Takrat, bilo je leta 1882, so naši predniki prvikrat zapisali nekaj besed o mineralni vrednosti radenskih vrelcev. Ta letnica je v zgodovini Radenc zaznamovana kot ustanovitveno leto zdravilišča, četudi je bil radenski slatinski vrelec, po domače »bublja«, v znanstvenih krogih znan že 10 let prej. Že leta 1872 je namreč dunajski letopis za balneologijo, (veda o proučevanju zdravilnih vod!), hidrologijo, (nauk o vodah, vodoznanstvo!), in klimatologi j o (nauk o podnebju in vremenu!) zabeležil, da je ta slatinski vrelec toliko pomembnejši, ker je pač eden najbogatejših natron-kislih vrelcev v Evropi. Toda leta 1882 je sin radenskega pionirja dr. Karla Henna Roman dogradil in izročil namenu staro kopališče z 11 kabinami. Nad kopališčem je uredil sobe- za tujce ter tako postavil temelj radenskemu naravnemu zdravilišču in zdraviliškemu turizmu. njo pripoved bogati z novimi elementi, ki že predstavljajo osnovo za turistično dejavnost kraja, ki ga sicer odlikuje ogrlica turističnih lepot in folklornih zanimivosti. Slatina Radenci je križpotje. Od tod vodijo pota proti slikovitim zidanicam na Kapeli, med edinstvene klopotce v Jeruzalemskih goricah, pa v Železne dveri; od tod vabi Negovsko jezero, izgubljen biser med naravnimi vrednotami bogatega okolja; pa spet Lendava in lončarji v Filovcih, »kurentovanje« v Prekmurju, Petrovci— Se bi lahko naštevali pota, katerih zemljepisno središče so Radenci Slatina! Vrednost temu središču pa daje ureditev Zdra- dr.ugo leto je v veljavi, zakon o naravnih zdraviliščih in o naravnih sredstvih. Ta zakon podčrtuje načela, da se morajo naravna sredstva uporabljati in izkoriščati ekonomično z upoštevanjem družbenih koristi, kjer je vsekakor poudarek na nadaljnjem vsklajevanju potreb zdravstva, turizma in gostinstva. Bistvene naloge pomenijo ob uveljavljanju tega zakona zna- Trenutni utrip turističnega dostojnim začetkom uresničeva- (en napredek v organizaciji in življenja že trka na vrata pri- nja tega namena nas že sezna- pravni ureditvi naravnih zdra-hodnosti. nja bazen: urejena plaža, ska- vin^. izredno pomembna je do- Načrt pripoveduje o izgrad- kalnice, primerno topla voda ... kumentacija k resoluciji ljudske nji sanatorija s .hotelom z last- Pridružilo se mu bo še telova- skupščine naše republike o po-no restavracijo za potrebe zdra- dišče na prostem, kjer bodo lah- ^iki razvoja v letošnjem letu, vilišča v pravem pomenu besede; pripoveduje pa tudi o izgradnji hotela kot turističnega objekta, ki naj bi s svojimi noč-ninskimi kapacitetami omogočil zadrževanje priložnostnih obiskovalcev. v kateri je rečeno, da naj bi se investicijska sredstva (blizu 4 milijarde dinarjev!) usmerila k intenzivnejšemu povečevanju zmogljivosti v bolnišnicah in za razširjanje zdraviliške dejavnosti v naravnih zdraviliščih. Re- ko prišli do svojih morebitnih »konjičkov« odrasli kot otroci. Takšno načrtovanje vsekakor zadeva v samo naselje, katerega urbanistični program predvideva zaključeno gradnjo stanovanjskih hiš, blokov in manj- ________________ Zdaj, to je prvi korak v ure- ših gradenj, objektov družbene- soiucija poudarja dejstyo, da po ditvi turistične podobe kraja, so ga standarda ter seveda popol- novih predpisih formirajo lastni odpahnile svoja vrata vveekend nejšo komunalno ureditev, ki bo dohodek tudi zdravstveni zavo-hišice, petnajst po številu, ki nudila stalnim prebivalcem Ra-lahko nudijo udobno bivanje dene tisto privlačno domačnost, štiridesetim gostom. Hišice sto- ki je nepogrešljiva zibelka goje v parku nedaleč od bazena in stoljubja. predstavljajo vsaka zase inti- Hkrati pa naša pripoved, ki di, kar jim omogočava najemanje investicijskih kreditov, kar je seveda tesno povezano z raznimi načrtovanji. Pozornost velja tudi resolu- dicinski namen v turističnega 350 gostov, ki jih dnevno preštejemo med stalnimi koristniki zdraviliških uslug, dopolnjuje dnevno še na stptine priložnostnih obiskovalcev, ki jih privabljata čudovit gozd z urejenimi stezami ter letos dograjen bazen olimpijskih kvalitet. Ob nedeljah, pa ob sobotnih popoldnevih, se zgrne na kopališkem prostoru ob bazenu tri, uo otvoritvi turistične razstave celo do štiri tisoč kopalcev. Pri-v Radencih. Uvodno besedo je hajajo iz vseh smeri: iz Murske tek in odmor, Počitek ni vselej mirovanje in kratkočasno lenarjenje! Zategadelj nas seznanja načrt o turistični ureditvi Radencev še z rekreacijskim središčem. Z mikavnostim Radencev, nikakor ne sme mimo medicinske vrednosti slatine, ki je pogojena v izrednih kvalitetah mineralnih vrelcev, v podnebju in v urejenosti zdraviliških uslug. Že pol- :: Sobote, Ljutomera, Ormoža, iz Maribora, Radgone ... Med avtomobili, parkiranimi v nepredirni senci, prebiraš različne registracijske tablice: Lj, Zg, Bg, Su, da ne naštevamo tujih oznak za avtomobile, ki jih je zlasti v tem času dovolj. Tako živemu prometu in številnim obiskovalcem pa seve- imel predsednik turističnega društva tovariš Alojz Jureša Tega leta je obiskalo Radence 79 gostov; leta 1918 se je to število povečalo na 360, a leta 1937 je obiskalo Radence že 2260 gostov. No, za ilustracijo: lani je obiskalo Radensko Slatino 5500 gostov — od tega pre- v drznih lokih ter v rah-65.000 nočninami!« lih vzpetinah približuje Slatino Osemdesetletnica pa obrača Radence jugoslovanskim magi-list v kroniki Slatine: doseda- stralam. za turizem, ki vsebuje pomembna stališča gledč na perspektivo razvoja naravnih zdravilišč. Resolucija pravi, da mora biti uporaba , naravnih zdravilnih sredstev omogočena zdravstvu in turizmu kot osnovnima nosilcema; družbeni interesi seveda zahtevajo, da je organizacija zdravstvene službe v •zdraviliških krajih takšna, da vselej omogoča smotrno izkoriščanje zdravilnih lastnosti naravnih zdravilnih 'sredstev v vseh oblikah, ki jih dopušča medicinska znanost. Tako je torej zdraviliški smoter vsklajen s prizadevanji turističnega društva v Radencih, saj pomenita obe brigi enako vrednost na tehtnici primerjave. Namen je potemtakem tisti, ki napoveduje laskav razvoj zdravilišču kot turističnemu centru Prekmurja, ki že danes predstavlja opazno številko pri vsakoletnem formiranju narodnega dohodka v tamkajšnjem okraju. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ I ! ♦ i ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ j: f »ZARJA« »S AVA« Zavod za zaposlovanje delavcev Jesenice na Gorenjskem Kolektiv Elektrarne Moste MOSTE — ŽIROVNICA čestita za občinski praznik in 10-let-nico obratovanja HE Moste vsem potrošnikom električne energije KOMUNALNO PODJETJE JESENICE OBRTNO PODJETJE »COKLA« BLEJSKA DOBRAVA W! er ti m « OBČINSKI LJUDSKI ODBOR •A9 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Trgovsko podjetje ŽELEZARNA JESENICE > %> 0£- /XX- %ŽV»->.Nx »^ -x> >«%«, **>X' s tt, f '* X /X, '•%,%> ■***&' X %, v 0/'%^ xN !<£ v %. %„ <$>, %• -Sb*,, %, X <°o , % ° U v , x e X x Vv XXx%0t,% X* X X * $ X* +. k,, X X XX^ ‘ ' ‘ t* XX $ * > S? %' v X> >/X>»0.NX ^ XX, XX 5 'Jf "O 's* , S$V, X, ' < \\\V^ ■MiBHBipiiiiiiii............................mi.............iiiiiinii.lil.i.lil.Hlinili,.mn..n......m*............................. ..... .............................................................................................M!"11.mi*...."F®...... |l!lll!lllll!lllllilllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIII!lllllllllllil|l!l!l|||!l|{|| | PORTRETI- j |lll!llllll!lll!llllllllllllllll[l!lll!lllilllllll!lllllll!llllll!!lllll|||||||||| — AH se ti ne zdi, da je šel Peter s saom.kriti-ko malo predaleč? <0 Spreten človek ... svojemu šefu vedno prižge cigareto prvi... ... vedar mu je danes z vžigalico zažgal 'kravato! Kdaj neki bom,o začeli proizvajati vžigalice, ki ne eksplodirajo kakor bomba? SIMO KLARIČ: Hiš Iti podnajemnik Podnajemnik Marko je gledal s stare železne postelje miško, ki je begala izpod mize v kot in nazaj ter zbirala drobtinice, ki so popadale z mize med Markovo skromno večerjo. — Dober večer, cimer-kole-ga — je rekel Marko blago. — Ne boj se me! Ne bodi v zadregi, ne bova se prepirala. Saj nisi, sestrica, nič kriva. — Dober večer — je odgovorila miška. — Da ni mogoče tu kje mačka? — Ni, na boj se. Ne bodi reva, stalno samo trepečeš pred mačko. — Ne morem pomagati — je rekla miška. — Vsak se koga boji. Življenje je, bratec, že tako urejeno, da v vsakem trenutku visi zlo nad glavo. Vi, ljudje, imenujete to Damoklejev meč, pri nas, v mišjem svetu, so to: mačje šape, mišoU.v-ka ali strup ... sv6t je poln hudih stvari! Marko se je nasmehnil: — Strahopetci vedno c ako modrujejo. Povsod vidijo nevarnosti. Plašljivci, tako ali, tako, povsod trepečejo. Na primer, tvoj tovariš po junaštvu, zajec se boji že lastnega glasu, kaj šele ... Takrat sla zaslišala trkanje na vrata, nato je zavpil osoren ženski glas: — Gospod Marko, prvega je že, minilo, a vi še niste plačali najemnine! . Luč je v sobi hitro ugasnila. — Gospod Marko — je ponovila ženska pred vrati. Iz sobe se ni nihče oglasil. Miška je bila zaradi takega razvoja dogodkov vsa preplašena in je zbežala proti svoji luknji. Tam je obstala vsa osupla: v mišji luknji ni bilo prostora za oba. , — Cimer-kolega — je zašepetala miška. — Pst! — se je zaslišalo iz mišje, luknje. Miška je važno odkorakala na sredino sohe, skočila na prazno posteljo in rekla: — Cimer-kolega, kaj se je zgodilo s teboj? Življenje je, bratec, že tako urejeno, da vedno vsakemu živemu bitju viši nad glavo kakšno zlo ... ® čolne raznih izvedb iz poliestra (plastike) in običajnih materialov • vodne smuči z vezmi ® vodne tobogane po naročilu © razno drugo opremo za šport in rekreacijo VAM NUDI TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM Slovenija Jugoslavija ZAHTEVAJTE PONUDBE S POJASNILI IN PROSPEKTI CENE PRIMERNE — ROKI KRATKI! Uporabljajte naše priznane izdelke in spoznali boste, da sp visoke kakovosti. lil® LJUBLJANA, Cigaletova ulica vam nudi bogato izbiro modnih novosti tekstila in konfekcije. Velika izbira modnih artiklov za letovanje. Preden se odločite za nakup kuhinjskih stolov in miz, salonskih stolov, foteljev in ostalega kosovnega pohištva. ZAHTEVAJTE KATALOG m CENIK PODJETJU [JAVOR; ☆ M-112 — Bukov stol — tapeciran — lužen na oreh — naravno poli-tiran mm LESNA INDUSTRIJA, PIVKA LESNA INDUSTRIJA »JAVOR« PIVKA' proizvaja tudi kvalitetno priznane vezane in panel plošče, — plemenite in slepe furnirje, — lepljene sedeže in naslone, — lesno embalažo, — žagan mehki in trdi les VSE IZDELKE PODJETJA »JAVOR« LAHKO DOBITE V VSEH PRODAJALNAH PODJETJA »SLOVENIJA LES« IN V POSLOVALNICAH »JAVOR« PIVKA: Ljubljana, Gosposvetska 13 -Zagreb, Brača Oreški 15 Beograd, Nebojšina 7 PREDSTAVNIŠTVO PODJETJA »JAVOR« — SPLIT, SPINČICEVA 27 S Velika redkost: Cio- = §§ vek na zelo visokem || g mestu, ki ga še nihče ni || = prosil za posredova- E g nje... H l!!lllll!llllll!llllllllllllllllllllll!ll!llll!ll!llllllll!lllll!llllllllllll!llli . \\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\V\\\V\\\\\\\\\\\V\\V\\\\\\\\\V\^^^^ Spored RTV Ljubljana za teden od 30. julija do 5. avgusta 1962 SREDA ČETRTEK PONEDELJEK 30. julija 5.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) — 8.05 Hugo-lin Sattner: Jeltejeva prisega, kantata — 8.32 Pisani ritmi — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Zabavna orkestra Robert Farnon in Lavvrence Elliot — 9.40 Stara glasba za flavto, kitaro, oboo in klavir — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Na obisku pri skladatelju Ja kovu Gotovcu — 11.35 Petindvajset minut za dobro voljo — 12.05 Janez Jeršinovec poje slovenske narodne pesmi — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Modest Musorgski: Slike z razstave — 13.59 Intermezzo — igra violinist Blaise Calame — 14.05 Glasbeni omnibus —14.30 Prireditve dneva — 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 15.20 Zabavni zvoki — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Arija skozi stoletja — 18.00 Boročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Portreti jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe — 18.45 Novo v znanosti — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene raz- glednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00—21.40 Koncert orkestra Slovenske filharmonije — 20.45—21.00 Kulturni globus — 21.40 Igrajo majhni zabavni ansambli — 22.15 Zvočne slike raznih dežel — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Zadnji ples pred polnočjo — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. TOREK 31. julija 5.00—8.00 Dobro j utor! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Pesmi o jutru — 8.25 Zabavni kalejdoskop — 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.10 Dva baročna koncerta — 9.45 15 minut s Kmečko | godbo —- 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Glasba za otroke Bruna Bjelinskega — 11.20 Rolf in Aleksandra Be- cker: Dovolite — ime mi je Cox — 11.55 Veseli intermezzo — 12.05 Trio Slavka Avsenika s pevci — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pojeta Renata Tebaldi in Mario del Monaco — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Deset minut z zabavnim orkestrom vzhodnonemškega radia — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Hector Berlioz: Fantastična simfonija — 13.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 13.10 Mali plesni koktajl — 18.30 Poje Mariborski komorni zbor — 13.45 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Pojoči horizonti juga — 20.30 Radijska igra — 21.45 Aleksander Lajovic: Fantasia notturna — 22.15 Franz Schubert: Kvintet za klavir, violino. violo, violončelo in kontrabas (Postrvin kvintet — 22.53 Humoresko Jaroslava Kocjana zaigra violinist / Josef Suk — 23.05 Vsem, ki bi radi še plesali — 23.35 Z lepimi melodijami se poslavljamo od vas — 24.00 Zadnja poročila 1. avgusta 5.00—3.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored). — 8.05 Simfonična matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Matineja za zabavo — 9.45 Violinistka Jelka Staničeva — 10.15 Od tod in ondod — »Črtomir po boju« — Odlomek iz Osterčeve opere Krst pri Savici — 11.15 Človek in zdravje — 11.25 Zabavni, kalejdoskop — 12.05 Veseli hribovci so prišli — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 , Iz baleta »Ohridska legenda« Stevana HristiČa — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Nekaj arij in drugih odlomkov iz Handiove opere »Acis in Galatea« — 15.20 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi raznih narodov — 15.40 Ludwig van Beethoven: Sonata za rog in klavir — 15.55 Isaac Albeniz: Malaguena — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Šoferjem na poti — 17.50 Kaj nam je pripravil zabavni orkester RTV Ljubljana — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Favn in njegova flavta — 13.45 Ljudski parlament' — 19.00 Obvestila — 19.05 Glas- bene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Naš variete — 21.00 Frank Martin: Koncert za violino in orkester — 21.30 Pred mikrofonom so naši pevci in majhni zabavni ansambli — 22.15 Morda smo izbrali tudi vašo priljubljeno melodijo — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Kock’n roli, cha-cha-cha in twist — 23.30 Skladatelja Josip Slavonski in Lucijan Marija Škerjanc. 2. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored — 8.05 Ju-tranjica s češkoslovaško glasbo — 8.30 Zabavni kaleido-skop — 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.10 Vesele počitnice — 9.25 Iz treh slovanskih oper — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Tri orkestralne podobe — 11.30 Pol ure priljubljenih popevk — 12.05 Vaški kvintet s pevci — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pri Chopinu — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.30 Pri-ridetve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Malo instrumentov — veliko glasbe — 15.30 Prizori iz Čajkovskega opere »Evgenij Onjegin« — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 50 minut turizma in melodij — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Zabavni intermezzo z orkestrom Raphaele — 21.00 Literarni večer — 21.40 Dvajset minut pri skladatelju Sergeju Prokofjevu — 22.35 Naš skupni studio — 23.05 Sedaj pa . . . plesna glasba na tekočem traku — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. PETEK 3. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 3.05 Prva slika Gershwinove opere »Porgy in Bess« — 8.30 Zabavni kaleidoskop — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Milu tiri Radenkovič: Concertino za klavir in orkester — 9.43 Slovenske narodne v priredbi Karla Pahorja — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Dopoldne pri Wol(gangu Amadeju Mozartu — 11.25 Rolf in Aleksandra Becker: Dovolite — ime mi je Cox — 12.05 Pozdrav iz Vranja — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Z junaki Donizettijevih oper — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 V domačem tonu — 15.20 Napotki za turiste — 15.30 Srečanje z Mendelssohnom — 16.00 Vsak -dan za vas — 17.05 Solist tega tedna — 17.40 Mali klub ljubiteljev popevk — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v sve- tu — 18.10 Ermanno Wol.f-Fer-rari in Štirje grobijani — 13.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Antonio Vivaldi: Preizkušnja harmonije in invencije — 20.15 Tedenski zunanje-političhi pregled 20.30 Zbori Orlanda di L as s a in njegovih sodobnikov — 21.00 Zabavni orkester Norie Parramor — 21.15 Oddaja o morju, in pomorščakih — 22.15 Vabimo vas na ples — 22.50 Literarni nokturno (Z. Golob) — 23.05 Iz sodobne glasbene literature — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. SOBOTI 4. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — <1.30— 6.35 Napotki za turiste — 8.05 Poštarčck v mladinski redakciji _ 8.35 ' Pisan spored, slovenske glasbe — .8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.10 Zabavni kaleidoskop — 9.45 'Poje Slovenski oktet — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Arije in zaključni prizor Giordanove opere »Andre Chenier« — 11,30 Ritmični akordi _ 12.05 Ansambel Srečka Dražila — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.80 Valček, poloneza Tn bolero — 14.05 Glasbeni omnibus — 14 80 Prireditve dneva — 14.35 Nasi poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.30 Dve Lisztov! skladbi — 15.40 Trenutek z Volaričem in Kocijančičem — 16.00 Vsak dan za vas — 17.95 Gremo v kino — 17.50 Vaclav Kučera igra pesmi iz Južne Amerike — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Fantazija in groteska — 18.30 Nekaj lahke glasbe — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice —19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Želimo vam prijetno zabavo — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. NEBELIH 5. avgusta 6.00—8.00 S sprejemnikom1 na dopust — 6.30—6.35 Napo1' ki za turiste — 7.30—7.35 Ra' dijslci koledar in prireditvi dneva — 8.00 Mladinska radij' ska igra — 8.40 Sergej PfO' kof jev: »Princeska na g rahli* — 8.55 Glasbena medigra "" 9.05 Z zabavno glasbo v n o vi teden — 10.00 Še pomnite, to' variši... — 10.30 Promenadni koncert orkestra RTV Ljubljana — 11.30 Majdič Pold**'' Taborjenje in letovanja 11.50 Sto taktov za dober tek — 12.05 Naši poslušalci česti' tajo in pozdravljajo - I. 13.15 Obvestila in zabavn3 glasba — 13.30 Za našo vas 14.00 Lucijan Marija 'Škerjanc* Narodni napevi za soli, zb01" in orkester — 14.15 Naši P°' slušalci čestitajo in pozdravljajo - II. — 15.15 Ob zvoki11 zabavne glasbe — 15.30 Chopin - Liszt - Rahmaninov Saint. Saens — 16.00 Hunte' reska tega tedna — Serafi11* S počitnic — 16.20 Melodije nedeljsko popoidne — l?-9 Športna nedelja — 19.00 Ob' vestila — 19.05 Glasbene ra^ glednice — 19.30 Radiji dnevnik — 20.00 Vaša pesc^ — vaša melodija — 20.50 šp°!> na poročila — 21.00 Konc«?**; tenorista Richarda Tauberja ^ 22.15 Posnetki III. jugoslovan' skega festivala jazza Bled ” — 23.05 Zaplešimo v novi deri — 24.06 Zadnja poroči1* in zaključek oddaje