j	Tirol.	^
»
SL 4.	V Trstu, v saboto 13. januvarja f883.
Tećnj *Ht.v
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»V mIIbmM J» »ti.
•EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako iretU In laket* o poludne. Cena za vse leto je 6 gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. BO kr. - Posamezne Številke se dobivajo pri opravniJtvu in v trafikah v Tr$t« po & kr., v Gorici in v AJdevacini po G kr. — Naročnine, reklamacije in inaerate prejema Opraviiitva »vit Z on t a S«.
Vsi dopisi se pošiljajo Uredništva »vi« Torrente« Nuova tipografija;vsak mora biti frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. — Insemu (razna vrsta naznanila in poslanice) ae zaračunijo po pogodbi — prav ceud; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ae plačuje za vsako besedo 2 kr.
Tržaški mestni zbor pa okolica.
i.
Spomladi leta 1865 so se sešli vsi veljavni možje v poseben zbor, kateremu je predsedoval tadašnji mestni svetovalec in posestnik v Rojanu, gosp. Jožef Primožič. SHenoli so v tem shodu, da se obrnejo s posebno prošnjo na Nj. veličanstvo, naj Ono zaukaže svojej vladi, da odpravi marsikatere krivice, katere se gode okolici v materijalnom in narodnostnem obziru, ti možje so zahtevali nove Sole, posebno gospodarstvo za okolico in primeren zastop v deželnem, oziroma mestnem zboru. Rekli so v dotičnej proSnji, da jim ni mogoče več prenašati krivic, katere se god6 okolici po mestnem Statutu od leta 1850, kateri Statut prezira okoličanov najsvetejše pravice in jim daje primeroma s prebivalstvom in davkom, kateri plačuje okolica, premalo poslancev v mestnem, oziroma deželnem zboru.
Zaupoi možje okolice so šli v svojej prošnji dotle, da so izrekli, da se okolica rajše popolnoma loči od mesta, nego da bi Se nadalje trpela take v nebo vpijoče krivice. Možje, ki so to sklepali in podpisali, večinoma so Se živi in se dobro spominjajo vseh teh okolnosti. Presvitli cesar sam je sprevidel, da imajo okoličani prav, da se jim krivica godi in da je treba to krivico odstraniti. 31. oktobra 1865 je došla vsled te pritožke, oziroma prošnje cesarjeva resolucija od 22. avgusta 1865 v roke prosilcev. Ta resolucija se glasi: »Nj. Veličanstvo je blagovolilo izraziti najvišjo Svojo voljo v zmislu, da vlada mora porabiti ves svoj upliv v namen, da se popolnoma jemlje ozir
f»i bližnjej predrugačbi mestnega Statuta na pravične n opravičene želje in zahteve okolice«. A tadašnji meBtni župan jn naznanil to resolucijo zastopnikoma okolice, gospodoma Ivanu Nabergoj in Josipu Primožič, s tem le dostavkom:
•Pridrževaje si oznanjanje te najviše resoluelje mestnemu zboru, kadar bode zboroval kakor deželni .zbor, o tgovarjam zahtevam visocega namestniŠtva v zmislu aopisa od 24. septembra t. 1. in reskripta visocega c. k. državnega ministerstva od 29. avgusta t 1. s tem, da naznanjam gospodoma Ivanu Naber-goju in Jožefu Primožiču to povoljno rešitev prošnje okoličanov na Nj. veličanstvo. V Trstu 31. oktobra 1865. Porenta, Župan.«
Mislilo se je torej tistikrat, da cesarjevo povelje okolico otme mnogih krivic: toda 5e tisto leto je tržaški deželni zbor odložil obravnavanje te zadeve, akopram je bila dež. vlada predložila omenjenemu zboru postavo, vsled katere bi dobili okoličani po razmeri prebivalstva in plačevanega davka 14 poslancev v deželnem, oziroma mestnem zboru.
Drugo leto je zopet našel deželni zbor novih zadržkov, da ni vzel v pretres te postave. Prišla je potem vojna 1866 in z vojno je zaspala vsa ta važna
Podlistek.
0 Slovencih na Koroškem.
Zdrami se, moj rodi Anton JaneŽič.
Slovanski narod je vsaj po številu najmogočnejši v Evropi, kajti njega je nad 80 milijonov duš, to je toliko, kolikor vseh Germanov, namreč Nemcev, Skan-dinavcev in \ngležev in nekaj manj, nego vseh Greko-Romanov. Njih meja na levejso Nemci in Italijani, na desnej pa nemajo Slovani konca v Evropi, ki jo presegajo, nemajo konca v Aziji, katere tretji del »svojo zemljo« imenujejo, ampak še le amerikanski gozdi jih na desnej meje. Po vsej pravici poje toraj naš ljubimec dr. France Preieren:
»Največ sveta otrokom sliši Slave«!
Slevanski narod se razdeljuje na več manjših rodov in jeden teh smo tudi mi Slovenci. Sem spadajo slovenski bivaki Primorja, Kranjske, Koroške, Štajerske, kakor tudi 26.000 prebivalcev videmskege okrožja na Italijanskem in 60.000 duš na Ogerskem, v oddelku zaladske, železne in šiineške županije. V obče šteje slovenski živelj blizo 1.500.000 duš in še smo Slovenci, kakor slavni pradedje pred 1000 leti!
Ni nam naloga, da bi o Slovencih sploh pisali — namenili smo se le, da podamo nekatere skromne črtice o Slovencik na Koroikem.
Na Koroškem, v škofiji krškej, živi okoli 120.000 Slovencev. Zadnja Štetev, leta 1880, nam sicer 102.000 slovenskih prebivalcev zaznamenuje — a komu ni
zadeva. A premisliti je treba, da so v tistej dobi imeli veliko večino v mestnem zboru konservativci, »fede-lissimi Triestirii«, kateri pa so uŽe precej po vojni zgubili večino na takozvane liberalce, v istini pa Ire-dentovce; nastal je »Progresso« in pojavili so se Hermet, Luzzatto in drugi zastopniki židovskega liberalizma, (ki je bil v Trstu Se v lepšem cvetju, nego v BeČu, kakor srno se tega dovolj prepričali, videči za vsako demonstracijo proti Slovencem in Avstriji skrito roko tržaškega Žida), katerega so zdatno pod-
Eirali ustavoverci. Kedo se z gnjusom ne spominja lermetovih surovih in neslanih napadov na Slovane in Avstrijo v letih 1867 do 1874? In kako je temu širokoustnežu tržaški od Židov kupljeni mob klical: »Bravo t« ?
Ti ljudje so pripravljali Trst na vse to, kar je prišlo grdega in nečnjenega na to mesto. Prišli so krvavi dnevi leta 1868, katerih se mora z grozo in studom spominjati vsak Slovan in tudi vsak pravi Atrstrijec; Moring je Izročil mirne Slovence tržaškej kanaliji, katera jih je proganjala po tržaških ulicah. Pa kaj bi to tužno sliko zopet razvijali, saj je še krvava ona rana, katero so nam vsekali z dovoljenjem tadašnjega ministerstva in tadašnje tržaške deželne vlade prav oni ljudje, katerih srd se denes obrača očitno proti Avstriji in vladajočej dinastiji zarad ostre obsodbe, ki je očiten dokaz, da se je Slo-vauom v Trstu godila strašanska krivica, katera se zdaj maščuje na dve strani. Da ni bilo pri tako žalostnih razmerah več misliti, da se Slovencem v Trstu vendar enkrat daj6 one pravice, katere jim je pripoznal sam cesar, to se umeje samo ob sebi. Večkrat omenjena postava je zaspala in ni bilo mogoče misliti v prejšnjih letih na to, da bi hotela vlada to stvar le od daleč podrezati.
Odkar pa se je v Avstriji stvar vsaj nekoliko na boljše obrnola in začenjajo tudi viši krogi spoznavati, da se je v Trstu močno grešilo, zrastel je tudi pogum zatiranim tržaškim Slovencem in začeli so na vse kriplje tirjati svoje narodne pravice. Posebno odločne terjatve pa so stavili v občnem zboru »Edinosti« 6. januvarja t. 1. v katerem so sklenoli tudi to le resolucijo do tržaške deželne vlade:
»Glede tega, da je Nj. veličanstvo uže z resolucijo od 22. avgusta 1865 deželnej vladi tržaškej vkazati blagovolilo, da se imajo vrediti pravne razmere mej Trstom in okolico v takem zmislu, da okolica dobi njej po številu prebivalstva in plačevanja davka primerno število poslancev v deželnem oziroma mestnem zboru; glede tega, da je deželna vlada uže leta 1865 predložila tržaškemu deželnemu zboru načrt postave, po katerem bi okolica z obzirom na vse okoliščine, katere so merodajne pri pravičnej odločitvi Števila poslancev, dobila namesto sedanjih 6, — 14 poslancev in slednjič, gledć tega, da je vendar skrajni čas, da čisto slovenska okolica pride v položaj, da more zdatno braniti svoje narodne in
znano, kakemu uzroku se ima to pripisovati? Podane Številke o Slovencih so le bolj relativne vrednosti in lehko smo prepričani, da je pravo njih Število večje, nego pa nam kaže zadnje ljudsko Stenje. Smelo lehko trdimo, da je na Koroškem blizo toliko Slovencev, kakov v grofiji Goriškej in trikrat toliko, kakor v Istri. Koroških Slovencev je dobra tretjina vseh prebivalcev vse Koroške.
Ti Slovenci žive v 5 slovenskih in 6 mešanih dekauljah, s 120 slovenskimi farami in 9 mešanimi župnijami in to v junskej, spodno in zgornorožnej, kanalske j in zilskej dolini ter v okolici celovškej. Vsi ti imenujejo svoj jezik »jezik slovenU in sebe pa *Slo-vene* in nobenej umetnej mahinaciji ni mogoče iztrebiti tega bivalstva.
Veliko več pa je bilo ovega življa časom mino-lih stoletij, časom srednjega veka, kar nam priča zgodovina, kar nam pričajo starinski spominki, kar nam pričajo slovenska krajevna iinena dalječ tja v Nemce na Koroškem in na Tirolskem — a tu žali Bogu velja vzklik turobni vrlega dr. Lovro Tomana :
»Kje 90 časi, kje so dnovi ? —
Cas vrti se v večnem tiru,
Dan blišči — in dneva ni!«
Ozirom na politično razredbo sta dandenes le dva okraja povsem slovenska in sicer: kapeljski in pliberški; več okrajev na južnem zahodu in po sredi dežele, to je: trbiški po ikloŠterski, št. mohoraki, be-Ijaškl, rožeški, borovski, celovški, velikovski, dober-loveski in št. pavehki imajo namešano narodnost.
Tu se tedaj imenujejo prebivalci »Slovene« in mimo tega v pravej ljubezni do rojstne svoje zemlje
gmotne koristi v mestnem, oziroma deželnem zboru: stavi občni zbor društva »Eiinost« resolucijo na visoko deželno vlado, naj zahteva od predsedništva deželnega zbora, da postavi omenjeni vladni predlog zarad pomnoŽenja poslancev okolice na dnevni red prvega bodočega zasedanja tržaškega deželnega zbora«.
Te je zgodovina te za okolico jako važne zadeve, iz katere je razvidno, da bi morala vlada vsa sredstva porabiti, da se okoličanom pridobi to, kar jim kakor pravično in potrebno priznava sam presvitli cesar.
Dovoljeno pa naj nam bode, da prihodnja to pravico okoličanov tudi meritorično dokažemo.
Poleno flruštvo »Edinost" za Primorsko.
Poročilo obravnav občnega tbora pol. drultva »Edinost«, 6. januvarja 1883.
(Konec).
Gosp. j. Klun predlaga, da se mestnemu svetu pošlje resolucija, naj bi se pri nastavljanji magistra-tovih uradnikov oziralo na to, da znajo slovenski. Tajnik Dolinar, predno prečita resolucijo, navede, da se slovenske stranke pri magistratovih uradih pošiljajo od Poncija do Pilata, da se ni mogoče z nobenim uradnikom po slovensko porazumeti, da je to velika krivica in sramota našej narodnosti. Tržaški Slovenci v jednej občini z Italijani živeči, nosijo hudo breme davkov, prezirajo pa jih popolnoma po uradih magi-stratovi uradniki, nevoljno jih zavračujejo, da morajo laško govoriti itd.
Dolencu se ne dozdeva resolucija dovolj jasna, zarad česar on konkretuje resolucijo tako le:
»Mestni uradi naj občevajo z okolico v slovenskem jeziku, vsa naznanila, vabila, vsi pozivi za okolico naj se izdavajo v slovenščini. Da bo to mogoče, naj se pri magistratu nastavljajo le taki uradniki, ki so zmožni obeh deželnih jezikov, in uže nastavljenim uradnikom naj se določi obrok ene«a leta ali več, da se nauče slovenščine,« in predlaga, da se v tem zmislu napravi peticija na mestni zbor in ne resolucija, v peticiji naj odbor tudi omeni, da je vlada uže enkrat ukazala, da mora magistrat v okolico pošiljati Blovenske dopise in oklice, a da so vsi ukazi zastonj.
Predsednik Nabergoj omenja, da je to pravična tirjatev, daje stvar taka, to so zakrivili tudi tržaški Slovenci sami, ker vlagajo laške prošnje in druge take stvari magistratu, in se silijo laško govoriti, če tudi dobro ne znajo in s tem le dotičnim uradnikom strežejo. Pri glasovanju je bil sprejet soglasno Klunov predlog s popravkom Dolenjčcvim.
Predsednik Nabergoj odda predsedništvo podpredsedniku Dolencu, ter prosi za besedo. Nabergoj
»Korošce«. Ob enem so vrlovdani sinovi slavne habsburške hiie in č^stipolne, mogočne Austrije. Zadnje si ne števajo v posebno zaslugo, ker iiin je to patrio-tično čutstvo druga narava, pravi vteleseni živelj. V tem smislu v obče kaj lepo yovori »Triester Tag-blatu, dne 29. marci ja, leta 1880, kder v uvodnem članku »Endiich« blizo pravi: »Ob sebi je razumno, da je vsak državljan naSej državi udan in veren ud. Razen Trsta velja vsem bivalcem mogočne Avstrije kot posebna pega proti zakonu najprostejše politične zavednosti, Če se kdo z svojo udatiostjo do države, kot z izvenredno in posebno čednostjo po bahati hoče in to, kakor bi bila ta udanost nekaka apartna čednost, ki je vredna plačila in odlike. Le tu v jugu so nekoji takozvani patriotje, ki vedno pri vsakej priliki pov-darjajo, da so »zvesti Avstrijci«, kar se pa ob sebi razumeva ali bi se vsaj razumeti moralo. Nehotć se človek spominja, da imajo taki ljudje še prazne suknje brez odlikovanja, brez križcev«. — To je resnična terditev in dobra misel ter pravilno menenje. Koroški Slovenci pa so z dušo in telesom, brez hrupa, brez šuma, brez bahanja in večnega potrjevanja: pravi, svesti driavljani, kojim velja Koseskega izraz:
»Hrast se omaja in hrib, Zvestoba Slovenca ne gane 1« —
Kar se tiče vere so koroški Slovenci večinom katoliki a tudi protestantov je nekoliko in to posebno po gorah. Zadnji spoštujejo svojo narodnost, žive v najlepŠej slogi s katoliki in se večkrat odlikujejo po posebnej čednosti dotičnih svojih poslopij in hiš. Sv. pisma protestanskega duha se močno oklepajo in sveti so jim posebno blagdani.
EDINOST.
poudarja, da bi bolje bilo, da bi se politično društvo ■ Edinost« za Primorsko, zopet tuko vredilo, da hi svoj delokrog zopet omejilo le na Trst in okolico, ker Goričani imajo svojo politično društvo »Sloga«,' omeni, da bi društvo bolj delavno bilo, ko bi v svojem področji samo tržaško i inelo in bolj uspešno delalo.
Dolinar je proti temu, on navede, .ta je društvo v Istri imelo lep vspeh. priredilo je tabor v Dolini, postavilo tam spomenik, da pa ni še moglo globokeje v notranjo Istro prodreti, temu je uzrok, da seje tam se premalo rodoljubov našlo, ki bi pomagali sodelovati. On predlaga, naj ostane politično društvo, kakor je seda]; časi se predrugaSijo in ko si istrski rodoljubi osnujejo svoje politično društvo, takrat naj se delokrog »Edinosti« omeji.
NadliSek je za predlog g. Nabergoja, enako pod-piia g. Požar ta predlog.
Podpredsednik Dolenc pojasni, da se denes ne more ta stvar zaključiti, ker se mora to prej v od-borovej seji dobro pretresti in z dotično premembo pred občni zbor stopiti ter jo na dnevni red postaviti. Nadalje pravi, da bode treba v Istri sklicati tabor, katerega je društvo še dolžno, društvo »Edinost« naj se surči še le potem, ko bode imela Istra svoje politično društvo.
Gosp. Nabergoj se tudi strinja s tem, da je stvar treba poprej v odboru pretresti in z dovršeno pre-naredbo stopiti pred drugi občni zbor, on torej stavi svoj predlog v tem zmislu.
Ta predlog je občni zbor sprejel. Odbor ima toraj nalogo, da do prihodnjega občnega zbora nova pravila in premembe na dnevni postavi.
Sterletov predlog zaradi iztirjevanja društvenine pri udih po novoimenovanih poverjenikih, odstopi se odboru, ua on to stvar uredi, kakor najboljše more in imenuje tudi dotične poverjenike.
Kljun predlaga, naj ui se pravila tako predru-gaČila, da bi se volil še drug podpredsednik oziroma na to, ker sta predsednik in podpredsednik večkrat po važnih opravilih zadržana. Ta predlog izroči se odboru, ker zadeva spremembo pravil in se more ž njim tako ravnati, kakor s podobnim predlogom g. Nabergoja.
Volitev odbora je izostala na predlog g. Požarja, naj stari odbor ostane še do prihodnjega občnega zbora, katerega naj skliče, kadar bo dovršil svojo nalogo glede spremenenja pravil.
Jurij Gerdol predlaga, da izreče občni zbor sedanjemu odboru zaupnico za njegov trud in delovanje v minolem letu. Občni zbor je predlog g. Gerdola soglasno z navdušeno pohvalo sprejel.
Gosp. predsednik Nabergoj se zahvali v imenu odbora za to skazano zaupanje rekoč, da hoče odbor vedno za blagostanje naroda in v brambo narodnih pravic delati. Gromoviti »živio« klici so odmevali po dvorani v zahvalo. Ker je bil dnevni red izvršen, zaključil je predsednik občni zbor.
V Trstu, dne 0. januvarja 1883. Ivan Nabergoj,	Ivan Dolinar,
predseduik.	tajnik.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Udoni gosposke zbornice so se te dni poslala vabila k zborovanju. — Gosposke zbornice ud, grof Osvald Thun, umrl je 6. t. m.
bolski odsek gosposke zbornice je 9. t. in. posvetovanje končal o šolskem zakonu. Sej se je vdeležil naučni minister in deželni šolski nadzornik Ulrich.
Dunajskega magistrata pravni odsek je izrekel, da z dovolitvijo češke šole na Dunaji ni bil noben zakon prelomljen. To je zaušnica dunajskemu mestnemu svetu.
Novi Itedilni poitni ured je razposlal svoj razglas v 1,000.000 iztiskm po vseh deJelab. V tem razglasu poudarja koristi poštnega štedilnega ureda in v lepih besedah priporoča varčnost.
Ogerska vlada je v zbornici poslancev predložila načrt zakona, po katerem se ima napraviti v letu 1885 deželna razstava v Budapeštu ter zahteva za nje podporo 400.000 gld. — Poslanec Istoczy je ministerskega načelnika interpeliral, kaj je vzrok samomora grofa Wimpffna.
V občem so koroški Slovenci srednje postave, sem ter tja tudi, posebno v zilskej dolini, je myti velikih ljudi. Sploh so močni, krepki in trščati. Glede duševnih zmožnosti so od narave zelo nadarjeni, ali razvit jun je bolj um, nego domišljija. Spremljajo jih pa razni domači običaji in narodne Šege, ki so se tu in tarn v prelepej starej obliki ohranili. V tem zakladu, ki žuli Bogu še ni povsem poznan in pred pogubo rešen, velik je del njih najstarejše zgodovine, zrcalo narodovega mišljenja in narodovega duha.
Iz narodove domišljije ni še izginol »škrat«, »Mo-rana« in »Kers«; njim še živć »žalik-žene«, »rojenice« in »vile«. —
Svatovske navade so v različnih dolinah različne; tudi mej letom imajo razne, vsem Slovencem menj ah bolj znane šege, ki pa po večem od leta do leta zmirom bolj ginejo. V poslednjih letih je na Slovenskem sploh navdušenost za te ostanke nekdanjih ža-sov pojemati začela.
Kakor se je po stoletjih marsikaj spremenilo, tako se je tudi spremenila nofa koroških Slovencev. Vjunskej, rožnej, kanalskej dolini in v okolici celovškej nahajamo le moderno internacijonalno kmetiško nošo in le še tu in sam zapazi človek pri kakej svečanej priliki »zlato avbo«, mimo tega, ko se mladenke in moški povsem novodobno nosijo.
(Dalje prihodnjič.)
Vnanje dežele.
Mej Rusijo in Bolgarijo se prijateljske vezi vedno krepe; ne le, daje knez ustanovil posebno poslanstvo v Peterburgu, temuč pošilja tudi častnike na Rusko, da se izurijo in izobražijo v ruskej vojski; knez je dal zakon, da morejo postati v bolgarskej vojski viSji častniki le tisti, ki so najmanj dve leti služili v ruskej armadi. V prvej prihodnjej rusko-turŠkej vojni, katera gotovo dolgo ne izostane ter se konča s propadom turškega carstva v Evropi, imela bo bolgarska vojska veliko nalogo.
Ruski nihilisti, ki so tako grozna dela počenjali i katerih ni bilo mogoče ukrotiti, sprli so se mej sabo. Njih večji del se je odpovedal načelu terorizma in hoče doseči svoj namen z bolj človeškimi sredstvi.
Italijanska vlada, kakor se 11. t. m. poroča iz Rima, pripravlja načrt zakona, po katerem se uvrsti umor, in naklep umora vladarjev mej navadna hudodelstva.
V Genovi je zadnjo nedeljo v cerkev «lella con-sol;i/.ione», ki je bila napolnjena s pobožnim ljudstvom, nekdo vrgel bombo, a zgodilo se je čudo, nobeden ni bil poškodovan.
Oberdankovanja v Italiji še ni konec. V dan 8. t. m. so nekateri mladi jjudje bičali kamene v vrata palače Venezia, v katerej stanuje avstrijski poslanec pri papežu. Stražniki so jih zasačili in odvedli na policijo in tu so odgovorili, da so se le Šalili. — Tako počenjanje dela italijanskej vladi sramoto in preglavico. Avstrijska vlada ima pravico in dolžnost, od italijanske zahtevati, da ščuvanju in demonstracijam konec stori. Italijanski poslanec na Dunaji je zagotovil, da njegova vlada, katera je morala doslej obstoječe zakone spoštovati, oprta na kraljevo voljo, smatra za svojo dolžnost, zakone tako prerneniti, da bodo ugajali opravičenim mejnaroinim zahtevam. Radovedni smo, kako se ta stvar v parlamentu reši.
Ragosa, Oberdankov tovariš, bode 5. februvarja sojen pred porotno sodnijo v Vidmu. Nekdo izmej prič je rekel, da odkrije čudne reči o razmerah mini-terstva Depretis-Mancini in Irredenti.
Tudi v Marsilji na Francoskem so italijanski de-lalci oberdankovali. Nabili so po noči od nedelje na ponedelek na hišo avstrijskega konzula plakate z razzaljivimi besedami in podpisom: »Italijani.« — Francoska policija je plakate potrgala i zdaj preiskuje to stvar.
1\ Albanije dohajajo zopet poročila, da se shajajo vodje albanske lige in posvetujejo o tem, da pošljejo prošnjo našemu cesarju na Dunaj, naj ukaže Albanijo zasesti. Ustanovila se je tam močna stranka, ki je s Turčijo nezadovoljna ter želi združenja z Avstrijo.
Mej iranskimi ministri je vstal razpor. Finančni minister je v ministerskem svetu predlagal, naj se prodadć državni gozdi; minister javnih del pa je temu nasprotoval. Vsled tega je vse ministerstvo odstopilo in novo ministerstvo sestavil Sagasta.
TurUa vlada zahteva vsled dogodka v Tripolisu, naj italijanska vlada svojega konsula iz Tripolisa pokliče.
It Kajire se poroča, da namestni kratf te dni izda dekret, s katerim bode imenoval mej narodno komisijo, ki se bo pečala s povračilom Škode, katero so trpeli Evropci v času vstaje. V komisijo bosta imenovana dva uda za Egipt, ki bosta načelnika; po enega uda dobe: Angleško, Francosko, Italijansko, Nemčija, Avstrija, Rusija in severne amerikanske države, a skupaj enega uda pa: Dansko, Holandija, Portugalsko, Špansko in Švedsko.
Dopisi.
' SI Hreia, sežanskega okraja 9. januvarja.
Dokler smo imeli sami skladovne ceste, bile so v slabem stanu, vedno so gospodje županje sosedom pretili zarad ceste, sami pa jo imeli v najslabšem stanu, zadnji čas je bil toraj, da je slavni cestni odbor 20% naklada naložil na prvo roko k davkom, da se s tem cesta zdržuje, in to je zaslužek vsem, ki hočejo grušče napraviti. Zdaj je uže veliko strmin polajšanih i po novem izdelano več klučev, na primer, od koprivske meje proti Dutovljam je uže popolnoma urejena cesta i za to gre čast i hvala gospodu načelniku cestnega odbora, Raj murni Mahorčiču, sežanskemu županu, ker on se vedno trudi za ceste. Upamo, da nam bode Še nadalje za vse ceste kolikor mogoče poskrbel; imamo pa tudi dobre zakupnike za dela na cestah, ker so zadovoljni z majhnim dobičkom zdaj v zimskem času. Imamo pa poleg tega tudi mnogo tičev po cestah, ki si hrane iščejo, pa vrabci jim hočejo vse pojesti.
12 Kopra* dne 11. januvarja.
Lanskega leta je počel izhajati v PoreČi laški list, imenovan «L* Istria«. V svojem programu je obe-čal, potegovati se za pravice istrskih Italijanov ter varovati jih vsake krivice in to od strani — Slovanov. Ubogi nevednežil Vi trpite toraj krivice, vam se vsiljujejo toraj slovanske šole, slovanski jezik, slovanski uradi! Vi podtikujete tedaj Slovanom to, kar je vam geslo? Bog vam odpusti ta greh, mi vam ga gotovo ne! — Uže predno je počel izhajati ta la-honski list, obsojali so ga mnogi listi popolnoma; uže iz programa se je razvidelo, kaj imamo pričakovati od tega lahonskega zmašila. — In resi Primimo v roko katero koli številko tega lista, v vsakej zapazimo, da iz vsake besedice veje srd in sovraštvo do vsega, kar je slovansko, kar le količkaj na Slovane spominja! — Pa teh mojih vrstic namen ni, popisovati grdobo in zlobo tega lirtta! Prositn pa, da ita-ijanskegn jezika zmožniši mož pročita uvodne članke pod naslovom: «La lingua del foro istrianou ter nanje krepko odgovori.
V zadnjej številki od 6. t. m. je tudi dopis iz Kopra, kar je dalo povod tem mojim vrsticam. Da ni tudi od tega dopisa dobrega pričakovati, to bode vsa-
kemu razvidno. Lahonski dopisnik v lahonskem zma-šilu nam gotovo ne bode prijazen,
Omenjeni dopisun pripoveduje o lepej starej navadi koperške godbe, kako ona slelnji dan vsakega leta po ulicah svojim someščanom srečo vo5i. (3e-ver da le onim, kateri jej petače meč jo, ali one Imenitne može z vinom ali «šnonson» napajajo. Pis.) Ali glej! Letos se je prigodilo nekaj nenavadnega.
Kakor bode morda komu znano, ustanovili so si trdi slovenski fantje v Pobegi, blizu Kopra, svojo godbo in to še-le pred enim letom. Da se pa v enem letu ne more Bog ve kaj napraviti, to bode vsakemu jasno. Ta vas spada pod županijo Koper. (Le Škoda, da je tako, kajti Lahi delajo ž njimi kakor se jim ljubi. Pis). Nekaj teh fantov pride popoludne zadnjega leta v Koper, sviraje slovanske marše in pesni. O! vi nesrečneži, da ste se predrznoli svirati po glavnih ulicah slov. marše. N. pr. »Banovce« in to še cel6 pred hišo največega iredenta, da Vas potem zasra-mujejol Ali vendar je bilo «žmahtno». — Poglejmo, kako piše oni dopisun o tej stvari.
•Stavano cosl le cose addi 31. dicembre 1882; q u and o, dl fronte alla proibizione intimata ai bandisti cittadini, gia dalle prime ore pomeridiane s' inco-miccio a sentire per la citta un concerto di stuona-ture con accompagnamento di gran cassa in fortis-simo, per opera di alquanti dfiettanti territoriali, i qnali — forse senza alcuna malizia — (al vendar, Pis.) i poverini. (če ni le dopisun veči. Pis) — al suono di marcie e canzoni slave (to te je pogrelo, kaj ne? Pis.) e col corteggio degli scolari sloveni del lo-cale i. r. Instituto magistrale, andavano di porta in porta a batter, cassa dinanzi 1' abitazione dei pii'i do-viziosi cittadinin.
Nesramni dopisun! Kde si videl ti slovenske dijake, da bi hodili od vrat do vrat za njimi? Prašam te, kde si slišal, da bi oni ž njimi vred popovali? Pra-šam te, H si mogel ločiti slov. dijake mej toliko množico, katera je z odprtimi usti radovednosti tekala za godbo. (Godba je pa v tem iredentskem gnezdu prava izvenrednost) Slovenske pesni so te b6le v oči, kaj ne? Se-ve, da bi ti in s taboj vred vsi tvoji toviriŠI, raje slišal »Marcia di Garibaldi« ali pa »Abasso glallo e nero», kar se po ulicah mnogo krat sliši. fTukajšna mestna policija ima takrat ušesa z ilom zamašena, če se slovenski na ulicah le rikne, pa je koj zraven. Le, če bombe pokajo, ne sliši. Pis). Pri vsakej priliki si gledal, kako bi ogrdil in razglašal slov. dijake. — In koliko krivice ne pretrpa slov. dijaki od italjanašev (ali o tem in marsičem o priliki. Pis.) Slov. dijaki te bodejo, kateri leto za letom puščajo svoje tisoče tebi in tvojim someščanom. —* Ali, kakor rečeno, natančneje drugič
Slednjič pripoveduje dopisun, da je tukajšnja, za mir skrbeča (sic 1), gosposka to godbo prepovedala, (ne-vem, če je bilo res, kajti svirali so pozno v no8. Pis; ter ustavila tako marsikako nesrečo, ki bi radi tega nastala. (Ne-vem, kaj bi imelo biti). PraSam, iz kakega uzroka bi jim godbo prepovedali? Ali nemajo tudi oni vrlega (?) župana s Koprčani? Ali ne pla-čujejo tudi oni v eno in isto blagajno, kakor Ko-
IirČani. — Zakaj so poklicali Koprčan je prav to godbo anskega leta v Koper, da so tim bolj proslavljali na novo postavljenega župana dr. Gamblniju. (O čemer bi se dala marsikaka zanimiva Črtica napisati. Pis). Za danes naj bode dosti.
Slednjič opozorujem slavno ravnateljstvo c. kr. pripravnice, da zavrne nesramno obrekovanje ko-prškega dopisuna; in sicer prav v onem listu. Preverjeno naj pa bode, da je oni dopis golo obrekovanje, ter da je pisan iz golega fanatičnega sovraštva do vsega, kar je Slovansko! — Žal, da je temu dopisu uže verjelo! Morda se še oglasim! <
Narodovič.
12 goriške okolice« dne 7. januvarja.
Poldrugo uro od Gorice je na daleko in široko raztresena vas imenom Bukovica, broječa blizo 700 duš. Ta vas nema svojega duhovnika, ampak je podružnica precej oddaljenemu vikarijatu Biijenskemu, dasi bi bilo tu duhovnika veliko bolj treba, nego na mnogili krajih goriške okolice, kateri imajo komaj po 300 duš. Nočem navajati uzrokov, zakaj ga nema, nadejajo se, da pride čas, ko škofija tudi za to zapuščeno vas poskrbi, ako bodo tudi ljudje kazali kaj več veselja, da si napravijo novo cerkvico in ustanove za vzdržan je duhovnika potrebno plačo. Čuditi se je pa, da ta ta vas tudi šole nema, sedaj, ko je na Goriškem v vsakem kotiču nastavljen učitelj ali vsaj učiteljica. Pa tudi zarad tega se ne bi bilo pritožiti, ker lehko bi kdo ugovarjal, da je mogoče v bližnjih vaseh otroke te vasi vŠolati. Da, všolati jih je mogoča in tudi prav lehko na »papirjuu, toda otroci na razne strani v Renče in na Vogrsko všolani — prej so bili v Bilje — prav tefavno dohajajo v te kraje, za časa po vod n ij pa, kakor so bile p>-av proti koncu prošlega leta, nikakor ne morejo. Okrajni Šolski svet v Gorici bi bil skoro dobro storil, da je tudi par čolnov preskrbe), enega za prevožnjo otrok obiskajočih Šolo v R., druzega pa za one, ki hodijo čez Lijak v V. Pa tudi to ne bi vseh otrok pripravilo v šolo, kajti v deževju je blato, po potih in po cesti, katerega še veliki s težavo zmagujejo, otroci pa bi v njem kar obtičali in to ve^ja posebno, ko se po 4. uri ali Še kasneje, ko je v zimskem času uže tema, domu vračajo. Glede števila otrok torej, glede povodnji, ki zapirajo ot do šole, glede grdih poti, gledć oddaljenosti krajev, amor so bukovški otroci všolani, gledć nevarnosti, da ne bi se otrokom po grdih potih kaka nesreča pripetila, morala bi imeti Bukovica uže davno lastno enorazrednico. Gosp. nadzorniku V. v Gorici bi moral ta kraj znan biti; pa ker se on ni potegnol za to, da se tu šola napravi, sklepati je, da mu ni znan. Morda meni on, da v Bukovici stoje hiše samo ob cesti? Moti se. Naj bi še) po gričih, imenovanih »Bu-kovniki«, prepričal bi se, da je vasica večja, nego on misli; prepričal bi se, da se najmanj tretjina ne da
EDINOST.
všoiati ne v II., ne na V., ampak da se ta tretjina da všoiati edino v Bukovško šolo. Morda tudi renški centralistični duh nekoliko nasprotuje, da bi se tu šola napravila, ker tain bi menda radi imeli trirazrednico r.a račun in veliko škodo Bukovice, nadejati se je pa, da se to ne zgodi, ampak da velespoštovani gospod vit. Klodič, podučen o krajnih razmerah te vasi in o velikej potrebi Šole v Bukovici, prošnjo občinskih predstojnikov te vasi usliši in jim oskrbi Šolo, katera se da brez posebnih troškov napraviti v središču te vasi, tam namreč, kder je bila pre l par leti poŠta in je za šolo primerno poslopje zmiraj pripravljeno, da se v najem da.
Sola v Bukovici je tedaj, kakor lahko vsak sodi, iz zgoraj navedenih uzrokov potrebna reč in sicer toliko bolj, ker ta vas tudt dušnega pastirja nema. Ako ta vas še kaj let ostane, kakor zdaj brez lastnega duhovna, tako tudi brez svoje šole, postanejo zapuščeni njeni prebivalci iz »Bukovcev« pravi »busch-miinner« t. j. divjaki, pa ne po svojej, ainpak po krivdi višjih Šolskih oblastnij.
Domače in razne vesti.
Popotovanje cesarjevima Rudolfa v Jut rove dežele. Grofa Palffy in Bombelles sta uŽe v Trstu, da delata priprave za vkrcanje cesaijeviča Rudolfa in visoke njegove soproge; odpeljala se bosta na Indiji »Phantasie« ter prišla 3. februvarja v Trst.
Pri dopolnita! volitvi v III. razredu za mestni zbor je vendar zmagal kandidat zmerne stranka; a teško je šlo, ker od 1447 oddanih glasov je dobil g. Ig. Briili 721, a kandidat Progressovcev 703 glase, torej je bil razloček le za 18 glasov, vsled česar so to pot nekateri gospodje iz okolici vendar dobro izdali. — Denes je volitev za II. okraj, pa — trijotična stranka je postavila za kandidata g. Joz od Aleks. Basevi. — Kandidat Progressovcev je prav tisti Artelli, ki se je odpovedal poslanstvu in zarad katerega se je morala ponoviti volitev. Kaj pa ta ko-medja pomeni? Morda je tudi to oberdankovanje?
V	seji tržaškega mestnega sveta dne 10. t. in. je bilo na dnevnem redu poročilo mestne delegacije naredeh, ki se imajo zahtevati vsled odprave svobodne luke. Poročilo naglaša, da se je sestavila mešana komisija iz mestne delegacije in borsne delegacije na predlog mestnega župana in zborničnega načelnika, da pretrese vsa z odpravo svobodne luke združena prašanja in naprosi tista nadomestila i naredbe, ki so potrebne, da se odvrno in pomanjšajo velike nevarnosti, ki mestu prete.
Spomenica se v ničem bistveno ne loči od one, katero je sestavila trgovinska zbornica.
V	generalnej debati se nobeden ni oglasil za be« sedo, v specijalnej debati pa se svetovalec Comhi ni mogel zdržati, da ne bi naglašal bil zgodovinskih pravic mesta Trsta, mej katere spada tudi svobodna luka ter predlagal, naj se to na primernem mestu v spomenici izreče, da se ne bo mislilo, da se je Trst teh pravic odpovedal. Dr. Contolo in dr. Benco sta ta predlog podpirala, zoper njega pa sta govorila svetovalca Ventura in Dimmer. — Pri glasovanji je ta predlog padel in sprejel se predlog mestne delegacije.
Potem je zbor sprejel dar fontano od g. Bom-ches-a, katero je sklenol zbor postaviti v javnem vrtu.
Za tem je prišla na vrsto mocija poslanca gosp. Stefa na NadliŠka zarad imenovanja poljskih čuvajev v okolici. Delegacija je predlagala, naj se o tej mociji preide na dnevni red. G. NadliŠek se ustavlja temu predlogu in nasvetuje. naj se na&tavi 6 poljskih čuvajev po 6. okoliških krajih. G. Burgstaller je tudi proti predlogu delegacije in predlaga, naj se imenujeta vsaj 2 taka čuvaja, eden za sv. Majdaleno zgornjo, eden za Skedenj. G. Nabergoj ostro biča predlog delegacije in navede, da so povsod po občinah plačani poljski čuvaji, zakaj bi bila v Trstu izjema. Podpira torej predlog g. Burgstallerja, da se stvar zopet vrne delegaciji.
G. Nadbšek pravi, da bi bilo boljše, to zadevo izročiti odseku za kmetijo in trgovino. — Pri glasovanji je obveljal Burgstallerjev predlog.
Zbor je potem še dovolil 300 gld. za neprevidene troške, kakor se to godi pri vsakej seji.
Opazili smo, da se je ta pot patrijotična stranka v zboru vendar držala nekoliko pogumnejše, nego je bila dosedaj navada.
VeleČestitl rodoljub iz Podgrada, ki noče imenovan biti, zopet je naklonil veliko svoto, IGO goldinarjev, da se pošilja tudi letos «Edinost» občinam ondotnega okraja. Presrčna mu zahvala! Bog ga živi!
Tržaške novosti. Predvčerajšnjem je došel nov škof poreški, mons. Dr. Zom iz Rima sem v Trst, storil je včetrtek v tuk. namestništvuslovesnoprs-sego. — Predvčerajšnjem je došel v Trst tudi črnogorski vojvoda Matanovič, tukaj dobro znana osoba.— Imenitni dramatik, E. Rossi je zapustil včeraj Trst in odšel v Trbižna Laško. — Predvčerajšnjem in včeraj smo imeli v Trstu sneg in iled, vsled tega je padlo in se pobilo več osob i:i ubog 87 letni kmet iz Kopra se je toli močno pobil na glavi, da so ga morali v nezavesti nesti v bolnico. — Necega starega pijanca je prijel predverajšnjem pred kavarno Cniozza takozvani »dilirium tremens«; nesrečnež se je zgrudil na tla in padel tako nesrečno, da se je na več krajih močno pobil; odnesli so ga v bolnico. — Strašno, kam dovede pijanjčevanje, posebno pa žganje človeka 1--10. t. m. je prišla na svltlo prva številka novega lista »L'Alabarda Triestina«; listje polu šaljiv polu političen. Urednik pravi v prvem listu, da je bil zadosti časa le pomagač pri nekem listu in da je čas, da tudi on »avanzira za urednika«.— To je glavni uzrok poroda Alabarde. — Tudi originalno. Da bi bil znal zato kak podpisan urednik, saj bi se mu bil umaknol. —
Darovi v Trstu za Tirolce, Korošce in Štajerce po povod nji zauete znašajo 21.000 gld. od teh so dobili skoro vse Tirolci in le 1000 gld. Štajerci.
Vojaška stava. Tržaški mestni maphtrat naznanja, da je v mestnej hiši v vojaškem odseku do 21. t. m. razgrnen imenik onih mladeničev, ki imajo to leto na vojaško stavo priti in pristavlja, naj ga dotičniki pregledajo, da se pomote popravijo in se lahko pritoži vsak, kdor misli, da se mu je krivica zgodila.
Gospod M. ]!(andi£« doscdaj učitelj na gimnaziji v Zagrebu, priselil se je v Trst, da tukaj, kakor se sliši, prevzame uredništvo »Naše Sloge«, katera po tem takem utegne uže v kratkem postati tednik. — Čestitamo in se radujemo 1
Gosp* Raskovlću, špediterju in novoizvoljenemu mestnemu svetovalcu čestitali so tržaški študentje italijanske narodnosti na graškem in dunajskem vseučilišči. In taki ljudje utegno biti še državni uradniki I Enacega mišljenja uradnikov je tako uže mnogo v Trstu in Istri in godi se jim prav dobro; če pa se kedo poteza le količkaj za slovansko narodnost, takoj ga imajo na muhi.
HiŠna preiskava je bila zadnji četrtek pri bratu onega Levijo,, katerega italijanska vlada ni hotela izročiti Avstriji, policija je zapečatila nekoliko knjig; ob enem je bila preiskava pri gospodičini Ad. K., a brezvspešna.
Raspisan Je štipendij za letnih 140 gld. viteza Minerbi, — kateri dobi priden višokošolec, TrŽačan, brez razločka narodnosti, ali pa vere. Prosilci se imajo obrnoti z dotičnim prošnjami na mestno delegacijo.
•Tržaški Sokol* bo imel jutri popoludno ob 5. uri svoj redni občni zbor.
Plesi. Denes zvečer je ples veteranov v »Fenice« in ples »Unione oporaja« v »Politheama«. —Jutre bo vse polno plesov v vseh dvoranah in glediščih. V saboto, denes 8 dni, bode ples v čitalnici tržaškej. — Največe priprave pa delajo Slovenci v Trstu za veliki ples delalskega podpornega drultva, ki bode 1. febr ut ar j a v gledišču nFenice«. — Na čitalniškib plesih bode igral orkester polka Albrehta, na plesu delalskega društva, pa vsa godba tega polka. Tudi »Sokol« dela posebne priprave za svoj ples.
Policijsko. V via Rossetti je policija v sredo prijela in v zapor peljala necega fakina, ker je na cesti Šiviljo zmerjal In suval. — V ulici Scorceria so v sredo ukradli nekemu finančnemu uradniku iz sobe več obleke in gotovine 20 gld. — V četrtek je nek tat ukradel stensko uro iz sobe c, k. pomorskega urada. — Nek dalmatinski mornarje ukradel svojemu drugu 29 gld. in šel z njimi razsajati v starem mestu. Tam so ga dobili pijanega v ženskem društvu ter ga odpeljali v luknjo, kder se je udal, da je ukradel in vse zalumpal do 7 gld. — Zgodilo se je Še par manjših tatvin, vendar pa se stanje v tem obziru letos boljša.
IZ okolice se nam piše: Z radostjo sem čital v denasnjej «Edinosti», kako možato se potezate za slovensko šolo v mestu. Prav tako bi se morali malo bolj upirati vedno rastočemu poitalijančevanju okolice. Začeli so nam to laščino toliko in na take načine usiljevati, da je uže odveč. Sploh tako delajo, da je jasno, da jim ni le za jezik, tembolj za polaščenje. Pri vsem bi Še prenašali in po mogočosti odbijali te napade, da bi te izdajic ne imeli mej učiteljstvom! Poslanci okoličanski, prepričajte se o stvari in delajtel
Iz Šmarja pri Kopru se nam piše pre vesela novica, da tam snujejo narodno Čitalnico, in da se je vpisalo uže 53 udov. Slava rodoljubom, ki so se tega prevažnoga podjetja lotili/ Vivant se-auentesl
Goriške novosti. Vdova grofa Wimpfen-a, ki se je ustrelil v Parizu, kder je bil avstrijski poslanik, kakor pravijo, ker so ga židje spravili v čudne zanjke, pride stanovat sd svojima dvema hčerkama v Gorico.
Mestno starešinstvo goriško je sklenolo, da ne bo več plačevalo staršim bandistom mestne godbe dosedaj plačevano mesečnino za poduk mlajših, Še neizurjenih bandistov, ampak da s tem, kar je plačevalo starim bandistom, najme podkapeljnika, ali učitelja za poduk gojencev. Ta sklep je mestne ban-diste tako razdraŽil, da so te dni vsi poslali na magistrat uniforme in instrumente, rekoč, naj si mestni svetovalci odslej sami godejo, kakor jim ljubo. Tudi originalen »strike I«
Goriški list »L' Ecco del Litoraie« protestuje nekako proti listu »Tribiine«, ker ona stavi Iredentiste in druge Italijane vse v eno bisago. To ravno ne bi bilo prav, a to znamo, da niso konservativni Italijani posebni prijatelji enakopravnosti gledć Slovencev.
Kedo ima št. 58.539 ljubljanskih lozovf To srečko je nekdo kupil uže pred 2 letoma v Trstu; dobila je v decembru 1881 20.000 gld., po katere ni prišel še nobeden.
Božićnica Gospa Izabella Burton grofica Arundell je s podporo še nekaterih drugih milosrčnih gospodov napravila na praznik sv. treh kraljev openskej Šolskej mladini veselico.— NajubožnejŠe je obdarila z obleko in obuvalom, vse pa s kruhom in sadjem. Na-
Srošeni smo, da blagej grofinji, kakor tudi vsem onim obrotnikom, ki ao jej pripomogli, najtoplejšo zahvalo izrečemo v imenu obdarovancev in Djib roditeljev. — Bog platit	_
Nesreče. Zadnje dni so zopet povodnji provzro-čile velikansko škode, posebno na Ogerskem; Donava je na raznih mestih jezove pretrgala in mnogo zemlje poplavila; najhujše je bilo v Gjuru; 300 do 400 hiš je bilo pod vodo, ki so se večidel porušile in 10.000 ljudi je brez strehe; pokopališče je voda razorala in pokopana trupla in kosti odnesla. — Blizu Llverpoola sta 7. t. m. trčita parnika »City of Brussels« in »Kirby Hali«, prvi se je potopil ter je utonilo osem mornarjev in dva popotnika Italijana. — Brodolomov je bilo v letu 1882 1790 proti 2U50 v letu 1881 po morjih vse zemlje. Samo na angleških bregovih se je 576 brodov ponesrečilo. Ljudi je utoniio zadnje leto vsled brodo-
lomov 4129, v zadnjih petih letih pa 20,76 5. — V mestu Milivankee v Ameriki je pri požaru neke go-stilnice zgorelo 75 osob.
MaSčsvanje na pravem mestu. Nedavno je kupil ključar Krafft na Dunaji pri nekem judu nove čevlje. Imel jih je le en dan na nogah in uže niso bile več za nabo; zgornje usnje je počilo na več krajih ter se od podplatov skoraj popolnoma odtrgalo, podplat je bil preklan i podpetnici, ki ste bili iz papirja, niste se skoraj nič več držale. Krafft je Šel k judu in zahteval, naj mu da druge trdne Čevlje, ali pa denar povrne, a jud ni hotel o tem nič vedeti in rekel: • Kupljeno je kupljeno, jaz ne dam nič!* Drugi danje Krafft najel postreščka in ta je moral pokazati Čevlje vsem prodajalcem, ki stanujejo v istej ulici, kakor jud, ter iim povedati, kde so bili kupljeni in koliko časa so bili v ratu. A jud se je temu smijat, ker je vedel, da prodajalci v tistej ulici njegovo robo tako dobro poznajo, da še nikoli od njega nobeden nič ni kupil. Drugi dan pa se je prikazal potrešček na drugem kraji, na trgu pred karmelitansko cerkvijo; raztrgane čevlje je navezal na drog i pod njimi je bilo zapisano z velikimi črkami: »Taki so danes Čevlji, kupljeni včeraj pri (tu je bil pristavljen natančen judov napis). S to zastavo je hodil potrešček po trgu sera ter tj:i, za njim je šlo siia veliko vriŠČega ljudstva. To je prišlo tudi juiu na ušesa, naglo je priiekel ter prosil postrežca, naj čevlje sname, ker prav rad ključarju denar povrne. Ali ključar zdaj ni bil več zadovoljit, s povračilom, zahteviil je tudi povračilo za zgubo časa in za postrežca, in jud se je moral udati. — Mi želimo, da se enako zgodi vsaceinu goljufu.
Amerikanske basni. Pod tem naslovom je objavil nek amerikanski časnik mnogo basen, izmej katerih priobčujemo to le: Po hudem prepiru s hijeuio je sklenol volk to sovražnico uničiti ter o tej zadevi prašal leva za svet. «N;istavi jej proglo (past) — rekel je lev — in Če jo ujameš, snedi jo», — Volk je odšel ter nastavil proglo na stezi, po katerej je morala hijena večkrat hoditi, ali mej tem, ko je z veseljem opazoval dobro nastavljeno proglo, spotaknol se je ter sam se ujel v proglo, iz katere se ni mogel oteti. Zdaj je piišel lev ter vskliknol: «Sveta nebesa, kaj vidim!». — Volk otožno odgovori: «Zdaj sem ujet v lastnej progli». — «Da, in jaz sem prišel sem» —-odgovori lev — «da ti pomorem hijeno pojesti; ker se je pa ta stvar tako zasukala, zato bom pomagal hijeni tebe pojesti.« — «Saj sem proglo nastavil le zato, ker si mi ti svetoval« — izgovarja se volk. — «To je res» — odgovori lev hladnokrvno — «ali jaz sem tvojej nasprotnici dat prav isti svčt, in meni je vse enako, ali jem volka alt hijeno*. — Poduk: odvetnik dobi svojo plačo, naj se pravda konča kakor koli.
Po sto letih. Nek časnik v Novem Jorku prorokuje človeškemu rodu tako-le bodočnost: V letu 1982 bodo plin, petrolje, olje in enake smrdljive in nevarne stvari uže davno zavržene — to se tako uže samo ob sebi umeje. Tudi ni treba praviti, da bodo takrat ljudje smijali se lokomotivi, ki se bo nahajala le še v starih muzejih, ker elektrika stopi povsod na nje mesto. Elektrika — to se ve da, bode povsod kuhala i po noči kakor solnce svetila tako, da bodo njive dvakrat več pridelkov donašale, nego zdaj i da bodo kmetje nehali tožiti o slabej letini. (To pa vendar ne more biti res, ako bi kmetje štirikrat več pridelali, vendar bi še tožili). V letu 1982 očistijo učenjaki tudi zrak in vodo tako, da ne bo nobene bolezni več; na vsej zemlji napravijo v vseh letnih časih enako gorkoto,
Eovsod bo 20 stopinj gor kote. Na zemeljnih tečajih odo ljudje prebivali in se po zraku vozili, ali po električne} železnici, kakor bo kdo hotel. Ta amerikanski časnik pa je pri tem prorokovanji pozabil najvažnejše reči: ali bodo potem ljudje srečnejši, nego so zdaj, ali ne?
Gospodarske in trgovinske stvari.
Banca commerciale v Trstu je imela dozdaj pravico izdajati lastne bankovce. Vlada je njej sicer dovolila koncesijo za daljših 25 let, a vzela jej prej omenjeno pravico, ker je to zahtevala avštrijsko-ogerska banka.
Dober klej za kovine v kamenu. Železne palice in druge kovine vtrjujejo v kamenu na razne načine ki pa vsi veliko ne veljajo; tako n. pr. se žveplo sčasoma združi s železom ter ga ugonobi; tudi mnogo rabljeni mavec ni dober, ker se železo raztega in zdrobi klej, kateri tudi mokrota gonobi. Navadna malta iz začetka ne drži. Babi se tudi zmes iz železnih opilkov, saj in vinskega kisa, ali kislina, ki je v tej zmesi, prime se železa tako, da zarujavi in večkrat kamen ruzžene. Svinec pa je predrag. — Prav dober in trpežen klej se napravi, če se navadna smola raztopi in toliko pre-sejanega prahu iz opek v smoli nameša, da je Se tekoča. Ko se je ta zmes v kamen vlila, smejo se vanjo zabiti še majhni, poprej zgreti kosi opeke. Ta smolnata zmes se prav trdno zveže s kamenjem in kovino, mokrota jej ne škoduje, ne razjeda kovin iu je prav po ceni.
Dražbe.
V Trstu zemljišča Mateju Ravbcr iz Opčin, cena 2794 gld., 8. febr., 5. mare. - V Kanalu zemljišča Štefana Mukli iz Ukanje, cena 66% gld., 3. febr., 3. nmrc., 7. april. — — V Komnu posestvo Josipa Gruden iz Trnovice, 1. febr. (zadnjikrat) — V Tntu posestvo Antona Vapun v Prošeku in Kontovelji, skupna cena 478 gld., 30. jan , 2. febr., 3. mare — V Geriel dve hiši in zemljišče Josipa in Filomene Penso, skupna cena 8500 gld., 13. febr., 12- marca. -V Selili posestvo Janeza Jankovič iz Barke, cena 129 gld., 23' jan., 22 febr,, 29 mare. — V Stisni posestvo LukeŽa Margon iz Barke, eena 205. gld., 19. jan., 21. febr., 28 ni are. — V Sežani posestvo Mihela Kljun iz Vareje. cena 1310 gld., 18. jan., 20. febr., 27. mare. - V Sežani posestvo
E D I N O S T.
Franca Bernetlc iz Rodlka, cena 773 gld , 34. jan., 26. febr., 00. mare. V Bujah posestvo Marina Carrara iz Kra-
Aice, cena fi63 pld., 13. febr., 13marc. — V Sežoni posestvo Andreja Kljun iz Rodika, cena 185 gld. 25. jan , 27. febr., 28. m are.
Listnica uredništva: Gospoda Janko Leban in Ivan Tosti nas prosita, naj sprićamo, da ni eden ni drugi ni pisal dopisa iz Sežanskega okraja 3. t. m. To storimo prav radi in smemo gospode, ki se za to stvar zanimajo, zagotoviti, da dopisnika ne uganejo, ker ga v Lokvi niti dobro ne poznajo — Velik je, ima črno brado, modre oči, velike noge, krepke pesti, na nosu ima pičico, v Lokvi ' ma seničico; zabavlja vedno rad, saj fantih je Se mlad.
Listnica upravnistva: Vsam našim prijateljem, kateri so njim privabili lepo Stavilo novib naročnikov, lepa hrala ! — Vse nove in stare naročnike prosimo, naj nam k malu pošljejo naročnino vsaj za l/4 leta. V Trstu bo navadni sin ga pobiral naročnino v tem mesecu.
Tržno porodilo.
Kata. — Dobra prodaja po nespremenjenih cenah. Prodalo se je 1.500 vreč Rio po gld. 33 do gld. 50, 500 vreč Santos po gld. M do gld. 52.—, nekoliko sodov Ceylon plant. po gld. 96 do gld. 124.—; poper velja od gld. 60 do gld. 08.
Sladkor. — Zunaj so cene bolj trdne, pri nas mlahove. — Prodaja se sladkor v vrečah po gld. 291/, do 30*/, tukaj v Trstu, z odbitkom 27,.
Sadje — Pomeranče in ftge iskane, drugo sadje zanemarjeno Pomeranče limoni od gld. 3 do gld. 6.—, fige v vencih gld. 18 do gld. 19., cvebe navadne gld. 15 do gld. 18.—, Eleme gld. 23 do gld. 28.—, opaša gld. 20 do gld 21.—, Sultanina gld. 28 do gld. 42.
Olje — jedilno gld. 36 do gld. 42.—, namizno gld. 54 do gid. 64.
Rii. — italijanski gld. 17 do gld. 22.—, Rangoon gld. II1/, do gld. 13.
Petrolje — nespremenjen položaj, cena gld. 10'/4 do 107s.
DomaČi pridelki. — Fižol mešani gld. T/, do 8*/,, rudeči gld. 10'/,, bohinec gld. II1/,, koks gld. 12'/,. Maslo naravno se lehko proda od gld. 92 do 98.
Žito. — Slaba kupčija. Pšenica gld. 10 do IO1/«, koruzi gld. 7'/« do 8.
Špeh in mast — slaba kupčija. Speh gld. 73 do 77, mast od gld. 74 de 78.
Les — v dobrem obrajtu. Deske colarce kranjske in štajerske gld. 66 do 70, uso Afrika gld. 53 do 55, škurete gld. 40 do'gld. 42.—; koroške gld. 20 všie.
Seno — plačuje se po gld. 2.20 do gld. 21/,.
Borano poročilo.
Kurzi skoro nespremenjeni, promet mlahov.
Dunajska bor**
dne 12. januvarja
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76	gld. 85	kr.
Enotni drž. dolg v stebru .... 77	» 40	»
Zlata renta..........95	» 75	»
5°/o avst. renta ........91	» 60	»
Delnice narodne banke..... 836	» —	»
Kreditne delnice........ 282	» 20	»
London 10 lir steilin......119	» 60	»
Napoleon . . .........9	»51	»
G. kr. cekini.........5	» 64	»
100 državnih mark.......58	» 70	»
Volilci II. razreda!
Podpisani zbrani v volilni odbor za dopolnitne volitve v mestni zbor in držeči se načel političnih in gospodarskih političnega društva tržaškega, katera načela so V am uže dobro znana po pravilih in občnih zborih društva, predlaga vam za kandidata v III. volilnem razredu gospoda
Basevi Gius. fu Alessandro,
{vknjižena tvrdka).
Akoprem še novinec v javnem živenji, je vendar v mestu poznan kakor mož, ki ljubi svobodo in svojo domovino ter združuje te svoje lastnosti sč spoštovanjem ustavnih običajev, ob enem pa je eden prvih na materi-
Jalnem polju delajočih trgovcev in torej mej trgovci jako iislana osoba.
Mej drugimi spoštovanimi someščani, ki sedć v mestnem zboru, bode znal tudi on izvrstno izpolniti svoje mesto z svojo vedo in skušnjo v /anaše mesto najvažnejši stroki, baš za katere se ima v prvej vrsti potezati poslanec II. razreda, v katerem so skoro sami trgovci.
Zarad tega se nadeja podpisani odbor, da boste vsi edini volili priporočenca.
Trst, 11. januvarja i883.
Volilni odbor tržaškega političnega društva:
Andreola, Francesco — Antonopulo Costantino — Artuso Giovanni — Basevi Giuseppe /it Aless. — Begm Antonio — Avv. Benigher Nicola — Bordini cav. Giuseppe — Borghi Luigi — Brunner Beniatnino — Brunner Dr. Eugenio — Buchler i)r. Julius — Buchreiner cav. Luigi — Burgstaller G. B. — Burgstaller pl. Jožef — Cadore Luigi — Candellari Leopoldo — Acv. Carazzani Angela — Clescovich vitez Spirt-iton — Colognatti Giotanni — Cosolo Giovanni — Košuta Ferdinand — Cuntin Domenieo — Defacis Dr. Joief — De-gano Luigi — Di Demetrio Antonio Costantino — Dimmer cav. Francesco — Echhardt GustavS — Bisner Giacomo — Goldschmiedt cav Leopoldo — Hofinann Carlo fu Giuseppe
—	Jelussig J ose/ — Sigmund — Lampich Matej — Leustig Ivan — Lorenzon Michele — Avv. Lunardelll Clementc — Lutschaunig Dr. Carlo ViHorio — Luzzattta Aaffaele fu M.
—	MaJTei Alessandro di Massimiliano — Mighetti Antonio — Miklaučic Josef — Miklavec Michael — Mingotti Antonio — Morpiirgo Barone Emilio — Morpurgo Barone Marca — Pa-dovan Domenieo — Pagan Gior, fu Vinc, — Palese Pietro
—	Par is i Giuseppe — Pazze Pietro Augusto — Petracco Francesco — Pinter Dr. Adolf — Pollak Carlo — Pollitzer Augusto — Pollitzer Enrtco — Porenta Dr. Carlo — Ralli Barone Paolo — Iteinelt com. Carlo — Ress Giuseppe — Ricchetti cav. Eugenio — Righetti Dr. Giovanni — Rittme-yer Baron Carl — Rothermann Daniele — Rupnik Jiduard ,— Sartorio Barone Pietro junior — Stalitz vitet C. M. — Schiavoni Augusta — Schollian Wendelin — Scholz Tommaso
—	Slaus J o?.. Lor. — Stolfa Peter — Thaller Jakop — Torti-mastni car. Dr. Antonio — Urbancic Matej — Viertktler prof. Augusto — Avv. Volpi de Antonio — Vdros Giuseppe — Vu-cetich pl. Iran — Zennari Giovanni.
Poslano.*)
■Neaciat sin istra, quid facit dextera« je bilo, je in bo moje načelo pri vsakem mojem delovanju ; in tepa načela sem se držal tudi, ko sem bil izročil onih v 2. štev. t. 1. cenjenega VaŠepa lista omenjenih dvajset forintov tukaj-šnemu krajnemu šolskemu svetu za potrebe ubozih šoto obiskajočih otrok — ne le brejskih, ampak tudi rifemberških —; in Bem posebno g. Šolskemu predsedniku, kakor tudi g, šolskemu voditelju zatrdil, da nemajo tega nikomur praviti, še manje pa javno razglašati. In zato so tiste osebe, ki bi po dolžnosti morale se mi zahvaliti, popolnoma opravičene.
Da mi pa nek nepoklican odvetnik v 2. štev. t. 1. cenjenega Vašega lista hvalo peva, si jaz nič kaj v čast ne štejem, ker vem, da mu moja hvala Čisto nič mari ni, in le, da ie on, če tudi pozno, to priliko porabil, da druge moje sobrate pika in pa posebno se nad mojim blagosrČnim predstojnikom znaša.
Hvala toraj, ki mi jo daje, mi ni v čast, — za svoje dobro delo moral bi jaz zdaj grajo mesto hvale žeti.
V Ri/enbrrgn 10. januara 1883.
Fr. Kafol.
Lovro Sebenicher,
posestnik in restavratćr tikom kolodvora na RakeKu, odperl je vsestransko špedicijo. Vsa izročena opravila pri prijemu in oddaji blaga na železnicah. Izplačevanje VOZnine itd. preskrbnie hitro, varno in ceno. V njegovih čistih in suhih magacinih ogiblje se lehko vsak prejemalec visoke ležnine na železnici. Na pismena praŠanja odgovarja točno in natanko. (3—1)
Obče znane in izvrstne na tržaškej razstavi s srebrno svetinjo odlikovane
voščene sveče
z čistega nepokvar]enegačebelnegavoska
priporočata	9—6
P. in R. Seemann v Ljubljani.
Mirodilnica
!	(drogerija)
j E- MORPURGO, lekarnik.
| Via S. Oiovani št. 4, poleg piv ar ne [	»Aurora«.
i Velika zaloga zdravil za konje, preiiče, pse ! osle, to je Restitutions-Fluid, lcčna zrna (pile) | čistilna, lečna zrna proti konjskim glistam strup za miši, vse to pripravljeno po Fr. Janezu Kwizda: c. k. dvornem odda]alcu v Korneuburgu, ! kakor tudi tinktura proti trganlu od Kwizde.
J Zaloga mirodij, barv In flrnežev.
i Petrolje dvakrat čISCeno (luč kakor plinova) [ po 9 soldov liter, vse blago prve vrste.
! Govori se tudi slovensko in nemško. 5—5
HiiniiiiiHiHiiiiHiiiiiiinmii
Prva istrska voščarna
v Rovinju
odlikovana na razstavah v Gradcu v letu 1880 In v Trstu v letu 1882.
Priporočamo vel. čest. gospodom župnikom, č. cerkvenim društvom in drugim pobožnim zavodom, kakor tudi gosp. trgovcem naše izdelke iz voska od bučel, katerega ponujamo po sledečih cenah:
I.	vrsta. Velikonočne velike sveče (naša posebnost) naslikane na olje, okrašene se zlatom, srebrom in s podobami sv. pokroviteljev . Kilogr. gld. 3.— Sveče, duplirje, velike sveče itd. . » » 2.—
II.	vrsta........ » » 1.65
III.	vrsta........ » » 1.40
Slab&a vrsta, sicer blago lepo na videz » » 1.20
NB. Te cene se razumejo v Rovinju, blago zaco-lano; povojilo (embalaža) računi se po ceni kar stane. V zameno se jemlje naravni vosek in voščeni odpadki po dobrih cenah.
12—9	Flgli di Antonio Artusi.
Nič več kašlja
(10-3)	Prsni čaj
napravljen po lekarničarju O. B. Rovi«, v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to »Diičujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvi h tuk. zdravnikov.
Ta čaj ie sestavljen iz samih rastlin In čisti kri, ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni 60 soldov.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za proštenje Života in proti madronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, Želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena Škoti]a velja 30 ooldov.
PloSter in tudi tinkturo proti kurjim očesom in debelej koži - cena 3 p hi št rov za kurja očesa 20 soldov — Ena steklenioa tinkturo 40 ooldov. Edina zologa v Trotu v lekarni Rovls, v Gorici v lekarnah Cristofoletti i Pontoni. Ajdovščina: fiuegllelmo. V tej lekarni govori se tudi slovenski.
V najem se daje
▼
gostilna in kavarna v ljubljanski Čitalnici
se steklenim salonom, vrtom, kegliščem, stanovanjem in dr. od sv. Jurija 1883.
Oglase sprejema odbor do I. marca 1. Plačilni pogoji in vse razmere so za gostilnično obrt in kavarno prav ugodni.	(3—2)
Melbourne 1881. — I. premija. - Sreberna medalja.
Muzikalne igrave,
katere igrajo 4—200 komadov, z ekspresijo in brez nje, z mandolino, bobnjem, zvonci, kastagnetami, nebeškimi glasovi, harpami i. t. d.
Igralne škatlje,
katere igrajo 2—16 komadov; dalje popotne škrinjice, držala smodk, 5vajcarske hišice, album-i fotografiji, pisavno orodje, škatlje za rokavice, teŽala za pisma, posode za cvetlice, etuis za smodke, tobačnice, mizice, steklenice, krožniki za pivo, denarnice, stoli i. t. d., vse z muziko. Vedno najnovejše in naj izvrstniše priporoča
J. H. Heller, Bern (Schweiz).
Samo, če se naravnost pri njemu kupi, daje poroštvo pristnosti. Ilustrirani ceniki se dobe franko.
(4-3)
100 najlepših muzikalnih igrav v vrednosti 20 ClOO frankov se bo med kupce od novembra do 30. aprila 1883. za premijo razdelilo.
•) Za spise pod sem naslovom je uredništvo le toliko
odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva	Ured.
Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni 1 njih nastopke.
Ohranitev zdravja
je odvisna zgoli od ohranitve in pospeševanja dobrega prebavljujt, ker ta je glavni pogoj zdravja in telesnega in dušnega dobrega čotenjn. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, probavljanje vredltt, doseči primerno mešanje krvi, odpraviti pokvarjene I nezdrave krvne delt, to je uže več let oploh znani in priljubljeni
dr. Rosa življenski balzam.
Napravljen iz nnjboljših, zdravniško nsjkrepkejšlh zdravil-skih zelišč, potrjen je posebno kakor gotova pomoč pri vseh olabootlh probavljanje, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, nnpenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu in Zoloden. želodčnem krču, prenabnonnjn žnlodoa z Jedml, inollienju, krvnem navalu, hemeroldnh. Ženskih boleznih, boleznih v črevlh, hlpohondrljl in melanholiji (vsled slaboga prebavljanja); on oživlja vso delalnost probavljanje, dela zdravo In čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejino moč in zdravje. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo in potrjeno ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil.
I steklenica 50 kr., dvojna steklenica I gld.
Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na franklrnnn pisma proti povzetju zneska na vse strani.
Gospod B. Frngner v Prasri!
Hvaležnosti navdan spoznam za svojo najsvetejšo dollnont, Vam naznaniti) da se je dr. Rosa-ov zdravilni balmm, katerega ste mi poslali pri mojej sedem letnej budej bolezni na Cutnlcah in slabem prebavanjl prav posebno dobro obnesel, tako da sem ule popolnoma zdrav. — U*a eelo leto nisem mopel opravil svojega poklica opravljati, G mesecev bil sem v dunajskej bolniinlcl, — pa v»e nI niB pomagalo, numo to 6ea \se dobro zdravilo mn je reflilo mojega hndeca in nestrpljivoga trpenja. Zatoraj sprejmite mojo najporkejo zahvalo in proeim mi 80 2 steklenici dr. Rosa-ovega nlravilnega balzama poslati.
St. Egid am Neuiuald (v nižć Avstr.) Cajotan 8trohmayer 1. r.
Prespogtovanl Gospodi
S hralelnim priznavanjem Vara naznanjam, da ml je Vai dr. Rosa iivljenaki balzam v mojej R mesecev trajajoSej bolezni, to je klanje v levih prsih, ki je bilo zdrufenju 8 hudim napenjanjem in felodCnim krBem, popolnoma pomagal.
Od tistega fiann, kar rabim to zdravilo, popolnoma sem zdraT in 88 dobro Čutim, kar ptI vsej zdravniikej pomoči nUnm mogel doseči. Sprejmite tedaj, blagorodni Gospod, mojo ► rBno zahvalo, in priporoSam to zdravilo vsem onim, ki imajo enake bolezni.
TrnCn^ Oujezd.
Josip Tyrl, sodar.
■1 S var jen je! ■■
Da bo izognn neljubim napakam, zato prosim v-o p. n. gg. naročnike. naj povsodi izreBno dr. Rotov tivrjemki-halzam iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil som, dm so naroBniki na veB krajih dobili neuspeSno zmes, ako so zahtevali samo Iivljenaki balzam, in ne izreCno dr. Kotovtga livljenskega balzama.
Pravi dr. Rosov življenski balzam
dobi se parao v glavnej zalogi izdelalcavo B. Fragner-ja, lekarna >k črnemu orlu« v Pragi, Ecko der Spornergas*e Nr. 205—3.
V	Trstu: P. Prtndini, O. Forabotchi, Jak. Serravallo in Kd. von Ltilmburg, lekarniCaiji.
V	Gorici: O. Cnito/olelti. lekarniBar; O. JI. Pantoni, lekarničar; V O sel j I: Dama to d'Elia.
V	Zagrebu: Sifm. Uitlbaeh, lekarniBar.
Vst lekarne in vtflje trgovin11 materijalnim blagom v Apitro-OgertkeJ iiMjo talogo tega Citiljemktga balzama.
Tam se tudi dobi:
Pražko domače mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako so Cenam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bnlali vsaki; vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri ervu v prstu in pri nohtunji, pri zl 'zah, oteklinah, pri izmaHffenji, pri morski (mrtvi) kosti zoper revmatične otekline in putiko, zoper k'onično vnetje v kolenih, rokah, v ledji Če si kdo n"go spahne, zoper kuri a očesa in potne noge, pri ragkopnnih rokah , zoper ilMaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoč« rane, odprte noge, zoper raka in vnoto koCo ni bolj Bega zdravila, ko to mazilo.
Zaprte bule in otekline se hitro ozdravijo ; ker pa ven teče, poleg ne matilo v kratkem tito gnojita na-bo, in rano ozdravi. — To mazil" Je zato tako dobro, ker hitru pomaga in ker se po njom rano p-ej ne taerli dokler nt »ta bolna gnoj i ca ven potegnena. Tudi zabrani rast divjem mesa in obvaruje pred snetnro (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospefli. — Odprte in tekoče rano se morajo z mlačno vodo umiti potem He 1« «e mazilo nanje prilepi.	15-13
Škatljice se dobode po 25 in 35 kr.
Balzam asa uho.
SkuBeno in po mnozlh poskusih kot najzanesljivejše sr.dstvo znano, odstroni noglnhost in po njem so dobi tndi popolno ulo zgubljeni Bluh. 1 sklenica 1 gld. a. v.
Lantnik, drufttvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIC.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.