V«6«rno izđ«i\Je.)
74. številka.
V Trstu, v četrtek dne 21. junija 1894.
Tečaj XIX
„KDINOBT"
izhaja po trikrat na teilen t iflstili iz-danjih ob torkih, četrtkih
in aobotAh. Zjutranj" iidanje izhaja ob H. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri veeer. — Obojno izdanje stan«': za Men mesac . f, —.Ml, ievimi Avstrii« f. 1.40 za tri mp»r . . , 2.B0 . .	*,—
za pol leta , . . 5,— ... 8,— za viie leto . . „ 10.— „ , „16.— Ni naročbe brei priložene naročnine ••
r.e jemlje »tir. Posamične štovilke »e dobivajo y pro-dajalnicah tobaka v ltatu po fl nvč., V Gorici po 9 nvi. Sobotno Tečemo izdanje v Irrtu S ni., v Gorici 4 nč.
EDINOST
Oglasi *e račune po tarifu v petitu; za naslov- z debelimi črkami ne plačuje Ttrotttor, kolikor obsegu avadnih \rstic. l'o*lana osmrtnice in j tvmzahvalu, >1 i-ma?i ogla«i itd.se ru'unajo po pn ;mlhS
V »i dopisi naj ko pošiljajo uredništvu uli<.'w Canernia it. 13, Vitako pi nio mor* biti frankovano. k"r nef ankov ma »o n-npr.' j >inajo. Rokopisi ho no vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejemu upravnlitvo ulira Casorma 13. Odprte reklamacije »o prosto poštnine.
Glasilo slovenskega političnega druitva za Primonko.
„V iiUmiII Je mm /
Vabilo na naročbo.
Z dnem 1, juiija t. 1. začenja nova naročba na naš list.
„Edinost" stane:
za vse leto lO gld> — fcn za pol leta 5 „ — „ za tri mesece 2 „ 60 „ za jeden mesec — „ 90 „
Vabimo vae prijatelje lista, ki Še niso nafti naročniki, da kot takt pristopijo ter nam olehčajo * materijalno svojo podporo izvrševati vzvišeno našo nalogo, braniti in utrjevati Slovenstvo ob sinji Adriji!
Vpramištvo.
S!
Siciljski delavci in njihove družine imajo sedaj nemilo mnogo časi. proučevati kemično formolo ,8," ki pomeni toliko kakor Sulphur, po našo žveplo. V potu svojega obraza in ob merečem vadubu po žveplenib jamah so pr« bijali borno svoje življenje, in vendar ao živeli žvepleni črvi; — danes niti tega ni, dane« morajo, liki čveteronoina žival! — na očgane trate in gristi ondi osmojeno travo, du h! „utešijo* krileči želodec za trenotek...
Uboga Italija! Ti raj Evrope! Ti save-tiSče umetnikov! Ti domovina poetov! Ti saUadnica ženske lepote ! Ti gneido političnih entuzijastov ! — usmili se te Bog v svoji bn »konečni milosti! — Cele litanije bi se dalu napisati na to „blaženo" Italijo, t ved-nimrefrčnom t usmili se te Bog ! Koliko gorj& se usiplje na njo: bančni polomi vsled drzno-roparokega napada na blagajne, mi* nisterake zadrege, ustaje v kamnolomih in nova izdaja banditov in zdaj še — žveplo! Sulphur!
Nekaj nas Segale po peresu, da bi po* praskali ž njim po papirji, to je namreč orjaško vprašanje: ali kaj mislijo oni irrodon-lovski duhovi, ki po na it Avstriji bahato žirijo, v škodo avstrijskim narodom, svojo milo italijansko „kulturo", ali kaj mislijo na to, kako se godi aedaj notri v njihovi „odrešeni" Italiji P
Kdo sna, ali jim tudi jedenkrat ob polnih avstrijskih loncih tu v tej viw-odrešeni Italiji" pride na misel, v kaki poniževalni b&di ječe aedaj njihovi „odrešeni" bratoi na Siciliji — kaj! v vsej Italiji sploh P
Slutimo, da ne; marveč, da se celć prav malehno sramujejo svojih odrešenih, a sa groze rastrganih in sestradanih b r a t o v in bi jim morda na takov način obrnili avoj hrbet, ako jih pridejo poprosit podpore in miloščine, kakor predrzno obračajo hrbet nam pravnove I javnim Avstrijcem, ko si domišljujejo, da je njihov pravnomočni in stalni poklio, odbijati prošnje primorskih Slovanov.
PODLISTEK.
70
Kmetski upor*.
Huotluvlntka povett Sestnt\f»ltya veka.
— Spisal Avgust Šenoa, Preložil 1. P. Planinski. — — Hvala vam, častni gospod, reče plemič avečeniku, na novici, katero ste mi rai-odeli. Kraljevska svetlost me nalašč pošilja semkaj, da upravljam v imeni kraljevskega tiska Heningovičino polovico posestva, dokler ne bo pravde konec. Ne dvomim niti najmanj, da ne bi (.ospa vsaj na polovico zmagala, ker je to veuder le nje dedovina in Tahi si je to prigrabil per fas et nefas. Poznajo ga tudi pri dvoru, toga gospoda vrhovnega ko-njušnika, da je divjak, kateremu ni piiinere, in bojim so žo sedaj zlu, dusi je kralj nekoliko pravičnejši od svojih lakomnih svetnikov, katero si je znal gospod Tahi v ime prijateljstva aise pridobiti. Da prav povem, niti tega niso marali, da bi uveli tu sačasno
Do kako ž v ep le ne nadutosti privede neolikance slepa sreča jednega trenotka, to moramo a komično žalostjo iskušati mi Primorja pravni gospodarji, dokler traje blaznemu obisku naše hiše njegov „trenutek".
Gledati moramo z britkim smehljajem na lici, kako brezumnik, čegar blaznost je zakrivil ne on sam, marveč njega krivo-nosi genius, razbija po našem hfamu in uničuje mnogo dragocenih nam stvarij, katerih, ako bi bil pri zdravem razumu, bi bo iz-vestno niti ne dotaknil, zlasti ker se pri svojem besnem činu cel6 mnogokrat občutno rani, tako občutno, da ga utegne boleti še v pozne, pozne čase ......
Zares, ako bi mu bilo možno svetovati, dejali bi mu baS ob tej priliki nekako takole : Prijatelj naš, ozri se v Italijo! Glej, kolikanj trpi prava domovina tvoja pod težo bdde in glada, kako stradajo tvoji bratje in sestre, — travo, suho travo morajo jesti, v tem, ko se ti paseš v dobro osoljeni in sabeljeni avstrijski kuhinji, — idi, idi prijatelj in otmi, odreši sobrate v že .odrešeni" Italiji, odreši jih neznoBne bele, da bode domovina tvoja, blažena Italija, v resnici rešena, v resnici blažena Italija! Glej, kaj ti hasno, ako ti je domovina „rešena* politično, ko pa stoČe socijalno v neznosnih verigah P Je-li to rešitev, je-li to blagost P Po nazorih treznega razuma nikakor, marveč je sužnost, hujša, groznejša, nego ona, katero nalagaš, naščuvan od kri v on o sca, nam, avstrijskim Slovanom.
Toda ti računaš tako-le: naj je Italija bodna, naj razpada glada, vender jo italijanska: naj uiuHjo travo siciljski stra-deži, vsaj bo vzkliki in kletve njihove pristna italijanščina, oni so politično oteti, so j e d i ti i v zjedinjeni Italiji, a tukaj jo naše delo. Primorju veljaj nas napor, kajti Primorje je še slovansko in dokler to ni čisto italijansko, tako dolgo se ne smemo ozirati ni na levo ni na desno, pa ako tudi vzame sam peklenšček blaženo Italijo!
Tako računaš ti, prijatelj, a baš s tem dokazuješ, da izvira račun tvoj iz zamotanih možganov. Ti nanašaš iz tujega vrta sadežev, nakradenih sadežev, na novi kup, a med tem ti gnije na kupu tvojega lastnega vrta sad! Ali bi ne bilo razumniše in za tvojo „ekonomično zmožnost" častniše, ako greš in prebereš domače sadjo in je otrebiš gnjilobe, da prezračiš nekoliko staro tvojo shrambo, da jo preveje čist, zdrav zrak in poginejo brezštevilni okušljivi mijaztni, ki leže naku-pičeni v tvoji kašči, mesto da hodiš nabirAt na naš vrt, da nanašaš gnjilobo tvojo v naše shrambe P Sumo preudari, prijatelj ! Tuda tvoj um je otemnel in v tvojem otem-nelem razumu niti ne izpoznas, da utegne biti neznosna beda troje domovine pravcuta kazen Najvišjega za vneboupijofin krivice,
fiškalno upravo, češ, da ho je bati krvi. Mogoče, ali fiskus rad pobira za ta provizorij zlatih plodov, fiscus to rad dela, ker nima nikdar v blagajni novcev, Niaoin iiuo] v tem kraji znancev mimo vas, katerega od malih nog poznam kot poštenjaka. Zato prihajam vprašat vas ; prosim vas, da mi boste pri tem težavnem poslu v pomoči, ker bi rad v tem morda kratkem času svojega bivanja uvel zopet zakon in red, kateri pod Tahijem, ko* likor slišim, ne cvete.
—	Žal, da no cvete, potrdi župnik, Bog mi je priča, da vam, gospod Štefan, nisem govoril, kakor resnico, in hvala Bogu, da nte prišli, ker bo kraljevega človeka zopet moral dluaati,
—	No vern, Če bo, zmaje Grdak 7, glavo; ko som davi prispel ua Sosed ter se izkazal s kraljevskim pismom, jela mi je Tabijeva služinčad koj na prvi mah metati polena pod noge; Peter Petričević mi ni hotel dati klju-
ki jih uprav drzovito doprinašaš v Avstriji, tvoji tujini, nad nami nedolžnimi avstrijskimi narodi, ki ti nismo atorili ničesar žalega, ki tvojo krutosti z ničemer nismo zaslužili, — da kazen božja nžiga svoje strele nad glavo Italije, ki je rosna od krvi vnebovpijočih krivic. In meniš li, da ti odide ta ista kazen, ako iščeš pred njo zavetja na — avstrijskih tleh P
Nikdar!
Marveč meč Nemezide je za tvojimi petami tudi na naših avstrijskih tleh in je za petami vsem onim, ki so pregrešajo nad nedolžnimi trpečimi, kajti pravica ima svoje pravo in pojavlja isto tem grozneje, čim grozneje se je skušalo pritisniti jo k tlom t!
Koj Vnm basne vse Vaše prizadevanje, Vi južni in vi severni zatiralci slovanskega rodu, da „pravočasno" zatrote in potujčite avstrijske Slovane, oziroma Bi pravočasno razdelite Avstrijo v dva tabora, italijanski in germanski — knj Vnm vse to hasne, ko pa čuje nad nedolžno trpečimi dobrota Najvišjega, čegar maščevanje bodo potem toliko strašneje, kolikor strašneje so Vaše krivice nad nami!
Pomislite dobro ta faktum in priznati nam morate, da so vsi Vasi napori S, to je: čisto žveplo — Sulphur!
Politiške vesti.
Državni poslanci na potu v Lvov.
Mnogo državnih poslancev iz Ilohemvartovega in levičarskega kluba odpotovalo je b posebnim vlakom v Lvov, da si tam ogledajo razstavo. Med izletniki sta grof Hehenwart in Šuklje, Modpotomn so ?e jim pridružili Sta-ročehi Riegor, Matuš in Fanderlik. Mlado-čeških poslancev niso povabili.
Državtii uradniki pri finančnem ministru. Dno 19. t. m. so je predstavila finančnemu ministru Pleiierju deputacija drž. uradnikov. Njegovo ekscelenca jo obljubil, deputaciji, da se vlada v najbljižji bodočnosti loti uravnavanja odnošajev državnih uradnikov. Kar so tiče uravnave plač, je omenil g. minister, da ee dotični povišok na izdatkih pokrije iz davka na špirit- Deputacija se je poslovila od njegove ekacelenco v najboljših nndah.
Službene knjižice orožnikov in županstva. Neki župan na Češkem se jo branil podpisati službeno knjižico orožnikov, ker jo ista seatavljena le v nemškem joziku. zatr-divši, da je no podpiše tako dolgo, dokler ne bode sestavljena tudi v Češkem jeziku. Na to je dobil od dotičnegs okrajnega glavarja odlok, da mora podpisati pod kaznijo 20 gld. Glavar se aklioujo na to, dn so orožniki vojaški orgauizovani in da tudi njim velja isti skupni nlužbeni jezik kakor za vojsko. Sicer
cev, vsi oo so me izogibali, a jaz sem vnm stal, Bog mi odpusti, kaltor grešnik pod ve-slioami. Toda gospoda so se zmotili. Grdak se ne dA z nikakeršnim gospodo van jem preslepiti. Jaz ne popuščam in hodim ravnim potom.
— Tako je tudi prav, gospod Štefan, in to je jedina pot, da si pridobite ugleda. Priporočam vam posebno ta .siromašni narod, katori poti pod Tahijem krvav pot. Na poštenje in prisego svojo vam pravim, da človek šo ni videl take groze, s kakoršno Tohi pritiska na kmete. Naposled so malone vsi velikaši nasilniki, to je njihova nrav, ali Tsliija kakor da so ni prijel sveti krst, kakr-r da nosi v prsih kamen mesto srca. česa nisem jaz vsega poskuSal! Nerad se sicer vtikam v gosposko ntvari, ali svečenik kodi, moram; kdo pa obvaruje čedo volkov, akt- ne pastir. Ponižal nem se zaradi naroda )ie enkrat.
(Dalje prih.)
pa je dovoljeno županstvom, posluževati se svojega občevalnega jezika pri vpisovanju v službeno knjižico orožnikov.
Ulični napisi v Pragi. Vsem onim hišniui posestnikom PraAkim, ki so napravili na svojih hišah francoske, italijansko in angleške napise, došla je naredba policijskega ravnateljstva, s katero se poživljajo, takoj odstraniti te napise, kajti napisi so dovoljeni le v obeh deželnih jezikih. Nekatori posestniki so že odstranili te tablice. Na neki hiši pa, katere lastnik se jo branil sneti tablo, snel jo je ključar posredovanjem jednoga policijskega uradnika. Pravni zastopnik tega gospodarja, dr. Crnohorski, doposlal je na to ključarju in uradniku pismo, v katerem jima žuga, da ju bode tožil radi motenja v posest', ako no pribijnta tablice zopet v 24 urah.
Dvojna mera. Naučno ministerstvo jo ravnokar izdalo naredba načelne važnosti Novi lektor italijansko literaturo na vseučilišču v Gradcu — pn.f Jovo — jel jo namreč predavati v italijanskem jeziku. |Ker pa jo nka-demiški senut protestiral proti italijanskim predavanjem, češ, da nemški značaj vseučilišča Graškega ne dopušča italijanskih predavanj —, odločil je minister Madejski, da omenjeni profesor sme predavati italijanski. — Ta odločba naučnoga ministra je za nas velike načolne važnosti, kajti najpreprostejša logika in zdravi razum num pravita, da to, kar jo dovoljeno Italijanom, se mora dovoliti tudi nam Slovencem. Ker se nam ni tako hitro nudejati slovenskega vseučilišča, nam jo ta naredba došla uprav a propo*: na to naredbo moramo Slovenci opirati svojo zahtevo glede slovenskih pr« -davanj na vseučilišču v Gradcu. In nadejamo se, da njeg. ekscelenoa g. naučni minister no pograbi po tisti dvojni uieri, katero imajo vedno pri rokah naši nasprotniki. Tako tudi v tem slučaju. Omeujonu naredbo si namreč tolmačijo tuku-le: Z uvodunjem italijanskih predavanj no nikakor ne ruši n< m ški značaj vseučilišča graškega, kajti to naredbo ni smuti tolmačiti z narodnega stališča. Vse drugače bi pa bilo, ako bi hoteli u v osti slovenska prodavanja; se slovenskimi predavanji bi so pa kršil nemški značaj omenjenega vseučilišča in bi so morali — pravijo — buriti z vsemi Bvojimi silami proti takim predavanjem.
Tu iiuHte turej tisto dvojno moro: jedno za Italijane, drugo za Slove nce. To vam jo lugika, da Bog pomagaj — da ne govorimo u praviculjubju ! Ako bi žu hoteli pri-poznati izkljueno-numški značaj vseučilišča v Grudci in ako bi hoteli pripoznnti, du ju slovenski jezik tujec na tem vseučilišču potom nam pravi uaš priprosti razum, du velja to tudi zu italijanski jezik. A naši nasprotniki nemško in italijanske narodnosti duvljojo na Prokrustovo postelj tudi logiko in zdravi razum, du lu umrejo odrekati Slovanom narodne, politiške in eloveako pravice. Kakor hitro ho boje, da bi utegnili Slovenci dobiti le mrvico pravico, hup ! hitro so vHi v jedni vrsti rauin pri rami, da obrnejo svoju strupeno kopje proti nuni I Potolažimo so, Haj vemo, da naš pravični Bog ne plačuje Vsako subote. Mi so nočernu odreči nadi, da iju bi napočil dan, ko se bodo morala zrušiti nenaravna zveza naših nasprotnikov in ko stupi iz veljavo krivična — dvojna m o 1 a l Houiatije v Maroku. V Maroku nimajo denarja, da bi plačali prvi obrok odškodnine, katero so se obvezali plačati Špaiijski za lanski napad črncev na Melillo. Te dni ju namreč došla tjakaj španjska fregata, da vsprej-111« prvi obrok, toda oditi ju morala s praznimi rokami. Kjer ni ničesar, je tudi cesar izgubil pravico pravi znani pregovor. — Novi sultan je izdal proglas do svojih podanikov, v kn teretu zngotovlja pumiloščenjo vsem onim, ki so se pregrešili proti pukujnemu očetu njegovemu ; onim pa, ki bi so buteli upirati avtoriteti novega sultana, žuga z najhu|siujj kaznimi.
Različne vesti.
Cesarjev dar. Nj* Vel. cesar je podaril o» č:n. Sv. I van- Šteriia (litra) 50 gld. kot prinesi>k za nabavo novih orgelj.
Zaplena. Danarnjo številko „Na4e Slogo* ie l i;.'!enilo c. k. državno pravdniitvo radi člai k i: „Program odbora kluba stranke prava*. Uredništvo jo priredilo drugo iadanje.
Jednakopravnost pri c. kr. javnih skla dličih \i verodostojnega vira doznam", da jo včornj nek uradnik, službujoć pri cea. kr. javnih pkhdiičih — katorcga ime za danes Se zamolčimo — vstopil v neko skladište, kjer so slučajno itirje delavci govorili med soboj slovensko. Dotićni gospod uradnik pogledal jo delavco rezko, potem se jo postavil osorno prednjo in zarenčal oblastno: .Kvanto volte vi go /a dito, ko kva no 3e parla ke toduško o por taljan, ma maj per Kavo l" (Kolikokrat sem vam ie povedal, da so tukaj ne smo govoriti drugo, kakor netniko, ali pa italijansko, nikakor pa no — žčavo). — Dodamo to, da jo ta boritolj ca italijanatvo sin slovanskih starišev. Oco mu je Čeh, mati Slovenka iz Vipave.
Žalostna ratnica. Govoreč o vprašanju L"gine šolo v av. Križu, oziroma o naredbi uameatništva, a katoro je bilo aavkazano, da se morajo slovenski otroci povrniti is Legine šole v Kriiko domačo šolo, napisal je ljubljanski „Slovenec" naatopiie, žal, da lo pre-resnične besede:
„3t;ar pa bi £e no bila tako žalostna, da se ne govori še nekaj drusega, in sicer, du hočejo starifei slovenskih otrok vložiti re-kurz proti tej postavni odreditvi namcstni* Btva. Tutej tako daleč smo že v slovenskem sv. Križu. Žalostno ali resnično I Mod tom, ko bi si človok mislil, da ho prej preobrne svet, jo kaj tacega vondar mogočo pri ljudeh, ki že davno več no poznajo — moštva. Kar jo najbolj žalostno v okolici tržaškej, je gola resnica, da uianjka mož, ki ae ne vstrafiijo silo, prišlo odkoderkoli I Slovenski okoličan «o da le prerad zapeljati lepim besedam, katerih pri magistratu in vseh organih njegovih no manjka. Kolikokrat ima človek priliko opazovati, kako slovenski okoličan hiti kakor ovca v žrelo nenasitnemu volku, in na žalust bodi rečeno, da vodoma in radovoljno. In človek naj bi so ne izjokal nad takim ljudstvom ? pravi .Edinost". Da, pomilovanja so vredni taki ljudje, a tudi ojstre aodbo! Mnogi okoličan vam je zadnje čase podkupljiv, kakor morebiti noben Sloveneo na periferiji slovenske zemlje.M
Dr. Maurovich odlikovan? Nek tržaški
itulijauslo list javlja, da se govori v Gorici, du dobi bivši župan dr. Maurovich red železne krono II, vrst«, s katerim jo spojen baronat. Bivši župan Goriški je ie vites in čaBtnilc reda italijanske krono.
Nai cesar v Nemčiji. Z Dunaja javljajo, di\ obišču Nj. Vol. ci:sar prihodnjega septembra meseca nemškega cesarja v Potsdamu.
Zakupna dobava za vojaštvo. C. kr. in-
tcndancja III. v6ja v Gradcu objavlja: Zaradi zagotovitve zakupne dobave ovsa, sena,
:«lttm drvu, pnmogtt, koakso in svefl za Čas od dne 1. septembru 1894 do 31. avgusta 1895 vržilo se bodo pismene ponudbene obravnavo v uradnih prostorih c. in kr. vojaških prenkrbovalnih magaoinov in sicer v nastopnih postajah : v Trstu dne 25., v Gorici 23., v Celovcu 18., v Mariboru 13., v Gradcu 9., v Ljubljani 4. in v Pulju 27. julija t. 1. Nutančneji pogoji in punudbeni obrazci razvidijo so iz obširnega razglasa v ftt. 130. .Slovouskega Naroda" s dne 9. junija 1894, kakor tudi pri c. in kr. vojaškem preakrbovnlnem magaoinu v Ljubljani do 4. juliji 1894 mej 10. in 12. uro dopoludne.
Veselični odsek „Tržaškega podpornega društva" priredi v nedeljo dne 24. t. m. izlet v Nabrežino. Vabijo se družabniki in priju-telji društva, da se tega izleta vdeležijo mnogoštevilno. Izletniki ae odpeljejo ob 4. uri p^poludno z zabavnim vlakom od južne-železniške postaje.
Vabilo k javni tomboli, katero priredi prostovoljno gasilno društvo v Št. Petru dne 29. junija 1894 ob 4. uri popoludne. Dobitki obstoje iz raznovrstnega kmetijskega orodja. Prod in po tomboli svira Postojinska godba. Tablico dobiti jo vsaki dan pri odboru in na dan veselico pri blagajnici. Ker je Čisti dohodek uaujonjen za poplačnnje gasilnegu orodja so p. n. občinstvo uljudno vabi k mnogobrojni vdeležbi	ODBOR.
Opozarjamo Šo jedsnkrat na prvo veselico pevskega društva „Slava* pri sv. Martji Mag. spodnji, katera hode v nedeljo dne 24. t. m. pod milim nebom v dvorišču g. Ivana Vouka. Ker stopi to društvo še-le v prvič na oder pred občinstvo, je sanimanje aa to veselico obče. — V slučaju neugodnega vremena se veselica preloži na nedoločeni čas. Na svidinje torej v nedeljo pri veselici!
Odbor.
Bralno društvo pri av. Ivanu je odložilo
svojo veselico, katera naj bi se vršila dne 24. t. m., na dan 8. j u 1 i j a, in sicer s osi-rom na to, da bode imelo istega dne bratsko društvo pri av. Mariji Magdaleni spodnji svojo prvo veselico.
Vabilo na radni občni zbor „Občega delavskega isobraževalnege prav a-varatvenega in podpornega društva", kateri bode v nedeljo dne 24. junija 1894 v društveni sobi, Via Torrente št. 34, I. nadstropje. Zadetek ob 5. uri popoludne. Vai gg. člani ao naprošeni, da se v velikem Številu udeleže tega občnega ibora.
ODBOR.
Od av. Ivana se nam piše: V nedeljo dno 24. t. m., na praznik našega cerkvenega zaščitnika sv. Janeza Krstnika, bodo običajna procesija sv. Rešnjega telesa. Kakor vsako leto bode udeležba brez dvojbe ogromna tudi v tem letu — posebno, ker je bil dež tisto nedeljo po «v. Režnjem telesu. Bode pa tudi vredno ogledati si jo posebno ie zato, ker je dobila naša cerkev letos nov dragocen kinč. Kupili ao namreč novo „kloko", a katero ao ne moro meriti nobena cele škofije. Delo je toli lepo in fino, da se ne dk popisati. Visoka je 3*5 m. in obsega ima 9'42 m. Sveč je trideset v dveh nadstropjih. Spodaj 18, sgoraj 19. Na prvem kolobarji, sredi katerega je krogla, stoji 6 stebrov, kateri držijo baldakin, pod katerim je na krogli kip Matere Boije. Vse jo pa is avitle rumenkaste kovino ter bo blišči kot zlato. Napravil jo je gospod 8amnssa v Ljubljani ter stane okroglih 2000 gld. Vaak naj ai jo ogleda in našel bodo samo on pogrešek, in ta je, da magiatrat preveč zanemarja cerkev, ier da je škoda xa „kloko", ki je t tako raspokani cerkvi. Dolžnost pa je pri tej priliki sshvaliti veleč, g. župnika Ivana Trevna na njega neutrudljivi delavnosti, kateri je s mladeniško navdušenostjo toliko delal, da je dosegel svoj pre-hvalevredni namen. Bog dal, da bi mogel ie dolgo veseliti se ga. Hvalo pa moramo izreči g. Valentinu Gasperčiču, znanomu corkvenemu dobrotniku, ter našima delavnima starašinoma Hrovatinu in Vatovcu.
Pridite tedaj v nedeljo in sodite I
I v a n č a n.
Poletja. Z današnjim dnem poslovila se je pomlad in pričelo je poletje. Današnji dan je posebno »namenit no samo zaradi tega, ker dijaki in iolarčki praznujejo god avojega zaščitnika av. Alojzija, ampak ker je najdaljši dun v letu. Danes smo dospeli ua vrhunec dnevnega aijaja, s jutrajšnjim dnem pričenjamo se vositi sopet nizdol, — toda čuvaj Božo, da bi veljalo to tudi na poIitiS!;om polju, kajti t tem slučaju morali bi se popolnoma pogrezniti, ker ae naše narodno gibanje itak ni še vzdignilo do svojega obzorja. V ostalem pa ae ločimo prav lahkega srca od poslavljajoče se spomladi, kajti iata bila je dovolj neprijasna in hladna, kakor so nam neprijazni in hladni vedno še razni činitelji. Da bi jim poletno solnce ogrelo srce!
Iz Skopega se nam pišo : Novo šolsko poalopju bode skorom dovršeno. To ti je krušna palača, da je v ponos vsej vasi. Stoji vrh vasi, na gričku, nekoliko oddaljena od cerkve in kupolunije, tuko, da ju pripravna in tuora odgovarjati svojemu poslu popolnoma. Zajedno uoinja to Eolako poslopje od duloč pravo simetrijo z cerkvijo, ker stoji v enaki višini. Prostor, na kojem ao je poslopja sezidalo, bil je last cerkve, katerega je, seveda, občina odkupila; ostalo pa je tudi za iolski vrt. —
Pred par loti napravili so tukaj nov vodnjak vsekan v črno skalo, vrhu vodnjaka pa občinsko pisarno. Občinska pisarna pu je prav za prav v neki čevljarski luknji, prav.
Strelovod na zvoniku in cerkvi tudi ju!io potreben, pa gospodje ho bojć, da bi se ob lepih dneh proveč
To
bil bi menda blihčal.
prestol Bndinpeitanski
„llazank" javlja, da je cesarska dvorna uprava naročila bivši učiteljici na državni ženski obrtni šoli v Budimpešti, gčni. Mariji Kon-dert, da natančno posname prestol na Dunaj-akem cesarskem dvoru in da napravi po iatea uiorcu novo vezenje za nov prestol v Bu-dimu. Prestol j« sestavljen is dveh v slatu vezenih naslanjačev nad katerima je v zlatu vezeno nebo. Delo bode stalo okolo 25.000 goldinarjev.
Statlatika trlaika. Od 10. do 16. t. n.
rodilo so jo v področju tržaike občine 83 otrok (43 moikih in 40 ženakib); rasun teb so bili 3 mrtvorojeni. Umrlo je 77 oaeb (39 možkih in 38 ienskih). V razmerju na število prebivalstva pride 25.06 mrličev na vsakih 1000 duš. Zdravniško poročilo navaja med ostalimi kot vzrok smrti: 4 slučaje Skrlatice, 6 slučajev difterite, 13 slučajev jetike, 12 slučajev vnetja sopilnih organov, 4 slučaje kapi in 1 samomor.
Policijsko. Včeraj popoludne je ukradla neka nepoznana oseba v cerkvi pri „Materi Božji" (v starem mestu) mddon svečnik, vreden kakih 15 gld. — 25letni pekovski pomočnik Ivan Daneu, službujoč pri peku Mi-oniju v ulici Acquedotto, je sinoč is slobno-bti pokvaril testo sa zjutranjo peko in sežgal nalašč kruh. Sežgani kruh je razmetal po tleh in nato je pobegnil. S to ilobnostjo provzroćil je gosp. Mioniju okolo 30 gold. škode. — Včeraj pod noč je ukradel nesnan tat v ulici Carintia težaku Babi posodo a 36 litri vina, vrednega 10 gld., katero je ostavil Baba na ulici. Tat bode isvestno pil na sdravje brezbrižnega težaka.
Poneverjanje. C. kr. deželno aodiičo tržaško objavlja, da je poneveril 21 letni pisar Karol Uutorkircher 3500 gld. ds ikodo južne železnico in pobegnil is Trsta. Unterkircher je arednje rasti, rujavih las, očij in obrvij, ima male rujave brke, govori nemiko in italijansko.
Povodanj. Z Dunaja poročajo, da pričenja voda v poplavljenih krajih Galiike in Ogrske polagoma padati, tudi dei da je pojenjal. Mnogo ljudij je poginilo o povodnji, posebno na Ogrskem, toda število ponesrečenih šo ni snano. Poplava je provtročila neizmerno ikodo. V rasnih krajih pojavlja
BO Ž 6 1A k < > t ft •
Loterijske številko. Izžrebano 20
Brno	11, 26, 41, 60,
Inomost	64, 73, 51, 85,
t. m.
34. 23.
Mogoče pn, da ju žo vse to zatorej : punetum.
po postavi — Knrn . . .
Najnovejše vesti.
Dunaj 21. Objavlja se oficijelnim potom, da ostane cesar v Tridentu 2 doij. Tem povodom bode sicer vsprejem pri dvoru« toda deputacij ali spomenio političnega značaja cesar ne bodo vsprejemHl. Z dobro obveščene a:rani se satrjuje, da se Trident more nada-juti nekoliko koncesij v upravnem pogledu, ki pa no bodo v nikaki svesi s narodnimi željami in težnjami. Nekaj malega jo pričakovati na polju javnega pouka.
Dunaj 21. „Wien»r Ztg." objavlja trgovinsko pogodbo s Rumenijo. Zajedno objavlja tudi miniaterijaino naredbo, tičočo se uvažanja ovac in praiičev is Romunske.
Inomoat 21. V bližnji vasi Zirl je pogorelo 5 hiš. Naporu 13 ognjegasnlh društev se je posrečilo preprečiti, da ae ogenj ni širil dalje.
Krakovo 21. Včeraj ob 5. uri pop. sov slo\osnem sprevodu prepeljali truplo kardinalu Dunajevskega v stolno cerkev.
Poiun 21. V toplicah Pistyian so je porušilo 100 hiš. Dasi so pijonirji neumorno delovali, da rešijo življenje ljudij, vendar sa ju pogubilo več oseb. — Reka Veg še narašča. Pri Galanti je poplavljenih več hiš.
Budimpešta 21. Po ulicah pred muzejem jo zbrana velika množica. Dohajajočih ma-gnotov niso nadlegovali. Galerijo so prenapolnjene. Rimsko-katoliški in gr&ko-iztočni škofje so došli p»lnoš:evilno. Od dvornih dostojanstvenikov so navzoči: grof Sseoheny, grof Fran Zlchy in grof Geza Szaparj, daljo Bokcijaki načelnik grof Cziraky. Razprava jo pričela takoj. Gaj/.agn in baron Vay sta govorila za predlogo, grof Fran Zichy pa proti njej.
Budimpešta 21. Izmed Škofov k današnjom glasovanju ninta prišla le ukufa Stross-mayer in Dessevy. — Dvorni maršal grof Ssccluny je povdarjal v svojem govoru, da bode glasoval proti oivilno-zakonski predlogi, ker iata ue odgovarja niti interesu, niti od-nošaju dežele.
Sredec 21. Bivši vojni minister Suvov je dospel v Sredec in zahteva dvoboj s Staiu-buloveui.
London 21. Rmki co.^arjovič je dospel včeraj tu som u>i jahti „Polarna zvozila*.
Dunajske srečke po I krono
5 glavnih dobitkov po
IVl.
Sndimpsiu. Pionir za juni 7 05-7.07, 7.u jesen 717 -M8 Koruza za iuli-avgutt 4 79 do 4 80 Oves za jesen 5 75-5 80 Hi 556-3-58.
fioiiica nova od 77 kil. f. 7'20—7'2o, od 7« kil. f. 7 MU--7-35. o-l 79 kil f. 7 40—7-45 od 80 kil. f. 7 45-7 50, od 81 kil. for. 7 55—7 60. Jermen • —•— t |>ro«o 3"80—4'35. Ponudbe in poprafovanja pAenice živahna. — Prodalo se je 30.000 met. »tot., po stalnih cenah. Otrobi nespremenjeni. Vreme lepo.
Praga. Nerafinirani »ladltor za junij f. 10.10 do 16-15 nova roba za septembor f. 14 80.
Havrs. Kam ftnntog good aversjce in juni »8 25, za oktober 91 75.
Hamburg. Santos good arerage za juni 77 50 •ieptemlmr 7.V50, december 8» 75, mirno.
Nsir York Ifi. junija. Rdefopftenice 62V, koruza 467, bunhel.
Dun^JshA boru ai. juaU« lOM.
danes vieraj
Držami dolg v papirju . „v srebru A\atrijska ronta v slatu .	.v kronah
Krpdilno akcije . . . .
London 10 Lut.....
Napoleoni......
100 mark......
luO italj. lir.....
9810 98-10 120-90 »790 351 50 125 50 »•97'/, 61-87 V, 4490
Gostiln J ca® di Dorntoif,
toći izvrstna bela in črna vina iz Dornberga in Prvaki no po 86 nt. lilar; istrsko pa po 32 nt. liter.
—	Zajedno pa priporoča tvojo iivntno kuhinjo; cene jodilom so primerne.	Fran Rtjavec.
Slovencem tržaškim piSEJ? ".t
k o v 1 j a li „Atla bella lrle*te". l/borna domača kuhinja,, pristna domača vina in kraiki teran.
Okbrljal Davatak.
RODOLJUBI!!
Podpiiaui n . ziiaii j.ini.da sem odprl v soboto dno 9 junija svojo krčmo v ulici VttMirlvo it. 10., snano pod imenom „Croce di Malta." Točil bodem vina prvo vrste, kraBki teran in izvrstno pivo. Iiborna kuhinja, rene poitene. — Nsdejajot se. da me bodo Tržaški Slovani po mogočnosti podpirali, beleiim udani Fran Kmvos.
Gostilna „Ali'An tir o Moro**
vliea Solitario 12, (po domače pri „frvačkovru") prodaja irna in bela vina prve vrste iz prvaSkih in domberikih vinogradov, in »iccr: domače irno po 32, belo po 36, modra franki uja po 40, črno kralktt po 40 in rizlink po 48 tič. liter. Izvrstna kuhinjo.
—	Drieč ne genltr. , Rojak k rojaku", priporoča ne podpisani za vbil obisk. Anton Vodoptver,
gostilničar.
C. lev. dvorna Ukarni
VIA GAVANA V TRSTU.
Podpisani naznanja al. občinstvu, da je proviel gori omonjono lekarno od dodičev pok. Benedetts Vlach-Miniussija, priporočajoč se najtopleje in ob-ljubljujoč natančno postrežbo z umerjenimi cenami. Članom „Dolalskega p« d pomaga društva pa naznanja &e posebej, da mu jo odbor istegs dovolil sprejomati recepte od njih v slučaju, ako njim taksne druitvena zdravnika predpiieta. Za ilučajne lekarske potrebe se priporoča 101-80_ Ivan Mlzzan.
Gostilna „Alla Citta di Vienna"
1'iazza Caseroa h. it. 2, (zraven Tiskarne Dulenc) toči taran I. vrsti li prvih kletij is Kaie^j in Avberja po 48 nč. litor, kakor tudi istrsko vino sproti in za domačo vporabo. — Grafiko pivo, izvrstna kuhinja (italijanska in numika) po jako umostnih eenab. — Priporoča se si. občinstvu (10 i)	A nt. Brovedani.
na debel« in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Cmo, Piazza deUe Ltgnn 1.
Odlikovana tovarna 6oplfi«v.
Valika zaloga oljnatih |barv, lastni Isdelek. Lak za kočijo z Angleikoga, ii Francije, Nemčijo itd. Volika zaloga finih barv (in tubetti) zs slikarje, po ugodnih conah. — Lesk za parkote in pode.
Mineralne vode
iz najbolj znanih vreloov
kakor tndi romasjtko žveplo sa žvs-
pljanjo trt	io4-38
pivovarno bratov
Reinlnghaus v Steinfeldu — Gradec
pri
156
A. DEJAKU, junior, v TRSTU
Via detfll Artiati št. S,
zaatopnlk za Primorsko, Dalmacijo in Levant,
ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolico starozuano stoinfeldsku eksportno (Export), ožujski (MKrzen) in uložano (Lager) pivo, tako v sodih kakor po steklnnicah, pod ugo«1uimi pogoji,
| Žrebanje že 12. julija
10.000 kron
Srečke priporočata: Josip Bolafflo, Aleksander Levi.
Idi
Lastnik politiAuo drufttvu .Edinost" — Izdavatelj iu odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tisk« Tiskarna Dolonc v Trstu.