Izhaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & Velj a: za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom: Upravni štvu v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. & Leto XV. V Celovcu, 10. svečana 1896. Štev. 4. Dtaznanilo. Častitim naročnikom in sodelovalcem našega lista naznanjamo, da smo bili neljubo prisiljeni, uredništvo in uprav-ništvo odvzeti dosedanjemu uredniku ter da je prevzel odgovorno uredništvo >Mira« gosp. Ivan Teršelič. Ker od sedaj naprej bivši urednik gosp. Filip Haderlap z listom ni več v nobeni zvezi, naj se pošilja naročnina za »Mir«, vsi dopisi in list zadevajoča pisma izključljivo le pod naslovom: Upravništvu »Mira«, v hiši družbe sv. Mohorja, Vetrinjsko obmestje štev. 26. v Celovcu. Častite gospode naročnike in dopisnike pa uljudno prosimo, da bi imeli z nami potrpljenje, dokler nove moči vsega prevzetega dela v red ne spravijo. Ako komu list ne dojde, naj blagovoljno reklamira tisto številko v nezape-čatenem in nefrankovanem pismu. Potrudili se bomo vsestransko in upamo, da z božjo pomočjo in s pomočjo novih sotrudnikov z listom častitim našim naročnikom povsem ustrežemo. V Celovcu, dné 6. svečana 1896. Gregor Einspieler, lastnik ,,Mira“. Prošnja. Mnogo naročnikov nam je za letos ostalo s svojo naročnino še na dolgu, nekteri tudi še za lani. Prosimo torej vse one častite naročnike, ki nam svoje naročnine še niso doposlali in tudi lista niso vrnili, naj blagovolijo vsaj do 25. svečana svoj dolg pri nas poravnati ali nam pa list vrniti, da vemo, koliko iztisov nam je treba za prihodnje izdaje »Mira« napraviti. Neredno vplačevanje naročnine napravlja tudi mnogo nepotrebnega dela in truda, kar vse se lahko zabrani, ako se plačuje naročnina o pravem času. Tudi so nam nekteri dosedanji naročniki letos list vrnili, a so ostali z naročnino za preteklo leto še na dolgu. Prosimo, da nam tisto čim prej mogoče poslati blagovolijo. — Onim naročnikom, ki so se zglasili na novo, naročnine pa niso plačali, pošljemo list na ogled. Ako naročnine v teku 14. dnéh ne prejmemo, bomo nadaljno pošiljanje lista ustavili. Ustavili bomo list tudi vsem tistim premožnejšim naročnikom, ki ga že po več let prejemajo, pa nam niso še krajcarja zanj plačali. Ako bi se nam pri vsih tako godilo, potem bi »Mir« ne mogel izhajati, kajti ogromnih stroškov bi sami ne mogli zmagovati. Brez denarja ni blaga in brez točnosti je tudi vsak red nemogoč. Upravništvo „Mira“. Koroški lažiliberalizcm. Mnogokrat je „Mir“ že do dobrega označil koroške liberalce. „Liberalce“ se imenujejo; po našem bi rekli svobodnjake, a svobodo hočejo ti ljudje le za se. Kdor za njimi ne hodi črez drn in strn, za tega imajo le trdo in teško — pest ! Kar od začetka pa omenim, da. naši nacijonalci, — to ime je prišlo v novejšem času bolj v modo, kakor liberalec, — da, pravim, nacijonalci prav nič niso boljši, kakor liberalci. Naj se imenujejo tako ali tabo, zagrizjeni naši sovražniki, nasprotniki vere in narodnosti so in ostanejo! Ljudje, ki so prej prisegali na liberalno zastavo, so čez noč preskočili v nacijonalni tabor (dokaz : naš prijatelj Do-bernik) in pod novim imenom delajo po stari navadi zoper vse, kar je katoliško in slovensko. To nam jasno in neovrgljivo spričujejo razni dogodki deželnega zbora koroškega, kakor pokažemo v naslednjem. Mil. naš knezoškof so predlagali, naj se na višji realki v Celovcu vpelje veronauk, kakor je po drugih deželah. Lani so ta lepi predlog izročili dež. odboru, ali liberalci, ki samopašno sedijo v deželnem odboru, potem liberalci deželnega šolskega sveta in liberalni profesorji na realki sami so izrekli, da se veronauk ne sme vpeljati, ker, no, ker vera in poznanje vere ne gre v liberalne krošnje. Da sta s temi liberalci jednodušno potegnila tudi gg. c. k. dež. predsednik ekscelencija Schmidt-Zabiérow in dr. Gobane, to se nam prav nič ne zdi čudno, saj mišljenje in delovanje teh gospodom poznamo že dolgo. Onim liberalcem so pritegnili tudi liberalci — in teh ni malo — dež. zbora samega. S prepričevalnimi besedami so mil. knezoškof branili svoj predlog, — zastonj! Liberalec ne posluša glas resnice in pravice, — in zató so kakor jeden mož zavrgli knezoškofov predlog. Isti predlog je pozneje stavila tudi vis. vlada sama. Kakor je storila v nižjeavstrijskem dež. zboru, tako tudi pri nas. Bila je to, kratko rečeno, poštena klofuta za celovško liberalno gospodo, kterej so višji gospodje z Dunaja poslali oni predlog. Pa naši liberalci, ki so se nasrkali toliko protiverskega, framazonskega duha, so nepoboljšljivi in kakor prvikrat bode zavržen oni predlog tudi drugikrat! Glejte, liberalce-nasprotnike vere in veronauka, ki sami ne marajo poslušati besede Božje, ki je pa tudi drugim ne privoščijo! In ti liberalci hodijo med ljudi in pravijo ter se lažejo, da niso nasprotniki vere in cerkve. Kdo jim hoče še verjeti?! Dalje! Od katoliške strani, najprej po gosp. Einspielerju, se je predlagalo, naj se pokličejo v novo dež. bolnišnico usmiljene sestre, ker so boljše in cenejše postrežnice, kakor druge. Liberalni dež. odbor pa je izdal poročilo, v kterem kaže, da niti računiti ne zna. Cisto po krivem, hinavskem , hočejo pokazati, da bi bila postrežba po usmiljenih sestrah dražji, kakor po sedanjih po-strežnicah. Da je tako besedičenje zvijača, je žalostna resnica. Pa niti dež. odbor, niti deželni poslanci se niso sramovali zvijače in so zagovarjali ter naposled potrdili hinavsko poročilo dež. odbora. Vsi liberalci, od prvega do zadnjega, so glasovali zoper usmiljene sestre, ker bolnikom ne privoščijo dobre postrežbe, ker nočejo, da bi si dežela kaj stroškov prihranila! Res pogumni so liberalci, ki se vam ponujajo in hlinijo s sladkimi besedami po shodih. Iz njihovega dela jih spoznate! Liberalno delo je prenaredba našega deželno-zborskega volilnega reda! Na jedni strani dajo kmetom volilcem nekoliko pravic, a na drugi jim z obema rokama pristrižejo, kar so jim z jedno roko ponudili! Dovolijo kmetom direktne, tajne volitve, pa na drugi strani dovolijo le malo volilnih krajev, od kterih je večina volilcev oddaljena, da ne morejo lahko priti k volitvi. Katoliški naši poslanci so govorili proti temu, pa liberalci, ki hočejo svobodo in pravice le za se, so jih prevpili in glasovali, kakor pač vselej glasujejo liberalci, proti koristim kmetovih volilcev! Iz njih dela in glasovanja jih spoznajte! Tudi pri šolskem razgovoru pokazali so se zopet liberalci (da sta med njimi baron Schmidt in dr. Gobane, je stara šega), kot naši nàrodni nasprotniki, ki nikdar ne marajo pripoznati naših pravic ! Evo, liberalci ! vr « To vam je v večjih potezah napravljenapd-doba koroškega laži-liberalizma, kakoršen se nam je pokazal zadnji mesec. O podrobnostih bomo še govorili! Kaj pravite k temu vi, kmetje davkoplačevalci in volilci? Ali ne spoznate, da liberalci so naši najhujši nasprotniki v verskem, kakor nàrodnem in gmotnem oziru, in naj se potem kličejo tudi nacijonalce ! Vedite pa, da vam je po volilni pravici dana moč, da z volilnim listkom v roki pokažete liberalcem pot iz vseh zbornic, s tem da izvolite poštene krščanske in slovenske, za vaše potrebe skrbne može! In če se združijo vsi krščanski možje in krščanske stranke, odklenkalo bo kmalu liberalizmu, najhujšemu našemu nasprotniku. Dopisi prijateljev. (Kronski darovi za velikovško šolo.) Darovali so preč. g. župnik Janez Lubej v Slov. Šmihelu 4 krone; omizje pri Condru v Dolah blizo Melvič v Ziljski dolini: Tom. Vuterna, Jož. Lederič, Jož. Vellacher, Andrej Lederič in Luk. Jank vsak po 1 krono; Mat. Thurner, Jož. Fišer, Mat. Verničnik in Hribar vsak po 20 bel. ; Maliga v Pazerjah 50 bel. ; Jož. Mick v Pazerjah 10 bel. ; Franc Vallner, Mat. Fišer in Gorič v Dolah vsak po 30 bel.; Mat. Novak, Lenart Wallner in Luk. Gotthart vsak po 10 bel.; Franjo Grafenauer 40 bel. Skupaj 12 kron. — Presrčna hvala. Živeli nasledniki 1 Iz Hodiš. Mislili si bodete, gosp. urednik, da smo tukaj v prijaznih Hodišah že vsi nemškutarji postali, ker se že dalj časa nikdo ni oglasil v vašem cenjenem listu. Da pa temu ni tako, spri-čuje, da snujemo tukaj pevsko društvo, in g. pevovodja marljivo poučuje v petju ter pevci tudi prav pridno obiskujejo pevske vaje, samo nek nemškutarski krčmar tam blizo jezera pri naši novi cesti bi rad zgago delal ter napeljal vodo na svoj nemško-li-beralni mlin, pa se mu ne bode posrečilo, če tudi je že dobro znan kot večni kandidat za naš županski stol, pa naj bode preverjen, da ga še ne zasede tako brž, akoravno vodi lepa cesta mimo njegove krčme, in so zdaj Hodiše z ozirom na promet nekoliko bolj v ozadje postavljene. Da pa naša slovenska stvar tukaj pri nas v Hodišah tako lepo napreduje, imamo se zahvaliti edino našemu velečastitemu župniku č. g. Jožefu Tavšiču, ki se neumorno trudijo za naš blagor, ter za naše potrebe, kakor nam tudi oni kot vzgleden in umen kmetovalec ter daleč na okolu poznat napreden živinorejec v vseh strokah kmetijstva, lep vzgled dajejo, kako moramo zdaj kmetovati, da ne zaostanemo zadej, ter da se ohrani naš lepi kmetski stan. Mili Bog nam jih ohrani še čile in zdrave obilo let. — Pa tudi naš kaplan g. Val. Limpl so vnet rodoljub ter le želimo, da bi ostali tukaj pri nas v Hodišah še obilo let. — Kaj posebnega vam imam poročati samo to, da smo pokopali tukaj dné 3. t. m. p. d. Ostermana v Pertičah, ki je bil znan kot vzgleden bučelar. — Pretečeni mesec nas je zapustil tuk. žandarmerijski vodja g. Fran Lušnik, blaga slovenska duša, ter bil prestavljen v Libeliče. Kot zvestega prijatelja in ljubeznjivega družabnika ga tem težje pogrešamo, ker smo imeli do zdaj tukaj v Hodišah le večinoma Nemce za stražnike, pa upamo in želimo, da bo tudi v svojem sedanjem novem kraju našel prijetno družbo. — V nedeljo dné 26. prosinca poleteli so k nam vrli kotmirski slovenski pevci in so nas s svojim lepo ubranim petjem navdušenih slovenskih pesmij ter ob dobri postrežbi našega nàrodnega krčmarja gosp. Co vej a z dobro kapljico, izborno kratkočasili, in le želimo, da bi nas še večkrat obiskali. Iz Pliberka. (Su d m ar k. — Razno.) Nemški listi z veseljem poročajo, da se ima pri nas poroditi podružnica „Sudmarkw-e. Ravno te je menda še manjkalo, da bo marsikteremu naših purgarjev bolj došla podpora od strani Siidmarke, kakor da jo on podpira. Ce pa imajo „nemški“ Pliberčani res preveč drobiža, da ga morajo trositi že Sud-marki, potem, mislim, se jim prav lahko pomaga. Le slovenska okolica naj se malo bolj postavi po koncu, naj ne nosi svojega denarja nàrodnim nasprotnikom, in kaj stavimo, da se bo mnogim hitro ohladila sedaj, kakor je videti, prevroča kri ! Zastopili!? — Dné 10. prosinca se je odprla nova mestna hranilnica. Za vloge daje 38/4°/o, za posojila jemlje 43/4°/o- Načelnik je župan g. Lud. Herbst. — Dné 31. prosinca je umrl td g. Janoz "Vačounik, vrtnar pri grofu Turnu, star 77 let. Bil je rodom Čeh in je služil grofu 47 let. Kako priljubljen je bil meščanom, pokazal je veliki sprevod, v kterem smo ga spremili k zadnjemu počitku. Iz Črneč. (Raznoterosti.) S precej velikimi stroški sezidali smo lansko leto novo hišo za cerkovnika in popravili precej zanemarjeno župnišče (farovž). Dela je izpeljal stavbinski mojster Ma-dile in vodil posebni odbor, kteremu je bil načelnik g. Jan. Cepič p. d. Lušin. Župnišče stoji sedaj še prazno, pa farani že željno čakajo lastnega dušnega pastirja. — Prazna je sedaj tudi šola, zakaj zbog hude bolezni g. učitelja že dva meseca ni več šole. Dobro bi bilo, ko bi šolska oblastva poskrbela za kako pomoč. — Dné 17. prosinca je umrl tukajšnji zelo priljubljeni posestnik in spoštovani gospodar Val. Kvasnik p. d. Jelen po kratki bolezni, star 65 let. Bil je 19 let skrben cerkveni ključar pri farni cerkvi in pri sv. Križu. Naj v miru počiva! —Gosp. Jan. Cepič p. d. Lušin tukaj je kupil na dražbi dvoje posestev znanega Janeza Kušej-a, namreč Maksovo za 6107 gld. in Samernikovo njiyo za 1081 gld. Kušej je imel prej tu več lepih posestev. Sedaj je prišel ob vse. Iz Prevalj. (Tatvine in drugo.) Tatvine so pri nas sedaj nekako na dnevnem redu. Nekemu čevljarju odnesel je nedavno tat slanino, pa bila mu je menda preslaba, ker jo je pustil sredi polja. Po noči od 30. do 31. prosinca obiskal je tat župnišče (farovž). Razbil je okence na hišnih vratih in jih potem odprl. Duri v pisarno je hotel prevrtati; napravil je že 17 luknjic, ko g. župnik na srečo slišijo šum in tatù še ob pravem času od-ženejo. Odnesel je srečno peté, vzel je s seboj pa dva ključa; menda se hoče še povrniti. — Pust je, zato pa je ples in dirindaj na vseh koncih in krajih. Čudno, za vse drugo rado zmanjkuje denarjev, samo za ples ga imajo nekteri vedno dosti. Pa vse mine in kmalu pride tudi plesalcem — post! Iz Štajerskega. (Pijancev žalostni konec.) Dné 17. pros. je 69 letni prevžitkar Anton Kosar iz Žabjaka pijančeval v Gornji Radgoni. Domov gredé pa je obležal v gozdu in zmrznil. — Dné 18. pros. pa je Jurij Bogme, posestnik iz Stoperc, šel pijan iz Ptuja, padel v neki prepad in se ubil. — Istega dné zjutraj so našli zmrzlega Janeza Plajnika blizu Sodinec v ptujskem okraju. Prejšnji dan se je preveč nasrkal žganja in na polju obležal. Kje pa je duša? ! Iz Dunaja. (Iskrena prošnja.) Ker je beda med dunajskimi vseučiliščniki slovenske narodnosti res velika, usojamo se v imenu odbora podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaji prositi podpore tam, kjer se nadejamo usmiljenega srca, sočutja do našega rodu trpinov, ki v gladu in bedi vsake vrste posvečujejo bistri svoj um vedam, z namenom, da bi mogli koristiti premili domovini. Vsak rojak stori domovini dobro pa tudi bogo-Ijubno delo, ako pokaže usmiljenje svoje gmotno podpirajo po svoji moči našega društva blage namene, zlasti ako pristopi kot ustanovnik, ali podpornik, ali dobrotnik. Za blago delo zahvalni Vam bodo na veke oni, kterim naklonite podporo; zahvalna Vam bode pa tudi domovina slovenska. V trdni nadeji, da gotovo pristopite sami, in da bodete, kjer le mogoče tudi drugim rodoljubom priporočali blagotvorno naše društvo, podpisujemo se z odličnim spoštovanjem udani: za odbor podpornega društva za slovenske velikošolce na Dunaju: Ivan Navratil, c. k. ravnateljski predstojnik pomožnih uradov pri najvišem sodišči, t. č. predsednik. Dr. Frančišek Sedej, o. in k. dvorni kaplan in ravnatelj v Avguštineji, t. č. I. blagajnik. Iz Dunaja. (Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju. L Augu-stinerstrasse7) razpošilja ravnokar sedmo letno poročilo o svojem delovanju v 1. 1894/5. Spominja se najprvo v tem letu umrlih članov. Vč. g. Fr. Čarmana, voj. župnika v pok., g. dr. Fr. Celestina, prof. v Zagrebu, in trgovca v Mariboru g. Maksa Morica. — Deželni zbor kranjski je društvu naklonil 200 gld. Večja darila so društvu poklonili trije društveni ustanovniki ; Prevzvišeni knez in škof lavantinski dr. Mihael Napotnik, vč. g. dr. Anton Gregorčič, drž. poslanec itd. in g. dr. Jernej Glanč-nik, odvetnik v Mariboru. Med gg. državnimi poslanci je g. Anton Globočnik pl. Sorodolski nabral lepo svéto. Svojega premilostivega vladiko so lepo posnemali rodoljubni Slovenci v Mariboru, ki so g. Fr. Dolencu, trgovcu v Mariboru, društvu poslali še večjo svéto nego druga leta. Posebna hvala gre slovenski posojilnici v Mariboru, ki je, kakor vsako leto, tudi letos društvu podarila 50 gld. V Mariboru je število požrtovalnih prijateljev podpornemu društvu narastlo; zato gre pač tudi vernemu društvenemu poverjeniku g. Francu Dolencu iskrena hvala! Izmed posojilnic so darovala: Sl. kmetska posojilnica okolice ljubljanske, dalje posojilnice v Ptuju, v Šoštanju in v Sinčivesi na Koroškem. Iz Brežic je g. Janez Munda, c. k. okr. živinozdravnik iz Gorice; g. Andrej Kragelj, c. k. prof. iz Kamnika; g. dr. Karol Šmidinger, c. k. notar iz Novega mesta, pa pravnik Aleks. Šešek poslal društvu lepo svoto; gg. dijaki v Ribnici in gg. akademiki v Novem mestu pa so v korist podpornemu društvu priredili slavnosti; donesek teh je letos edino pomnožil društveno glavnico — kot ustanovnik se letos ni oglasil nobeden ! Slovensko časništvo si je pridobilo za društvo posebnih zaslug; posebno je imenovati časopise: „Domo-vino“, „Edinost“, „Šlovenec“, „Slovenski Nàrod“, „Slovanski Svet“, „Sočo“ in „Sudsteirische Post“. Društvo pa je to leto ipak imelo manj dohodkov kot lani, prosilcev pa mnogo več. Tej nemili prikazni je pač največ kriva potresna nesreča! — Daj Bog, da bode v tem letu društvu osoda milejša! Zato more največ storiti požrtovalnost slovenska! Eden podpiranec, koroški Slovenec, je društvu povrnil polovico njemu dane podpore! Lep vzgled za mnogo podpirancev, ki so že v raznih službah ! Lep slučaj ! Prvi, ki je na stroške tega društva svoje študije zvršil, bil je — koroški Slovenec. Med podporniki je tudi češka dama in več Čehov! Društvo izreka vsem iskreno hvalo, ki so na kteri koli način podpirali društvo! — Vseh dohodkov je društvo imelo 1122 gld. 68 kr., od teh pripada osnovni glavnici 67 gld. 69 kr. Vsa glavnica iznaša 4540 goldinarjev 7 kr. Stroškov je imelo društvo 1239 gld. 94 kr. Odbor je v 9. 'sejah med 53 študentov v 264 slučajih v denarju razdelil 638 gld. 50 kr., za znamke obednice pa 526 gld. 75 kr. Vsaka obednica je stala 25 krajcarjev. Po študijah je bilo med podpiranci : 18 juristov, 13 filozofov, 6 medicincev, 7 tehnikov, 6 veterinarcev, 2 akademika kiparja in 1 konservatorist ; — po krono-vinah: 38 Kranjcev, 7 Primorcev, 6 Štajercev, 2 Korošca, skupaj 53 podpirancev. — Društvo je štelo : 1 častnega uda, 43 ustanovnikov, 37 rednih udov, 36 podpornikov i^ 119 dobrotnikov! V sedmih letih je društvo razdelilo : 6336 gld. 46 kr. ; glavnica znaša 4540 gld. 7 kr. Vsega skupaj je torej društvo do sedaj prejelo : 10.876 gld. 53 kr. Vsakemu domoljubu priporočamo naslov društvenega blagajnika vč. g. dr. Sedeja, c. in k. dvornega kaplana in ravnatelja v Avguštineju na Dunaju. (I. Augustinerstrasse 7.) Deželni zbor koroški, 13. seja dné 21. prosinca. Vladna predloga o vpeljavi veronauka na zgornji realki se izroči jur.-političnemu odseku. Dotična predloga napoveduje, da se prenaredita §§ 8. in 23. dež. postave z dné 18. svečana 1870, dež. zak. št. 19., v toliko, da odpade predmet: elementi nàrodne ekonomije, in se skrči število ur, upeljanih za jezikovni pouk, na 17 v tednu, da se dobi mesto za uri, potrebni veronauku. — Poročilo o nakladi na žgane pijače pravi, daje bilo 1.1894. čistih dohodkov 128.944gld.; za 1. 1896. je proračunjenih 123.328 gld. — Za cesto ob Vrbskem jezeru dovoli se dež. odboru, da si izposodi 80.000 gld. od koroške hranilnice v njeno dovršitev. —■ Potrdi se predlog, naj se po posebnem odposlancu dež. odbora redno pregledujejo računi občin in posojilnic (ktere podpira dež. odbor). Govorijo o tem Steimvender, Oraš (proti) in knez Rosenberg. 14. seja dné 22. prosinca. Prva točka dnevnega reda je ustanovitev zavoda za slepce v Celovcu. Predlaga se, naj se združita zaklada, ktera je nabrala dežela in celovška občina, in naj dežela plača učitelja. V obširnem govoru podpirajo mil. knezoškof ta predlog. Njihovim lepim besedam se pridružuje tudi poročevalec Posch in predlog se jednoglasno vsprejme. — Obravnava se na to o nekterih prošnjah za podporo. Celovški občini se dovoli, da sme pobirati naklado na vino, ki se od zasebnikov uvažuje, in sicer za 1 liter vina v steklenicah 10 kr., za hektoliter vina 3 gld. in za hektoliter mošta 1 gld. - 15. seja dné 24. prosinca. Reši se več cestnih zadev in prošenj za podporo. — Stroški za tujce (Nekorošce) po koroških bolnišnicah se zvišajo od 70 na 80 kr. na dan. — Finančni odsek predlaga, naj se odkloni prošnja okr. zdravnikov, da se njih dohodki stalno uredijo. Predlog se sprejme. 16. seja dné 25. prosinca. Seja traja samo pol ure in rešijo se nektere stavbinske zadeve. Koncem seje stavijo mil. knezoškof Jožef Kahn z nekterimi poslanci samostojni predlog o ohranitvi kmetskih posestev. 17. seja dné 27. prosinca. Knezoškof dr. Jožef Kahn utemeljujejo v obširnem govoru svoj predlog o ohranitvi kmetskih posestev in pravijo, da so si svesti mnogih težav za tako postavo, ki se pa morejo še odstraniti. Tudi se s to premembo ne bode že vse doseglo za kmetski stan, a ona je podlaga za potrebne nadaljne preosnove. Glavna stvar je stalnost kmetskih posestev, da se ohrani mnogoštevilni in stalni kmetski stan. Sedaj je še mogoče ohraniti kmetski stan po takih uredbah; v dveh, treh ali štirih letih to ne bode več mogoče vsled sedaj vladajočega gospodarskega sestava in pride tudi pri nas do žalostnih razmer, kakoršne so v Italiji in na Angleškem. Če propade kmetski stan, ga bo teško obuditi z nova. — Govorili so k temu predlogu še poslanci dr. Steimvender, dr. Abuja in dr. Prettner. — Predlog se je izročil posebnemu odseku, v kterega so se izvolili v 18. seji dné 28. prosinca: mil. g. knezoškof in poslanci: Steimvender, Supersberg, Otič, dr. Hibler, Oraš in dr. Abuja. — Razven obširne debate o agrarnem predlogu je poročal Hock o uravnanju raznih služb v bolnišnici. Poročilo kaže, da naraščajo troški za 8000 gld. na leto. — Reši se več poročil o cestnih zadevah in lokalnih železnicah. Za železnico po krški dolini prevzame dežela za 100.000 gld. glavnih delnic. Za železnico Mostič-Velikovec se ne dovoli podpore, gledé železnice Sinčaves - Železna Kapla naj odbor še poizveduje. Za to železnico govori poslanec Muri. 18. seja dné 28. prosinca. Reši se več formalnih zadev o novi bolnišnici itd. Deželnemu odboru se naroča, da poizveduje o novem zdravstvenem okraju Labud, ki naj obsega občine Labud, Libeliče in Etendorf. Dovoli se več podpor in ko-nečno izvoli agrarični odsek. 19. seja dné 29. prosinca. Obširna debata je o dveh predlogih gledé plemenskih bikov, o kterih uporabi naj se uvede posebna postava. Govorili so: poročevalca Lodron in Elbi, pesi. Abuja, Supersberg, Ehrenwerth, Prettner in deželni predsednik. Predlog večine se je vsprejel. — Več občinam se dovoli poroštvo obrestij za šolske stavbe. — Razne prošnje se odklonijo, med njimi prošnja katoliškega šolskega društva na Dunaju in „Sud-marke“. Gledé „Sudmarke“ je omenil poročevalec Moro, da se društvo, kteremu je namen, podpirati le Nemce in ki je nasprotno Slovencem, ne sme podpirati z deželnim denarjem , kterega donašajo tudi Slovenci. Sklicuje se tudi na vzgled štajerskega deželnega zbora. Dr. Steimvender se huduje nad besedami poročevalca in pravi, da drugod ne postopajo tako. Ako bomo tako „pravični“ proti manjšini, bodemo povsod prikrajšani, vzdihuje. Nemce niso vprašali, so li zadovoljni s celjsko gimnazijo itd. Stein-wender-ju je kratko odgovoril posl. Muri, ki se pridružuje besedam poročevalca. Društvo ima namen , da podpira nemško nàrodnost proti slovenski ; zato nakupuje slovenska posestva. Steinwen-der se sklicuje na Celje; ne vem, ali so v tem dvojezičnem mestu Nemce oropali in izpodili?! Dalo se je Slovencem za njih denar slovensko-nemško gimnazijo, oziroma par razredov; ali je to krivica? Se li Slovenci ne smejo izobraziti v svojem jeziku? — Steimvenderjev predlog se odkloni. — Reši se na to še več manjših poročil in dovoli zvezi koroških posojilnic 50 gld. podpore. 20. seja dne 30. prosinca. Reši se več vodno-zavarovalnih zadev. Po predlogu dr. Hibler-ja se naroči deželnemu odboru, naj s c. k. kmetijsko družbo in drugimi društvi dela na to, da bode leta 1898. v Celovcu jubilejna deželna razstava.— Poslanec Muri poroča o podpori, ki se naj dovoli revnejšim občinam za preskrbovanje revežev. Dovoli se 6000 gold. — Sledi še več manjših poročil. 21. seja dné 31. prosinca. Na dnevnem redu je predlog o prenaredbi deželno-zborskega volilnega reda, o kterem se vname zelo obširna in živahna razprava. Ta predlog je bil z nekterimi spremembami sprejet z vsemi liberalnimi in nemško-nd-rodnimi glasovi. Proti so glasovali mil. g. knezoškof, oba slovenska poslanca Gr. Einspieler in Muri in nemško-konservativni poslanec Jan. Huber. Da bi ta zakon v tej obliki cesar potrdili, dvomimo. 22. seja dné 1. svečana. Na znanje vzame, oziroma potrdi se več predlogov. — Obravnava se predlog Jan. Huber-ja o živinski soli. Deželnemu odboru se naroči, naj združen z drugimi odbori in z deželno vlado dela pri finančnem ministerstvu na to, da se kuhinjska in živinjska sol prodaja po državnih prodajalnicah za jednako, čim najnižjo ceno. Govoré o tem: Funder, Otič in grof Goés. Predlog se sprejme jednoglasno. — Na to se je vršila šolska debata, o kteri poročamo natančneje prihodnjič. --------- Politični pregled. Liberalci so v državnem zboru izgubili zopet en glas. Pri dopolnilni volitvi v mestu Steyr je bil izvoljen kandidat združenih protiliberalcev prof. Erb z 1110 glasovi proti liberalnemu kandidatu, ki je dobil 863 glasov. —Štajerski nemškutarji , ki so šli lani molit Bismarka, da jih je zató pošteno oštel, hoteli so one dni praznovati prav hrupno petindvajsetletnico nemške (prusovske) države. Vlada pa je to prepovedala. Interpelirali so zavoljo tega cesarskega namestnika, ki jim je krepko odgovoril, da smo do sedaj, hvala Bogu, še v Avstriji, in da ne pusti osramotiti avstrijskega imena. Z dolgim nosom so morali spraviti odgovor. Da bi le kaj izdalo! — Socij alni de-mokratje, najbolj zagrizeni nasprotniki katoliške vere, narodnosti in kmetskega stand, se na vso mod vsiljujejo med Slovence. Njih mastno plačani govorniki prihajajo v razne kraje, zlasti v Ljubljano, da bi se tam vgnjezdili. Dné 23. in 24. prosinca je socijaldemokratično modrost kar na vatle prodajala v Ljubljani neka Rezika Nečer z Dunaja. Pa krepko so jo zavrnili krščanski slovenski delavci, na čelu jim vrli gosp. dr. Krek. Upamo, da se bo posrečilo socijaldemokratično pleve izpuliti iz slovenske zemlje. — Kranjski deželni zbor je potrdil postavo, s ktero se olajšuje legalizacija za dolžna pisma itd. V deželni odbor so izbrali poslance: Povše, dr. Žitnik (namestnik), Murnik, Krsnik (nam.), dr. Schaffer, Wurzbach (nam.), dr. Tavčar, dr. Majaron (nam.) — Slovanski poslanci so vsled surovega in krivičnega postopanja laške večine zapustili ister-ski deželni zbor v Poreču. Prav po turško so postopali Lahoni, ki se ne štejejo več za Avstrijce, marveč mislijo, da jim je gospod in kralj v Rimu, proti slovanskim poslancem, kteri niti svojega življenja niso bili varni! In vendar sta dve tretjini prebivalstva v Istri slovanskega rodd. Slovan mora zapuščati hišo, v kteri se po krivici širi tujec. Ali so to zdrave, za državo dobre razmere? Ali na Dunaju ne vidijo vsega tega? Sliši se sicer, da bodo dali namestniku Rinaldiniju v Trstu slovó, a dokler dejanj ne vidimo, tega ne verjamemo. Zadnji čas pa je, da se kaj izpremeni na našem jugu, dokler ne bode prepozno! — Na Dunaju bodo kmalu nove občinske volitve, kakor kažejo razne priprave. Zmagala bode brez dvoma zopet krščanska Luegerjeva stranka. — V nižje-avstrijskem deželnem zboru so liberalci ravno tako gospodarji, kakor na Koroškem. Tudi tam je vlada predložila, naj se vpelje na višjih realkah veronauk, pa večina je to odklonila. Do pičice ravno to se je zgodilo v Celovcu. Najlepše pri tem pa je, da se sklicujejo jeden na drugega. Sram ju bodi obadva! — Državni zbor se zbere zopet v sredi tega meseca. Predložila bode vlada najprej uovo volilno reformo, za ktero upa dobiti med poslanci potrebno večino. Če je pa ne dobi, hoče razpustiti državni zbor. Potemtakem bi nas kmalu čakale nove volitve. Predložili bodo tudi novo postavo o kmetskih zadrugah. Kakšna bode, vé sam — minister. — Avstrijski ministri so se podali te dni v Budimpešto, da se tam z ogerskimi posvetujejo o novi pogodbi z Ogersko. — NaHrvatskem ima dné 5. sušca Starčeviceva stranka velik shod, na kterem se hočejo pomeniti o skupnem delovanji in zopet združiti sedaj razdvojeno stranko. Veliko se sedaj ugiba in piše po raznih listih o mladem bolgarskem prestolonasledniku Borisu, kterega hočejo „prekrstiti“ k pravoslavni (rusko-grški) veri. Sedaj je katoličan. Njegov oče Koburžan je bil v tej zadevi pri sv. Očetu v Rimu in je naposled proti volji poglavarja sv. katoliške cerkve privolil, da se njegov sin Boris prestavi v drugo vero in zapusti jedino pravo vero katoliško. Gotovo mu pa tako dejanje ne bode prineslo sreče. — Mladi nemški cesar hoče zopet pomnožiti vojsko , posebno pa napraviti večjih bojnih ladij. Čemu to, ali hoče vojske? — V južni Afriki še vedno vré in po zadnjih pretepih se še niso pomirili. Tudi na Turškem so še vedni nemiri, iz kterih znà nastati kaka večja homatija. — Za kronanje ruskega cara se delajo v Moskvi velikanske priprave. Gospodarske stvari. Kuhan ječmen je izvrstna krma za krave in konje, kterim se zapira. On spravi opravila želodca brez druzega zdravila zopet v red. Zraven tega je tudi prav tečna krma za konje ter bi se moral pomešati z rezanico in vodo, v kteri se je kuhal. — Skušnja tudi uči, da krave, kterim se daje kuhanega ječmena, pomešanega s pšeničnimi plevami ali rezanico bolj molzejo, kot pri kterisikoli bodi drugi krmi. Za krave se mora pa ječmen kuhati z večjo množino vode, kot za konje. Enako je kuhan ječmen tudi za kokoši izvrstna in prav tečna hrana. Krompir ohraniš za jed zdrav in okusen do novine, ako ga deneš v košaro in jo vtakneš za nekaj minut v kotel z vrelo vodo. Tak krompir ne vzkali, ne sčrni in ne uvene ter ostane do poletja okusen. sKmet.“ N o v i č a r. Na Koroškem. Preč. gosp. Andrej Brežan, župnik na Djekšah, so po dolgi in mučni bolezni, prevideni večkrat s sv. zakramenti za umirajoče, dné 5. t. m. mirno v Gospodu zaspali. Bili so vnet dušni pastir, vsestransko spoštovani in priljubljeni. Bog jim daj večni mir in pokoj! — Železnico Wolfsberg-Zeltweg bodo menda začeli zidati še to spomlad. — Nemški nacijonalci so minuli mesec zborovali v Wolfsbergu in Št. Pavlu. Navzoče so bile vse velike glave. V Št. Pavlu jih je krepko zavračal gosp. dr. O. Franki O. S. B. Šla va mu! — Dné 26. prosinca se je zbralo v Celovcu okrog 200 lovcev, da oporekajo Kirschner-jevemu predlogu, ki ga je stavil v deželnem zboru zastran lova. Na shodu so glasno izrekli, da je Kirschner stavil ta predlog samo za agitacijo pri prihodnjih volitvah. Že zna biti. — Izgledno, ka-li, se vede učitelj K. v Hutteubergu, ki je prišel, kakor poroča „K. Z.“ k veselici na starega leta dan v redovniški obleki, da osmeši duhovski stan in ki je pri drugi veselici prednašal pesem, ktera oponaša našo vero. Kako se po takih možšh izgojuje mladina, saj pravijo, da „izgledi vlečejo” ! ? — Prvo letošnje porotno zasedanje v Celovcu bode od 9. do 12. sušca. Pred porotnike pridejo 4 hudodelci, od teh 3 zaradi nravstvenih prestopkov, 1 zaradi zavratnega umora. — Strašen dogodek se poroča iz Kotarč. Še ne 14 letni učenec J. Do-menik si je skrivoma kupil samokres (revolver). V nedeljo igral je z drugimi fanti in streljal na vrane. Pa nakrat se sproži samokres in krogla je zadela 13letnega Fr. Kahlsbergerja v sence, da je takoj obležal mrtev. Drugi fanti so zbežali, nesrečni pa je obležal na cesti, kjer so ga našli pozneje. Kaka žalost za stariše! Pazite, s čim se igrajo otroci! — Nemško katoliško-politično društvo celovško je imelo dné 2. in 3. t. m. dobro obiskane shode v Lieserhofenu, Molzbichlu in Tvinbergu. Govoril je tudi državni poslanec Peitler. Na Kranjskem. Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani zelo dobro napreduje, kakor je pokazal občni zbor dué 26. prosinca. Udov šteje 813 rednih in 97 podpornih. Lani je imelo 27 shodov in 2 veselici. Dohodkov je bilo 1934 gld. 25 kr., stroškov 1913 gld. 67 kr. Podpore bolnim udom se je razdelilo 1404 gld. 60 kr. To kaže, kako blagodejno deluje važno društvo, in koliko se doseže z navdušenim in vztrajnim delom ! — V Ljubljani je bil dné 29. prosinca shod Salezijancev, to je krščanskih m6ž, ki se hočejo posebej truditi za vzgojo zanemarjene mladine po izgledu in načinu slovečega Don Boško na Laškem. Nastopilo je več spretnih govornikov, ki so pojasnjevali namen družbe. Le-ta je posebno znamenita za naše čase, ko se povsod toliko toži o zanemarjeni in sprideni mladini. Prilično bodemo o tem še kaj več izpregovorili. — Katoliško-politično društvo za Dolenjsko je imelo dné 22. občni zbor, ki je pokazal, da je društvo zadnje leto čvrsto delovalo. — V Škofji Loki in Planini so imeli občinske volitve. — Na Dobravi pri Ljubljani so ustanovili novo kmetijsko podružnico. Govoril je gosp. Pirc ; za načelnika so si izbrali g. kaplana Ant. Hribar-ja. —- Novo šolo dobijo na Viču ob Ljubljani. — V Ljubljani končala sta si minuli teden dva moška po samomoru življenje. Žalostno! —^V Kamniku so osnovali katoliško mladeniško društvo. Na Štajerskem. Katoliško delavsko društvo v Mariboru zelo dobro napreduje, kakor so pokazali zadnji shodi in mnogobrojno obiskane veselice. — Dné 2. t. m. je imela mariborska čitalnica sijajen koncert. — Trtno uš so zasledili po občinah Stoperce, Sv. Bolfank, Ptujska gora, Rogoznica, Mihalovci in Sp. Sečovo ptujskega okraja. — Katoliško bralno društvo snujejo na Ljubnem. Dobro! — Misijon so imeli od 19. prosinca v Konjicah (oo. Doljak in Vrhovec); od 31. prosinca do 9. svečana ga obhajajo v Šmarijah pri Jelšah, od 16. svečana do 1. sušca v predmestni fari sv. Magdalene v Mariboru. — Podružnico „Sudmarke“ so ustanovili nekteri prenapetneži v Šaleku pri Velenji. Ne bilo je treba! Udeležba bila je pičla. — Dné 26. prosinca so vneti rodoljubi ustanovili novo Ciril-Metodovo podružnico za Velenje in okolico. Slava! Na Primorskem. V Šmarijah pri Ajdovščini je dné 24. prosinca umrl č. g. župnik Janez Kodrič za pljučnico, star 40 let. Na potu s sv. popotnico seje prehladil in si nalezel bolezen. P. v m. ! — Na Gradišči pri Vipavi je neki komaj 20 letni fantalin umoril kar zaporedoma z nožem dva tovariša. Ko so ga prijeli, je rekel, da bi rad še dva druga spravil iz sveta. Zdivjana mladina! Kam pridemo? — Lahoni v Gorici slovenskim otrokom še vedno ne privoščijo slovenskih šol, dasi se jim je to od višje strani zaukazalo. Ali ni najti v Avstriji mogočne roke, ki bi pometla drzne krivič- nike, kteri kratijo Slovencem božje in cesarske pravice?! — Po telefonu mislijo zvezati Gorico, Trst in Pulj. — Za kapitularnega vikarja tržaške škofije je vsled odstopa škofa dr. Glavine izvoljen prošt dr. J. Šust. Po drugih deželah. V Zagrebu se je ustrelil podžupan in predsednik hranilnice Stankovič, menda zaradi dolgov. — Pogorela je velika papirnica v Bubenču na Češkem. Delavci so se komaj rešili. — V premogovniku pri Tilorstovnu na Angleškem je zasulo 80 delavcev. — V Ameriki pela sta o novem letu novi maši na naša slovenska rojaka Mat. Šavs in Ant. Mikš. — V Ameriki je umrl duhovnik J. Pavlin, rodom Slovenec. Bil je zelo priljubljen. Zahvala. Prečast. gosp. župni upravitelj Josip Vintar v Bilčovesi je blagovolil naši podružnici poslati 8 gld. a. v., ktere je nabral pri razdeljevanju knjig družbe sv. Mohorja v preteklem letu. Za ta velikodušni dar se njemu in vsem darovalcem pre-srčno zahvaljuje v imenu podružnice sv. Cirila in Metoda za Kotmaroves in okolico: Matija Prosekar, načelnik. Vabilo. Hranilnica in posojilnica vKlečah pri Po-dr a vij ah imela bode svoj letni občni zbor v nedeljo, dné 23. svečana 1896, ob 3. uri popoludne priSchoeffmanu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo ravnateljstva o posojilničnem delovanji in odobrenje računa za leto 1895. 2. Volitev odbora in računskih pregledovalcev. 3. Sklep o porabi čistega dobička. 4. Razni nasveti in predlogi. Uljudno vabi vse družnike načelništvo. Slovenskim rodoljubom iz dežele in sosednih slovenskih pokrajin, ki dohajajo po opravkih v Celovec, naznanjamo, da se Celovški Slovenci shajajo vsako sredo ob 1I28. uri zvečer v gostilni hótela „pri Sand-ivirth-u((, kjer imajo odmenjeno svojo,,klu-bovo sobo44 koj pri vhodu na desno. — Slovenski gosti so nam vsikdar dobro došli! J.istnica upravništva. G. Iv. Gosar v Celju. Potrjujemo prejem 10 gld. kot plačilo za inserat, ki je bil natisnjen 5krat v BMiru“ leta 1892. I^oterljslie srečlce od 1. svečana. Trst 38 30 83 45 14 Line 36 83 32 6 31 Tržne cene v Celovcu dné 6. svečana. na na Ime blaga bime hektolitre gld. kr. gld. | kr. pšenica 5 15 6 44 4 65 5 81 ječmen 3 70 4 62 oves 2 46 3 07 hejda 3 40 4 25 turšica (sirk) 3 40 4 20 pšeno (kaša) fižol repica (krompir) 7 — 8 75 — 90 1 46 deteljno seme — — — — grah — — — — Sladko seno je po 2 gld. 45 kr. do 3 gld. — kr. kislo 1 gld. 70 kr. do 2 gld. 20 kr., slama po 1 gld. 80 kr. do 2 gld. 10 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 68 do 70 kr. kila, maslo in puter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 32 do 37 gld. meterski cent (100 kil). ............um ——»* Dve kmetiji na prodaj. Ena v Kotmarivesi z 25 oralov sveta, tik ceste, jako pripravna za krčmo; druga 8/4 ure od Kotmarevesi z 57 oralov sveta. Obe pohištvi sta v dobrem stanu ter obe zidani. Več se izve pri občinskem uradu v Kotmarivesi. Pijančljivost se dà ozdraviti z antibetinom, kakor se je že mnogokrat s sijajnim uspehom pokazalo. Mnogoštevilna zahvalna pisma ozdravljenih se na željo brezplačno na ogled pošljejo. — Ker zdravilo nema nobenega okusa, zamore se pijancu dajati tudi brez njegove vednosti. — Ena škatlja velja 2 gld. 20 kr. Dvojna škatlja za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Ako se denar naprej pošlje, dobi naročnik zdravilo brez stroškov na pošti. Naslov prodajalca : Adler-Apotheke, Lugos, Banat Nr. 721. Cena knjigam. ktere je družba sv. Mohorja v Celovcu izdala, in se zamorejo še naročiti ter veljajo za družnike in po knjigarnah, kakor sledeči razgled kaže: Za m Naslov pisatelja in knjige druž- nike sr- gl.lkr.lgl.jkr. J. Stritar: Pod lipo. Knjiga za mladino. S podobami — 45 — 60 J. Stare: Kitajci in Japonci. S podobami . — 45 — 60 V. Podgorc: Domači zdravnik po naukih go- 60 spoda župnika Kneippa. S podobami . . — 45 — A. Foerster: Cecilija, II. del (I. del je že 80 pošel) • • Dr. J. Križanič: Cerkvena zgodovina, I., II. — 50 — III. del 1 30 i 80 P. H. Majar: Križana usmiljenost ali živ- Ijonje svete Elizabete, broš — 40 — 60 P. F lo rent in Hrovat: Franc Pirc, broš. . 20 — 30 J. Stare: Občna zgodovina. Pet zvezkov (15 snopičev) vkup 5 20 7 50 H. S ebrei n er: Fizika ali nauk o prirodi I. in II. knjiga s podobami, vsaka po . . — 45 — 60 Fr. Erjavec: Živali podobah, I. zvezek (domače in tuje čveteronoge živali), novi natis. 80 S podobami — 1 — — II. zvezek (Ptice), novi natis. S podob. . ||— M. Cilenšek: Naše škodljive rastline. S podobami L, II., III. in IV. snopič, vsaki ; 80 1 — snopič — 45 — 60 Pr. Povše: Umni kmetovalec. II. in III. sno- pič (I. snopič je že pošel), vsaki snopič . — 30 — 40 Fr. Dular: Domači živinozdravnik .... — 45 — 60 — Umna živinoreja. S slikami L, in II. knjiga, vsaka — 45 — 60 Fr. Kuralt: Umni sadjerejec — 25 — 40 J. Tomšič: Sadjerejec v pogovorih. . . . — 10 — 16 Dr. J. Tavčar: Slovenski pravnik. 626 str., mehko vezan 1 80 2 30 Trdo v prt vezan 2 20 2 80 A. Zupančič: Fabijola. II. natis .... — 45 — 60 J. Parapat: Robinzon starši. S podoami. II. natis . 45 — 60 Jak. Gomilšak: Potovanje v Rim .... — 45 — 60 Dr. J. Šket: Mikiova Zala. Povest .... 20 — 30 V. Sle me n ik: Križem sveta. Povest . . . — 20 — 30 Žalski: Na krivih potih. Povest — 36 — 40 J. Cigler: Kortonica.Povest. Nova izdaja — 20 — 30 — Deteljica. Povest. Novi natis 1 — 20 — 30 Fr. Zakrajšek: Oglenica. Povest. Novi natis. — 20 — 30 A. Lesar: Prilike patra Bonaventure. Druga pomnožena izdaja , . . . Slovenske večernice, 26., 40., 4L, 42., 43. 44, 46. in 48. zvezek. (Vsi drugi zvezki so — 45 — 60 razprodani.) Vsaki zvezek . . . . . — 30 — 40 Koiedar za leto 1891, 1892, 1894 in 1895 po znižani ceni — 20 — 30 „ za leto 1896 , . . . . 4.) — 60 Večja podoba: Sv. Mohor in Fortunat . . . 12 — 15 Sprejemna podobica sv. Mohorja za stare ude - 8] — — Kdor si naroči katero knjigo ali več vkup, in hoče poštnino sam plačati, naj doda 10 kr. za zavoj in kolek za vozilni list; če hoče pa knjige franko prejeti, naj doda dotični znesek za poštnino, to je 30—50 kr. Fin, čist, zanesljiv pitanec, večinoma rožnat, M med, prodaja : Peter Pavlin v IJubljani, pred konjišnico 7. in sicer na debelo po 50 kr., na drobno po 5G kr. kilo. HIPEmMIRUH s „pri zlati kroglji" a\ stara trgovska hiša za tržaško blago in železnino v Celovcu, kosarnske ulice, priporoča svojo veliko zalogo najboljše kave, sladkorja, petroleja itd. Prodaja tudi dobra vina, rum in druge žgane pijače, barve, izvrstno moko in južno sadje. Nadalje prodaja vsakovrstno orodje in posodo iz železa, pleha, bakra, cina itd. Za poštenost blagà se jamči; cene so nizke. Išče se malo posestvo z gospodarskim poslopjem v najem. Isto naj bode na Koroškem, oddaljeno od kakega mesta ali trga le kake pol do ene ure. Oglasila in natanjčnejši podatki naj se pošiljajo pod imenom: ,Ivan“, poste restante v Ljubljani. E. Zbitek, podobar v Novosadu pri Olomucu na Moravskem izdeluje steklene mozaike, sv. grobove, Lurške jame, altarje za procesije sv. Rešnjega Telesa itd. Njegovi izdelki so bili pohvaljeni od sv. Očeta papeža Leona XIIIJ Tudi ima priznalna pisma iz Petro-, grada, Carigrada itd. 0*~Ceniki se pošiljajo zastonj: jQrrippWSLADNO'KAVO^ Se dobi povsod • Vi Kile za 25 Ri*. QV& lSiPE o je zdrava hišna in družinska pijača, ki se izdeluje v Kathreiner-jevih tovarnah ter ima podoben okus kakor prava bobova kava. Poleg drugih pred-nostnij se ta slad na kava že po tem okusu odlikuje pred drugimi takimi izdelki. Kathreinerjeva kava je najokusnejša, nejzdravejša in najcenejša primes k bobovi kavi. Ona je čisto priroden plod v celih zrnih in se rabi e velikim pridom namesto cikorije in drugih zmletih tvarin, ki se h’ kavi mešajo, o kterib se pa kupec ne more prepričati, iz česa da so ; uradne preiskave so pa dokazale, da so taki kavini nadomestki dostikrat z raznimi pritiklinami popačeni. Iz začetka se vzame ena tretjina Kathreinerjeve in dve tretjini prave kave; pozneje pa vsake polovico. ^ Tako postane kava voliko bolj zdrava in tudi mnogo cenejša. Kathreineijevo kavo priporočajo najimenitnejši zdravniki, vsaki dan je bolj obrajtana kot zdrava redilna pijača v javnih zavodih, kakor tudi v stotisočerih družinah. Dobra je pa tudi »čista«, to je, brez primesi bobove kave, ker je zdrava, lehko prebavljiva, redilna in ob enem okusna jed. Vsaka vestna gospodinja in mati, vsak prijatelj kave, ako mn je mar za lastno zdravje, naj rabi odslej Kathreiner-Kneipovo sladno kavo. v____________ Le na to naj vsak pazi, da ne bo goljufan s kakim ničvrednim ponarejenim izdelkom, zato naj jemlje le izvirne bele zavoje Z varnostno znamko, kakor setu na strani vidi, ter z imenom. Kathreiner! PoZOr! Bodite previdni in ne pustite se prekaniti. Pristna „Kathreinerjeva kava” ima vedno enake, bele zavoje in se nikdar ne prodaja odkrita in na vago. Tovarna za kmetijske stroje. Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno Konrada Prosch-a, v Celovcu, Adlergasse štev. 19. nasproti c. kr. kmetijske družbe, kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice, gepeljni in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroji ter tudi taki vodovodi, ki sami vodo gonijo iz globoko ležečih studencev na zem--sg^g3g,ljišča, kterim vode primanjkuje. (Glej po-dobo na levi strani.) Cenike pošilja zastonj. '''■ g Med, garantiran pitanec,» priporoča bučelarjem v plehastih škatljicah po 5 kil franko za 3 gld. 25 kr. ; v škafih po 30 in 40 kil, kilo po 48 kr., proti predplačilu ali poštnem povzetju. Brlnj e vec, pravi, natomi, liter po 1 gld. 20 kr. Kdor vzame tri litre, prejme ga franko za 4 gld. 30 kr. Sadjevec (Sauerling), liter po 90 kr., za gostilničarje pri večji množini ceneje. Ovieelc ( IVI a 1 it wein), bele ali rudečkaste barve, liter po 24 do 28 kr. Dobro bratsko vino, liter po 24 kr., v sodčekih od 56 litrov naprej. Za pristnost se jamči. Egidij Jeglič, trgovec in bučelar v Selu, pošta Lesce - Bled na Kranjskem. Da je letošnje doienj-ko, kot uajzdravejši kislasto „namizno vino“ (Mahrwein) izvrstne letine, priporočam lastni pridelek, rumene ali rudečkaste barve, po gld. 26'—, lansko po gld. 24’— in primorsko po gld. 21'—, lagleje po gld. 17‘— hekto, ter v posodah nad 500 litrov po pol goldinarja ceneje. „Kranjska vinarna v Ljubljani." Važno za čevljarje, sedlarje, jermenarje in šivilje: najboljše in najcenejse šivalne stroje vsake vrste, posamezne dele teh strojev in igle vsake vrste kakor tudi železne Magajnice, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene. Matija Planko v Celovcu, Burggasse št. 12. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.