OB JUBILEJU SLOVENSKEGA JADRANA f m p&agu erui^stMa wta Čestitamo! Čestitamo! Izredni razvoj gospodarstva ter političnega in kulturnega življenja in šg posebej vcizvoj ncLŠcgci cleiiiok-TcitičnccjcL sistevzcL je spodbudil majhni kolektiv našega političnega glasila Slovenski Jadran, da stopi z novim letom 1962 pred nas v novi obleki, z novo podobo in novim obrazom. List se nam predstavlja z novimi idejami, ki jih preveva globoka želja, približali se dogajanju v komunah in nuditi občanom kar največ pomoči pri njihovem pestrem in bogatem, snovanju novega življenja, ki jim ga neomejeno ponuja demokratični mehanizem delavskega, družbenega in komunalnega upravljanja. Prav gotovo je ta ideja in ta želja, da. bi bil naš človek, naš občan, kar najbolj seznanjen z vsem našim, razvojem., vredna vsega priznanja in pohvale, pa tudi naše zahvale in vse možne pomoči pri teh prizadevanjih. Delovnemu kolektivu Slovenskega Jadrana želimo, da bi postal široka tribuna za izmenjavo javnih mnenj, da bi budno spremljal življenje našega delovnega človeka v komuni, da bi spremljal delovanje organov komunalnega sistema in da bi bil nenehno nosilec najnaprednejših teženj naše socialistične misli. Seveda pa bo premalo, če bomo zahtevali, da tako velike in pomembne naloge opravlja maloštevilni delovni kolektiv Slovenskega Jadrana sam. Že samo dejstvo, da je list glasilo Socialistične zveze, torej nas vseh kot njenih članov, terja od nas, da bo moral biti to Ust slehernega našega občana. In to ne le kot naročnika in bravea, marveč predvsem, kot sodelavca. Ob vst.opu v novo leto se naši delovni ljudje bolj kot nazaj obračajo naprej, gledajo na bodoče naloge, saj so minulo leto z vsestransko decentralizacijo v komunalnem sistemu in še posebej v upravljanju po ekonomskih enotah dobili takšne pravice, pa tudi dolžnosti, kakor jih nima človek v nobeni deželi na svetu. Desetletni pravici upravljanja tovarn se je zdaj pridružila nova, na svetu edinstvena pravica neposredne delitve dohodka. Čeprav smo napravili šele prve korake v sistemu, ki naj postavi našega delavca v položaj, da bo gospodaril z družbenimi sredstvi tako kakor s svojimi lastnimi, in čeprav so se nam pojavile v zvezi s tem tudi prve težave, ki jih vsi poznamo, so že pred nami novi statuti naših občin, ki naj na podlagi naših splošnih načel opredelijo pravice in dolžnosti, občanov, kot tudi pravice in dolžnosti organov komune do občanov in skupnosti. S to listino in z ustavo, ki je pred nami, bodo naši delovni ljudje izpopolnili in uzakonili prakso doslej doseženega razvoja naše socialistične demokracije. Zato bo nastopajoče leto polno intenzivnega dela, izmenjavanja misli in stališč, reševanja zapletenih problemov pa tudi leto velikih uspehov. Zato bi bilo prav, da postane naš Slovenski Jadran še v večji meri kot doslej glasilo vseh naših komun, glasilo naših delovnih kolektivov, glasilo borbenega duha našega delovnega človeka v boju za lepšo bodočnost in proti vsem težavam in negativnim pojavom, ki spremljajo naš nagli razvoj in pot do blagostanja. Da bi uspešno uresničili svoje načrte in zamisli in da bi še naprej tako požrtvovalno kot doslej opravljali svoje delo — to je želja, ki hkrati z novoletnimi voščili spremlja čez prag novega leta 1962 tako delovni kolektiv Slovenskega Jadrana kot delovne ljudi po vsem našem okraju! ALBERT JAKOPIČ-KAJTIMIR GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA OBILO SREČE in osebnega zadovoljstva ter mnogo delovnih uspehov ŽELITA VSEM BRALCEM in naročnikom ter sodelavcem Slovenskega Jadrana uradništvo in uprava LETO XI. KOPER, 1. JANUARJA 1GG2 ŠT. 1-2 NOVOLETNI POMENEK S PREDSEDNIKOM OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER bskr V jubilejnem letu 19G1 je bilo tov, se nam ti uspehi kažejo Se nosti, česar se zavedajo v polni dala na naš živilski trg okrog pol razen obletnice vstaje in revoSu- toliko bolj dragoceni, ker pričajo, meri tudi gostinska in trgovska milijona piščancev in 15 milijo- cije naših narodov še veliko dru- da so bili doseženi z boljšim izko- podjetja ter je njihovo sedanje nov jajc. gih jubilejnih dogodkov. Med nji- riščanjem obstoječih zmogljivo- poslovno združevanje samo logič- Opravljeno delo nas veseli in mi je zdaj prav gotovo lep jubi-- sti, z večjo prizadevnostjo naših na posledica te velike odgovorno- ponosni smo na dosežene uspehe, lcj tudi deseta obletnica izhaja- delovnih ljudi in boljšim gospo- sti. Iti so dobra in solidna osnova za nja našega okrajnega glasila Slo- darjenjem nasploh. Uspešno je svojo razvojno pot nadaljnji gospodarski in s tem venskega Jadrana. Zato se ob tej Vsekakor je k tem uspehom ve- prehodilo v minulem letu tudi vsestranski vzpon koprskega okra- priložnosti rad odzivam želji Jiko pripomogla tudi pravilna kmetijstvo r.a našem področju, ja ter za nadaljnje povečanje bla- uredništva, da povem nekaj mi- usmeritev razvoja okrajnega go- Menim, da je bil največji uspeh gostanja njegovega prebivalstva, sli, ki spremljajo dosežene gospo- syodarstva, kar kaže na zrelost dosežen z oblikovanjem sodobne Iz tega izhajajo za nas vse se- darske uspehe in bodoči razvoj naših upravljavcev v podjetjih, socialistične proizvodnje s po- veda tudi velike in odgovorne na- koprskega okraja ob vstopu v no- komunah in okraju, neposredno udarkom na živinorejskih farmah loge v prihodnjem letu. Prepri- bogatenje proizvodnje in gospo- in sadjarstvu na zgornjem pod- čan sem, da jih bomo s skupnimi darska rast podjetij pa sta bila še ročju okraja ter na sadjarsko- močmi uspešno opravili. Ko v posebej pogojena z uspešnim uva- vinogradniških in povrtninarskih svojem lastnem in v imenu janjem novega gospodarskega si- obratih na obalnem področju — Okrajnega ljudskega odbora če- stema in delitve osebnega dohod- tako na socialističnih posestvih stitam vsem prebivalcem za do- vo leto 1962. Od vseh zadnjih let bujne gospodarske rasti koprskega okraja je bilo preteklo po bogastvu doseženega razvoja gotovo najuspeš- nejše. To je treba vsekakor pri- ka po opravljenem delu. kot na zadružnih ekonomijah, ki sežene uspehe, hkrati želim vsem pisati novim načelom gospodarje- Pri razvijanju gospodarstva smo dobivajo vedno večji pomen, mnogo sreče in osebnega zado- — "vsem upoštevali naše narav- Kna največjih pridobitev pa je še voljstva ter veliko uspehov pri Albin Dtijc ET-ÎC-3 DELOVNI KOLEKTIV »LUKE KOPER« JE IZPOLNIL LETNI PLAN □ y nja in nadaljnji razširitvi delav- Predvsem upoštevali naše narav- _ J , , , „„, skega in družbenega upravljanja ne P<>£°.ie. Izredno ugodna zem- perutmnarska farma »Kras« v delu v letu 1962! na vseh področjih življenja, kar Opisna lega je kar sama ponuja- Neverkah, ki bo ze v letu 1962 je neposredno vplivalo tudi na Ia Postavitev pomorske luke, ki delovno storilnost naših delav- že o^eta postati eno izmed cev in na splošne proizvodne od- na§ih podjetij z najlepšo gospo-nose ter odnose med podjetji in barsko perspektivo, ki v pogojih komunami. Tako se je na primer dobrega sodelovanja nudi takšno v preteklem 1961. letu povečal Perspektivo tudi svojim poslovnim narodni dohodek kar za okrog Partnerjem, in ki že zdaj glasno 23 odstotkov, čeprav predvideva tol"ja priključitev Kopra na jugo-naš republiški plan povečanje le slovansko in s tem evropsko že-za 11,4 odstotka. Če pri tem še lezniško omrežje. Razvijali smo vemo, da so bile to leto naše go- na našem področju tudi kovinsko, spodarske investicije manjše kot živilsko in lesno industrijo, zlasti Ko bo kdaj čez leta kak zgo- dvome v odpravo mezdnih odno^ prejšnja leta in da nismo odprli iisto> lahko pri svojem delu dovinar opisoval obdobje prvih sov, s tem dokazujejo, da nimajo nobenih novih proizvodnih obra- Okorišča lokalne surovinske vire, dveh desetletij bojev in prizade- vere v Človeka. Toda prav dose- •n razvijali smo zlasti tudi turi- vanj za socialistično ujeditev v danje slabosti narekujejo, da je zem ter z njim povezano gostin- Jugoslaviji, ne bo v zadregi za treba iti v boj proti tem slabo- stvo in trgovino. množico zgodovinsko pomembnih stim za tak dosleden sistem od- Že nekaj skopih podatkov pre- dogodkov. Morda bo takrat z let- ločno, trdno in brez kompromisov. pričljivo govori o pravilnosti raz- nicami podkrepil posamezne mej- Bolj kot kdajkoli se je danda- vojne smeri. Nasproti novprečne- nike iega razvoja. Pri tem bo go- nes dvignila tehtnica znanja. mu porastu splošnega bruto pro- tovo imela ena izmed letnic po- Znanje je potrebno slehernemu izvoda 35 odstotkov v letu 1961 sebno težo- ln to ie leto 296upravljavcu kot vsakdanji kruh, nasproti letu 1960 se postavlja pa- Vseh dosedanjih 20 let naše so- da bi lahko obvladal proces čim- Lepšega slovesa od starega leta svoj pogled na našo obalo, na na- In jutri? Pravijo, da se bo si v tako optimističnem razpolo- še pristanišče, ki je zaslovelo po letu 1962 povečal promet doma ženju niso zamišljali niti naibolj svoji ekšpeditivnosti, po svoji la:,zii polovica; normalno nadalje vneti graditelji - pionirji našega perspektivnosti. Niso redki pri- vanje gradnje tretje priveze (sku- .w"-nosti vplivala predvsem pod- množina. Raste iu širi se vsebina, odločal za najbolj gospodarsko pristanišča v Kopru: za dobrih meri, da prislanjajo ob utrjeno pno'400 m moderno urejene oba-1 ¿etia Luka Koper, Splošna plov- Mezdne odnose je mogoče ad- obliko delitve ustvarjenega do- dvajset tisoč ton so presegli ma- obalo pristanišča svoje boke ne- le) z 200 metri obale v starem ba Piran in pa s svojimi suho- ministrativno odpraviti, mezdna hodka. gično mejo dve sto tisočev ton napovedane ladje. Ob podatku, da pristanišču; nadaljnja graditev zemskimi prevozi Intereuropa in miselnost pa mora odmreti, kot Temeljni pogoj za razvoj, člo- prometa, čeprav je v začetku leta z osmimi desetinami prevladuje dodatnih k osnovnim kapacite- Slavnik Koper. bo odmrla država in vse, kar je veka-upravljavca pa je demokra- 1961 lebdela ta številka nekje vi- mednarodni pomorski promet,, ni tam — in končno: razveseljiva Kovinska industrija se še na- povezano z njo. Leto 1961. je po- tično vzdušje v okolju,, v katerem soko nad predvideno zmogljivost- težko ugotavljati zastav' pripad- ugotovitev kolektiva, da je vzpo- prej razvija in uveljavlja zlasti s membno prav zato, ker je to leto dela in živi. To demokratično jo mladega pristanišča. nosti ladij. Sicer pa nekaj šte- stavljen enoten sistem upravlja- Tomosovlmi izdelki in tehničnimi prelom z mezdnimi odnosi, mezd- vzdušje pa terja, da mora biti — Komajda verjamemo, da smo vilk: 140 tisoč ton uvoza, 36 tisoč nja vseh novih in pomožnih lu- igračami Mehanotehnike, živilska na miselnost pa bo začela še hi- vse poslovanje odprta knjiga, v uspeli, pravijo delavci na pomolu, ton izvoza, 1300 ton tranzita in 32 ških kapacitet med Piranom in s predelavo rib in povrtnine, les- treje odmirati. kateri najde vsak zapisane tudi uslužbenci v pisarni, vodilni to- tis°č ton lokalnega razvoza v Koprom. S takšnimi rezultati se na pa s svojimi končnimi izdelki v vrtoglavem razvoju dvajse- vse odločitve, pri katerih je sam variši na zadnjem obhodu v -tem glavnem izpopolnjuje podobo ^le- našemu mlademu pomorskemu — vse za široko potrošnjo. Razv<>- tega stoletja se naglo spreminja sodeloval in jih oblikoval. Ta od- lDf" "" u ---tošniesa nromet.a v koprskem gospodarstvu zares ni treba bati seljivo je, da gre lep del vse te celotna podoba sveta Tretja in- PTta knjiga pa ni samo potrebna jutrišnjega dne!. b proizvodnje naše industrije tudi dustrijska revolucija je sprožila v poslovnih enotah, pač pa tudi na inozemski trg, kjer naši izdel- silen razmah proizvajalnih sil, vrav tako tam' kier človek živi, ki uspešno konkurirajo tudi naj- toda hkrati je tudi zaostrila od- to ie v komunah. letu po trdnih robnikih ukročene tošnjega prometa v obale, ob katere prislanja svoje pristanišču, kiklopske oklepe poslednji konvoj... Kdo ne bi razumel njihovega" veselja: plan, ki so ga sprejeli v začetku leta, je postavljal gornjo' mejo nekje pri 185 tisoč .tonahi Tako v začetku tega leta, toda medtem je pomorski svet us"meril ZAHVALA MARŠALA TITA ZA ČESTITKE .boljšim istovrstnim tujim proiz- nose med ljudmi. V eri tretje in- Z neposrednim upravljanjem v vodom. dustrijske revolucije rastejo po gospodarstvu smo stopili v ob- Mislili pa smo še tudi na na- svetu nova moderna mesta, nove dobje brezmezdnih odnosov, toda daljnji industrijski razvoj okraja moderne industrije, nove naprave neposredno upravljanje v pospo- ■u „„ i j - tt , „ m pripravljamo uvedbo novih z avtomatizirano proizvodnjo — darstvu bo neorestano bolj ter- . ^ ° f zaceie z^nje se- ilumo, eKspoze o predlogu prora- zmogljivosti zlasti na področju toda niti atomski reaktorji niti jalo tudi bolj neposredne odnose je Zvezne ljudske skupsčine, ki čuna za prihodnje leto pa član kemijske in elektroindustrije. elektronski možgani ne morejo v komuni. Tudi tu mora biti vse bo, kot z gotovostjo pričakujejo, Zveznega izvršnega sveta Zoran z ugodno naravno lego našega rešiti zaostrenih protislovij te poslovanje občanom odprta knji- sprejela predlog zveznega druž- Polič področja je pogojen tudi uspešen dobe. To lahko stori le Človek, ga, v kateri ne more biti -poglavij h n „ nlana in vv^ni^aa nmri ' razi^oj turistične dejavnosti in z osvobojen mezdnih odnosov, Člo- o odločanju treh ali štirih ljudi, " s pidiid m zveznega proia- zvezni zbor in zbor proizvajal- njo tesno povezanega gostinstva vek, ki ustvarja in upravlja, le o raznih načrtih, ki se porode v čuna za prihodnje leto ter pripo- cev bosta pr0u.čila tudi več za- in trgovine. Nad pol milijona no- Človek, osvobojen položaja, v ka- ozkem krogu in jih potem s pre- »Ob dvajsetletnici JLA sem ro£il° o načelih, po katerih se konskih predlogov s področja de žitev domaeih 6'ostov in nad 220 terem je le »proizvodni napravi pričevanjem ,serviramo' občanom, prejel od enot in ustanov JLA, moraj° ra™ati gospodarske orga- litve kot tudi predlose prednisov JS? nG5i+tcv tujllh t,uristov let.u Sivi braU- V tej ^^ ne more hf Vro!!tora T, '. nizaciie Dri delitvi čktPM dobnH , ! f * Piecu°ge predpisov, 1961 _ to so ze kar zavidanja V vrtoglavem temvu atomske- za poglavja o gospodarjenju s delovnih kolektivov, družbenih in n^acije pri aemvi čistega dohod- ki določajo povečanje prejemkov vredni podatki, M kažejo, da se ga veka se spreminja podoba sredstvi v komuni, o katerem pa političnih organizacij, šol in po- ka in osetinih dohodkov. uslužbencev, upokojencev, voja- 0(1 Ieta 1956 ta dejavnost pove- sveta, toda počasi se spreminja občani ne bi nič vedeli, še manj sameznikov številne čestitke, za Pričakovati je, da bo .podal ek- ških vojnih invalidov in članov Ša,a za 4,5 krat v Pogledu doma- položaj človeka. Samo pri nas ra- Pa da bi o njih odločali. katere se jim po tej poti prisrčno spoze o predlogu plana član družin, katerih skrbniki služijo "h Z? naselja' n0Va mesta> Ko ?to£am7° v novo let°',bo ....... , , . „ iv . , ' a tujce, iz tega pa seveda izha- nove ceste, nove tovarne, nove prav, da široko razgrnemo knjige " ......... Zveznega izvršnega sveta Avdo vojaški rok. jajo za nas tudi določene obvez- šole, nove bolnišnice, z njimi pa našeaa dela, vanje vpišemo svoje -—------- se spreminja tudi položaj člove- odločitve in misli vsi: upravljavci ka. Z letošnjim letom smo sto- in občani. Te misli in odločitve zahvaljujem in jim prav tako iz raž.am najboljše želje. Josip Broz-Tlto« Iskrene želje za vse dobro v novem letu 1962 pošiljajo vsem prebivalcem koprskega okraja hkrati z željami za čim večje delovne uspehe pri graditvi vedno boljšega življenja OKRAJNI KOMITE ZKS OKRAJNI ODBOR SZDL OKRAJNI SINDIKALNI SVET OKRAJNI KOMITE LMS OKRAJNI ODBOR ZB, ZWI in ZROPJ KOPER Hr Iipsw^«^ .......«Mil^lpr «•.•.tevr^T^ M/SX - „ < L v » . ^.....v. k *.......Y.-js-. '^•feii'fe. lil - i mê, li wmê. * « WÈ " pili više v družbo, ki ji bodo tuji je treba nevrestano oblikovati. Za odnosi, v d.ružbo, v kateri bo to nalogo še nismo našli primer- vsak ustvarjalec, sam odločal o ni h metod. Toda prav gotovo bo razporeditvi sadov ustvarjenega tisk eno izmed važnih sredstev, dela. da bomo občani in upravljavci Na tej poti nas še marsikaj v le- vedno tako obveščeni, da se bo- če nazaj. To je v prvi vrsti še ne mo lahko o vseh zadevah odlo- dovolj izoblikovan občutek uprav- čili za najprimernejšo rešitev. Ijavca, da je sam gospodar svo- Poiskati pa bomo morali še nove jega dela, tu pa je tudi miselnost možnosti. tistih, ki se težko spoprijaznijo, Mezdne odnose je mogoče for- da njihova beseda pri delitvi do- malno odnraviti s sklepi toda hodka nima nič večje veljave kot mezdna miselnost mora odmreti beseda vseh drugih proizvajalcev. To odmiranje starega je proces, Ob prvih stopinjah v novi si- ki ga lahko pospešimo ali zavre- stem delitve dohodka so se po- mo- Moramo ga predvsem no spe- rodile tudi slabosti. Z njimi ne- šiti. In to odločno, dosledno in kateri opravičujejo svoje dvome brez kompromisov! V ta sistem. S tem pa izražajo Gustav Guzej Po vsem Koprskem okraju so bile izredno lepe proslave jubilejnega Dneva JLA, hkrati pa so bila to tudi zakliuCna praznovanja jubilejnega leta vsiaje in ljudske revolucije naših narodov, z vseh strani so prispela poroCila o nri-sr£nih srečanjih prebivalstva s pripadniki JLA. Osrednje slavje na Koprskem pa jo bilo v Postojni kjer ie bila slavnostna akademija v Kulturnem domu (na sliki del udeležencev), nato pa slavnosten sprejem, ki «a 1e v Jamski restavraciji priredil za nosilce Partizanske spomenice 1M1 in za predstavnike JLA predsednik OLO Koper Albin Dulo Sprejem so jo spremenil v nadvse prisrfino srečanje prvoborcev ŽELI OBILO SREČE IN ZDRAVJA TER MNOGO DELOVNIH USPEHOV V PRIZADEVANJIH ZA NADALJNJI RAZCVET NAŠEGA OKRAJA IN VSE NASE SKUPNOSTI VSEM PREBIVALCEM OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KOPER 01 o vztrajno zatrjevale, da bo sepa-z Vzhodno Nem- 1'redseduik Tito in predsednik Tunizije ltabib Burghiba na beograjski konfe-renei nevezanih držav Leta 1959 smo začeli naš pre- Res jo je vzela pozneje slana, to- manec U Tant izvoljen za za gled na Srednjem vzhodu, na- da ta letnica je le Domenila mej- časnega generalnega sekretarja ratna pogoaDa slednje leto v Evropi, lani v Afri- nik v razvoju evropskih držav. Združenih narodov. Do sedaj so čijo podpisana 0xit~Q ki, letos pa se bomo preselili za Afriška pomlad narodov pa je bili se vsi iz Evrope, toda struk- akta le m pnsio. vse uuij . šest .dni v Beograd. Teden dni — bila leta 19G0, vendar še traja, tura Združenih narodov se je pa je, da imamo seudj od i. do 6. septembra — so bile To pomlad niso skalili niti do- medtem močno spremenila, saj Evrope dve jnemuji, , uv* o oči vsega sveta uprte v naše godki v Kongu — antagonizem imata Azija in Afrika že solidno na. Med Vzhodnim m ^anoan glavno mesto, so predstavniki 25 med osrednjo in pokrajinsko (se- večino v tej organizaciji 104 dr- Berlinom m vec seKioiM^i j izvenblokovskih dežel apelirali na cesionistično) vlado v Elisabeth- žav. , , nikov marveč pravi z a i j . razum državnikov, vest človeštva, villu — niti streli, ki še vedno v njej sedi še vedno predstav- Kdaj bodo podrli ta zia in Govorili so v imenu vsega člo- odmevajo v Alžiriji, upor črncev nik Formoze, čeprav mora biti stavili enotno Nemčijo. iu veštva, vseh petih kontinentov, v v Angoli pa je bil za vso svetov- jasno že vsakemu šolarju, da šanje ni od danes — raai Imenu milijarde ljudi, v imenu no javnost očiten dokaz, da bodo predstavnik begunske vlade ne je vse prej Kot na mani. miru in mednarodnega sodelo- v dveh, treh letih počile verige more govoriti v imenu 650-mih- v Zahodni Nemčiji je na oow- vanja. tudi v portugalski Afriki. ionskega naroda. Združeni naro- sti še vedno stara ekipa, venaar ■ Do treh zjutraj so čakali šeste- Dar es Salam, »hiša miru« po di — beri ZDA — so letos še en- je Adenauerjeva krscansito - ga septembra Beograjčani na dr- naše. se imenuje glavno mesto krat zaprli vrata predstavniku mokratska unija zmagaia z mdiij žavnike in jih pozdravljali Iz vse- Tanganjike, kjer so 9. decembra Kitajske. Značilno za oficialno šo večino kot na dosecianjin vu- ea svojega srca, ko so po objavi proglasili neodvisnost še ene afri- stališče Združenih držav je, da je litvah. ZahodnonemsKi k,.ne tr j« v, ki so jih pripravili, jke dežele. Od šest tisoč metrov takoj po tem predsednik Kenne- moral »mlajšim«_ odijudui, ua se Irug za drugim poslop- visokega Kilimandžara pa do več cly brzojavno čestital šefu amen- bo s tega položaja umaKnii^ pieu dokumentov, zapuščali dri Adulovi vojaki v Katangi Po nedavnih pomirjevalnih pogajanjih med predsednikom osrednje kongoške vlade Adulo in se-cesionistoin Čombejem se sekretar OZN U Tant zelo trudi, da bi je Zvezne ljudske skupščine. sto kilometrov dolgega jezera ^Nikoli ni grozila človeštvu vol- Njasa so ves teden vihrale za- na s hujšimi posledicami kakor stave, v glavnem mestu pa je danes in nikoli ni imelo člove- predsednik vlade Nyerere spre- štvo več moči za odpravo vojne,« jemal delegate z vseh strani sve- lje v Zahodnem Irijanu, za kate- ugotavlja že takoj v začetku beo- ta. Našo državo je zastopal Krsto zadniem času Nizozem- grajska deklaracija. Popivoda, član ZIS. zadnjem času mzozem , ge niRoli y povojni dobl se nl To(Ja uragan ške delegacije Stevensonu. v OZN vedno pod kolonilano upravo Nizozemske. Gre predvsem za ozem- rega si v ska prizadeva, da bi prišlo pod upravo OZN. Vsakršni odločitvi, ki bi pomagala Indoneziji vrniti ki se je utrgal Adlaiju časom, pred prihodnjimi volitvami, se pravi do 1965. Novega predsednika so dobili Amerika ima novega ne le v Združenih državah, marveč tudi na Filipinih, v Braziliji pa tudi v Turčiji. General Gurcel Se nikoli v zgodovini Združe- pooseblja i novo i staro Turčijo, nih držav ni bil nek predsednik zato je bil v sedanjih okoliščinah predsednika svetovna organizacija obdržala njeno ozemlje, izraža vso podpo-nadzor nad dogodki. Skupaj s sodelavci je stalno v zvezi s silami OZN, kot tudi s centralno vlado. V kakšni smeri se razvijajo zadnji dogodki v ' Katangi, je moč ugotoviti tudi iz sporočila, da so okrog tisoč vojakov osrednje kongoške vlade vključili v sile OZN v Katangi.-' Medtem je Čombe sklenil poslati v Leopoldville delegacijo, ki naj bi se razgovarjala s predstavniki kongoške vlade. *« Obnovljena pogajanja o Bizerti Iz dobro obveščenih krogov ro predvsem Indija. Na otoku Bali pa je pred dnevi odredil guverner delno mobilizacijo. Atentat na naš konzulat v Marseillu Komandosi OAS, subverzivne organizacije francoskih ultrašev, dialog Vzhod—Zahod nadaljeval ieta 19G0. še divja in se ne bo izvoljen s tako neznatno večino, še najbolj primerna osebnost. Le v tako usodnih okoliščinah. Do polegel prej, preden ne bodo vsi komaj petinko odstotka, še nikoli tošnje turške volitve so pokazal* konca oktobra so v Sovjetski zve- Afričani orali na svoji zemlji, ni ameriško ljudstvo toliko pri- da novi režim m tako trdno v se zi izvedli kakih trideset atomskih zdaj je že štiri petine Afričanov čakovalo od novega gospodarja dlu, kot je kazalo poskusov, novembra so v Zdru v začetku in pod" lastno streho, vendar se nad Bele hiše. Njegov nastopni (inaV- stranka pravice — se pravi stran- afriško celino še vije nekaj ev- guracijski) govor je bil odličen, ka Menderesa — si je zagotovila ropskih zastav. Toda drugo leto tudi sovjetski listi so ga pozdra- zelo močne pozicije v parlamen- bodo kar v treh državah — v vili, njegova ekipa je veliko obe- Ugandi, Ruandi • - Urundiju in v tala, vendar pa se je kmalu po- Gambii — zavihrale domače za- kazalo, da ni vse zlato, kar se stave. sveti. r_________ Prebudil se je velikan, za ka- 2e nesrečna kubanska avantu- ki so io pred tremi "leti'tako slo- terega so pred petnajstimi leti vsi ra je pokazala, da gre ameriška _ Dne 1. vesno proglasili ne velja več. trdili, da v tem stoletju še ne bo zunanja politika še vedno po sto- in Sinja podpisala^ deklaracijo o šo°minuloJ nedelio ponočiTizvedli Tekmovanje v atomski oborožitvi shodil in da mu bo še »potrebna« pinjah Dullesa in da ne razume združitvi v eno državo, v Zdru- a t ent ats plastično bomb" na ju- se nadaljuje. Toda medtem ko si pomoč evropskih držav. Ali ni vedno novega duha. Res je, Wa- ženo arabsko republiko Dve in gSvL^kfgenTralStnzu?atJUv dal ameriškega tiska prizadeva ^imivo: to kar je bik, *ed «on „se je__letos pr^ič posta- pol leta Marseillu. Močna eksplozija, ki je pomiriti ameriško javnost, da bi leti se revolucionarno, je prebudila stanovalce cele Četrti, 97 odstotkov Američanov preži- ze — reakcionarno, je popolnoma razrušila vrata,, velo vse grozote atomskih napa- gre čas naprej! močno pa je poškodovala tudi dov, je ameriški znanstvenik Ar- 'ženih državah obnovili eksperimente pod zemljo. V dnevnem tisku se čedalje več piše o tem, kdo ima več atomskega orožja, več atomskih podmornic, več raket. Prepoved atomskih poskusov. tu. Novi režim zato ne bo smel orati preveč globoko. Se enkrat Sirija februarja 1958 sta Egipt sporočajo, da se bodo kmalu za- vhodni hodnik, ki vodi v druge thur Ashley izračunal, da bi — ce čela francosko-tunizijska pogaja- prostore konzulata. O hudem in-.' bi Sovjetska zveza in Združene nja v Rimu, kjer naj bi našli pod- cidentu je jugoslovansko velepo- države izpraznile ves svoj atomski lago za sporazum o Bizerti. Kot slaništvo v Parizu takoj obvestilo arzenal — izgubilo življenje kar 96 odstotkov ameriškega m sov znano je Bizerta francosko vojaško oporišče in tunizijska vlada odločno zahteva umik Francozov. Ce bi se razgovori v Rimu uspešno končali, bi- sklicali formalni sestanek ministrov obeh držav in dokončno sestavili določbe bodočega sporazuma-. ijiove grožnje rasistov v Južni Afriki - -' * Parlament južnoafriške unije bo na svojem naslednjem zasedanju obravnaval vrsto novih zakonov, ki bodo naperjeni proti vsem, ki nasprotujejo politiki, rasne segre-gacije. Ža prestopke proti njim je predvidena tudi smrtna^kazen. Vladni list »Dagbreek« pa je obvestil javnost, da se bodo posebne določbe novih zakonov o rasni segregaciji nanašale tudi na Nobelovega nagrajenca za mir Lu-thulija, ki živi sedaj konfiniran v svojem kraju. Indonezija zahteva svoja otočja Indonezija čedalje bolj odločno zahteva svoja ozemlja, ki so še francosko zunanje -ministrstvo, medtem pa je francoska policija začela s preiskavo. danes vil na stran afriških držav, kadar 1961 — je Sirija dejansko lzsto-Kako hitro je šlo za vprašanje kolonij, ven- pila iz te federacije m postala sa-dar pa v tem ni bil dosleden. mostojna država. Prav ko sem že zaključeval ta Brez dvoma pa je pokazal mla- Današnji sirijski voditelji po-pregled nekaterih najvažnejših di Kennedy veliko več elastično- udarjajo, da je bil to korak naprej, dogodkov in momentov 1961. leta, sti kot Eisenhower, že prve me- toda rezultati zadnjih volitev kaše je zrušila še ena iluzija — sen sece svojega predsednikovanja se žejo, da je bil prej nazaj. Na vo-o portugalskem imperiju. Z zem- je sestal na Dunaju s predsedni- litvah so zmagale konservativne Ijevida Indije so izginile tri fak- kom sovjetske vlade Hruščevom. stranke, izmed 200 članov nekda-jetske°a prebivalstva. Kaj pa bi torije, trije portugalski klini: Ta sestanek ni rodil pravzaprav nje skupščine so bili izvoljeni le. ostilo^od Evrope _ se moramo Goa, Damao in Diu. To je bil že nobenih rezultatov. Pretirano bi štirje. sedai vprašati tudi mi. absurd. Velika Britanija se je bilo, če bi trdili, da sta oba igra- Novi režim se je v Siriji uve- ... . nr1 A14aqve in umaknila z Indopakistanskega la na remi, še večji nesmisel pa ljavil brez prelivanja krvi, ven- Aii se nejJi vsi, oa ^udbi« subkontinenta, Francija je vrnila bi bil, če bi enemu ali drugemu dar je že na začetku storil nekaj Ognjene zemlje pa ao japonsKin Pondichery in ge nekaj mestec oeitali_ da -e skušal s svojimi fi_ grobih napak. Prehitro je poka- otokov in nimaiajsKin s\etisc, za Indijski le portuKaiska za_ gurami izsiliti mat, vendar pa se zal svoje barve. Zlasti slab vtis dušili v prahu, ki bi zajel vso SLADKORNA TOVARNA V ORMOŽU. ■ Nova sladkorna tovarna, ki jo bodo zgradili v Ormožu, bo šestnajsta tovarna te'- vrste v Jugosla^ viji, Kapaciteta tovarne sladkorja-v Ormožu bo tako velika, da bo krila polovico potreb v naši republiki. Nova tovarna pa bo velikega pomena tudi za živinorejo, ker bodo pesne rezance porabili za krmljenje živine. KOLIKO SMO LETOS PRIDELALI? Po dosedanjih podatkih o letoš-nii kmetijski proizvodnji je razvidno. da je bil to leto pridelek vseh panog kmetijstva v povprečju za 13 odstotkov manjši kol preteklo leto. V primerjavi z izredno hudo in dolgotrajno sušo ,ie to še razmeroma ugodno. Skupni kmeti iski uspeh je letos manjši predvsem zaradi tega, ker je bilo manj žita, koruze in industrijskih rastlin, napravila kampanja proti t i irKi^ nrpjivpl to stava je še kljubovala času. Zdaj je začel položaj v Berlinu že me- je zemljo, is.no 101 ianKo piL^ver ^ so spravili v muzej, kjer je sec dni po njunem sestanku po- agrarni reformi in izjava, da bo- slabševati in prav malo je manj- do spet denacionalizirali banke. katastrofo? tudi njeno mesto. V obeh državah se danes _ ze g tem -e ysa Azi1a doblla že iiai0, da'se ni berlinska kriza raz- Vendar pa so novi voditelji po- . predobro zpvedajo,, da sepest. s .drugo veiiko zadoščenje v tem vila v veliko mednarodno krizo, zneje izjavili, da ostanejo- v ve-svojSm hvalisanjem atomsk*-;.^- ^etu> Prvo Je bilo> k6 je bil Bur. Caprav so vzhodne države že Ijavi vse pridobitve prejšnjega . . . režima, tudi pravica do delitve orožitve, raket in superraket ¿e predaleč in da ob jeku in tresku atomskih eksperimentov ni moč več trezno in konstruktivno razpravljati ne o razorožitvi ne o njeni kontroli. Toliko več je razlogov, da se vsi, zlasti pomembnejši mednarodni problemi rešujejo ob sodelovanju vseh držav — ne pa v okviru dvoboja Vzhod: Zahod! Vendar pa so že na beograjski konferenci poudarili, da »je teza, da je vojna — pa tudi .hladna vojna' — neizogibna, ma.-lodušna in brezperspektivna«. Afriška pomlad V Evropi smo imeli pomlad narodov že pred sto leti, leta 1848. ZIMSKA POMOČ REVNIM V slovenskih občinah na Tržaškem so pred dnevi obdarovali Številne šolske otroke in najrevnejše občane, ki so dobili po 5 tisoč lir podpore. Vrednost pomoči revnim znaša skupno več kot 4 milijone lir, NOVE STAVKE V minulih dneh je bilo na Tržaškem več stavk, med katerimi jc prebivalstvo najbolj prizadela stavka uslužbencev bencinskih črpalk, ki so stavkali minuli ponedeljek in torek. Pred tem so stavkali tudi uslužbenci vseh MEŠANI ODBOR ZA MANJŠINE JE ZASEDAL V BEOGRADU trgovskih obratov, mesnic, frizerjev in brivcev. To stavko so napovedale sindikalne organizacije, da omogočijo vsem uslužbencem trgovin vsaj v nedeljo popoldne zaslužen počitek. Uspešno so zaključili stavko tudi uslužbenci osrednjega skladišča dz. ZASKRBLJUJOČA OBSODBA Minulo soboto se je v Trstu zaključil proces proti odgovornemu uredniku Primorskega dnevnika. Kot znano, je poslanec fašistične MSI R. Gefter Wondrich tožil odgovornega urednika Stanislava Renka zaradi »obrekovanja« v svojem listu. Kazensko sodišče je obtoženemu Renku izreklo kazen — GO tisoč lir globe. Vsa napredna javnost obsoja ta proces že v osnovi — tembolj, ker je poslanec fašistične MSI Wondrlch moral javno priznati, da je bil šest let namestnik pokrajinskega tajnika fašistične stranke in da mu je epuracljska komisija po vojni prepovedala izvrševanje odvetniškega poklica za pol leta. POKRAJINSKI SVET POČASTIL SPOMIN FINKA TOMAŽlCA Pokrajinski svet je na svoji seji ko- dobička. Kairo ni skušal v nobenem trenutku zanikati Siriji pravice, da odloča samo o svoji usodi. 2e prvi dan puča je Naser iziavil, da ne bo z vojaškimi operacijami reševal vprašanja arabske enotnosti, v Kairu so se le nasmehnili, ko so v Damasku objavili apel za združitev vseh Arabcev. Ali lahko razbijači arabske enotnosti govore o arabski enotnosti? Ni miru v Alžiriji Osrednji problem de Gaulla je še vedno alžirsko vprašanje. Ob koncu leta to ni bilo bistveno bliže rešitvi kot ob začetku. Položaj pa je tak: 1) de Gaulle sam nima jasnega koncepta, kako naj se reši ta vozel; 2) doma nima potrebne podpore; 3) v Alžiriji pa mu groze ultraši (prenapeteži) z novo državljansko vojno. In tako gre vojna že v svoje osmo leto, toda to je le še vojna v tehničnem smislu besede, vojaške operacije so praktično .že prenehale, toda posledice vojne se bodo šele čutile. De Gaulle govori o alžir- V prvi polovici tega meseca je pa tudi zoper našo državo — tako nasprotno Se vedno }e v prvih v Beogradu zasedal jugoslovansko - italijanski mešani odbor za manjšine, ki je bil ustanovljen na podlag'' določil londonske spomenice o soglasju ali memoranduma oziroma posebnega statuta, ki je njegova priloga in ki vse mrl.„-*i„„ t.j ¿i~r, -naše oblasti vsi- nec preteklega tedna počastil spomin ski Alžiriji, misli pa na francosko manjšine, Ki pm nase ooias i vm Pinka Tomažiča in njegovih tovarišev, Alžirijo. Kazno je. da imajo iste ljujejo popačen prumeK noj se kt E0 jih pred dvajsetimi leti ustrelili ~glasijo t' našem uredništvu. Se- fašisti. Tajnik federacije kpi prof-daj to vabilo ponavljamo — prvič Paolo Sema je orisal lik Pinka Toma- uilj i j ' > i . -¿iča in njegovih tovarišev ter je nato namreč m OUO nilcogar, predlagal, da bi novo slovensko šolo, Kljub navedenim pripombam lu j0 grade pri Sv, Ivanu, imenovali pa menimo, da polemika ni naj- po tem junaku, boljši prijem za razčiščevanje ta- ustvarjeno vzdušje pa ne bi ko- vrstah gonje proti Slovencem in ristilo delu mešanega odbora. sedi po zaslugi MSI-jevskih paj-1 Kljub temuu pa si o delu me- dašev celo v rimskem parlamen- šanega odbora lahko ustvarimo tu. Omenjena obsodba tov. Renka določeno sliko — delno iz že ob- ni zanimiva samo iz tega aspekta. javi j enih zapisnikov prejšnjih za- V teku razprave je namreč sod- sedanj, delno iz uradnega komu- nik zavzel stališče, da se Renko buje načelna določila, kako mo- nikeja, del pa iz tržaškega tiska, ne sme braniti v materinskem je- rata Obe pri-adeti državi ravnati ki je bil kljub uradnemu mol- ziku, ker so še vedno v veljavi - manjšinami ' ku oči vidno kar dobro informi- fašistični predpisi, ki prepovedu- Mcšani odbor se sestaja dva- -ran. Prav iz tega poslednjega vira jejo uporabo slovenščine pred so- krat na leto dnevni red zaseda- posnemamo, da je italijanska dc- dišči, razen tega pa je sodnik po- ... „ ,.,. , ------, , nja pa določita jugoslovanska legacija . med drugim sprožila vedal, kar je ^.da^mun- J^-Sfca -Tto delonia°pa tudT^tržaško°Na°Gorlškeni oziroma italijanska vlada, k i ima- vprašanje izvajanja načel o člo- dum v Italiji ni bil ratificiran in^sega začetka — ..ato pri nas m ie v sc^namu de,loma corlška ^ de_ ta orameo vsaka ~ase predlagati večanskih pravicah iz ustanovne da torej ne velja, Kako naj se adov narodnostne nestrpnosti, loma števerJanska občina. Ustine Združenih narodov. V ita- torej slovenska manjšina v Italiji šovinizma ne revansizma, ce- boljši prijem ko občutljivih vprašanj, kakor so manjšinska, in mi se jI tudi izogibamo, čeprav nas neprestano izzivajo. Naše narodnoosvobodilno gibanje izhaja iz načel inter ZAOSTALA PODROČJA Zadnji uradni list Italijanske rebu-blike je objavil seznam občin, ki so jih proglasili za »gričevnata področja, gospodarsko močno zaostala«. Na tržaškem ozemlju so vključili v ta seznam celotno devinsko-nnbrežinsko. raznravo o posameznih vpraša- listine Združenih narodov. V ira- torej siovensKa rnunjsuiu. u uuuj* niih alede hvaiania posebnega lijavskih Časopisih smo že več- poslužuje svojih pravic, če jim „rk&.je nešteto naših ljudi pre- statuta, razen trm pa se na me- krat brali, da gre italijanski jih zakon še ne daje. . .. «iib, m ta htofc Sani odbor lahko pritožujejo ali manjšini pri nas slabo, ker ni- postavljajo vprašanji tudi pripadniki obeh manjšin oziroma manjšinske organizacije, če smatrajo, dn r.n prikrajšani vn pravicah, J'i 'jim jih zagotavlja posebni statut. Pravkar končano zasedanje mešanega odbora jc bi!o že osmo po vrstnem redu, saj od ustanovitve tega pomembnega organa poteka že peto leto. Zato pa našo javnost prav gotovo zanima, kako potrka njegovo drlo. o kakšnih pmble- oblast' nudita italijanski mill razvravlja in kakšn' so re- šini.. zultati dela mešanrna ndhnra. V Kako pa je z izvajanjem pred- zvezi s femi vprašani' je treba vlsnv o manjšinski zaščiti na ita- i ¡.fnjn veliko hudega za časa bivše Podobno je stanje glede javnihj Italije- Mi nikoli nismo istovetili mamo več političnih strank. Ce napisov. Se sedaj Slovenci nisc • fnšistoi\ z Italijani in pri nas eno-so morda na mešanem odboru dosegli tega, da bi se na primeri 'stavno ni mogoče, da bi nekomu stvar postavili tako, potem našim Dolina in Nabrežina spet ¡meno-j uspelo mladino naščuvati k ultra-pred stavnikom re s ni bilo težko vali s pravim imenom, ampak soj nacionalistični hajki, kakor se je odgovoriti in pokazati na Širok Se vedno, razen občinskih orga-i to zgodijo februarja 1901 v Tr-krog pravic, ki jih nudi vsakemu nov, v uradni rabi izključno samo stil. Naš list je s svojim kon-državljanu pa tudi pripadniku poitalijančeni nazivi, torej name- struktivnim pisanjem glede od-italiianske manjšine naš sistem sto Doline — San Dorligo della nosov med našo državo in Italijo družbenega upravljanja in delav- Valle. Aurisina itd. ter z moralno podporo, ki io nudi ske samouprave, pa tudi na vse. Fažizem je vsem Slovencem po- tukajšnji italijanski manjšini, po ' ' "' italijančil priimke in le redki so svojih močeh pomagal ustvarjati imeli po vojni pogum in toliko to našo široko platformo medna-nacionalnega ponosa, da so se rodne koeksistence, dobrega so-vodvroli zamotani in dolgotrajni sedstva z Italijo in aktivnega so-proccduri ter si zopet priborili Si tja obeh narodnosti v našem svoje slovensko ime — večina okraju. besede drug pomen v Parizu kot v Alžiriji. še naš zaključek. Hladna vojna med Vzhodom in Zahodom se bo nadaljevala. Če bo Amerika začela z atomskimi poskusi, jih bomo mi nadaljevali, je izjavil f-Tniščev. Zobje portugalskih ko-'onii se bodo razmajali, vendar ne bodo še odpadli, Nemčija se bo ohnroževala naprej, kitajski pri-ti.sk na Himalaji ne bo prenehal, boli poučeni pa napovedujejo, da bo Hruščev povabil Kennedvia v Sovjetsko zvezo. Morda. M. O. .......—r--------- druge oblike uveljavljanja, ki jih naša družbena ureditev in naša manj- povedat.i. da mešani odbor v čas v lijanski strani? Prav te dni je bil priimkov naših Hudi pa je ostala Zato pa tudi pozdravljamo tisti zasedanja, niti neposredno po vred tržaškim sodiščem obsojen noitalljavčrna. Vendar pa — ka- del'.komunikeja osmega zasedanja viem nr da ie informacij, kar je urednik »Primorskega dnevnikav kor je slišati — v mešanem od- mešanega odbora, ki govori o po- do neke wr'p razumi Uro. če v no- tovariš F"nko, ker je fašistu Grf- boru o priimkih niso razpravljali zitiv nih ukrepih, storjenih z obeh števamo da ima šovinistična dr ti- ter-\Vondrichu očital njegovo čr- v a zahtevo naše vlade, ampak strani v zadnjem času, ter o i z- šč'».a onstran me.ie praviro do no .preteklost. Tecin na prav go- italijanske, kar zveni kot absurd, menjavi koristnih informad i, ki nebrzdanega izživljanja i>t ščuva- tovo ne bi napravil. Če bi se mož Ob neki priložnosti smo že rjova- bodo predložene V pretres obema nja ¿oper našo manjšino v Italiji medtem kaj poboljšal — pa se ni, bili tiste pripadnike italijanske vladama. jplil Nobclovo nagrado za mir za leto i960 Je prejel afriški borec za svobo.lo ia vodja Afričanov v njihovem boju za praviao Albert John Luthuli ----- KAKO SE V NAŠIH PODJETJIH SPOPRIJEMAJO Z NOVIM NAČINOM DELITVE USTVARJENEGA DOHODKA OB PREGLEDU LANSKEGA INVESTIRANJA V PIRANSKI OBClNI O BŽ/ V prvi polovici tega meseca so Člani predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta s predstavniki občinskega sindikalnega sveta obiskali nekatere gospodarske organizacije v našem okraju, kjer so z zastopniki kolektivov analizirali sprejete pravilnike o delitvi čistega in osebnega dohodka. Posredujemo nekaj najvažnejših ugotovitev z željo, da bi opozorili na določene pomanjkljivosti notranje zakonodaje delavske samouprave. Tem bi se kolektivi, ki imajo osnutke pravilnikov šele v razpravi, lahko izognili. Pred obravnavo vrzeli v navedenih samoupravnih predpisih naj povemo, da je po podatkih, ki jih je zbral OSS do 10. decembra za 147 podjetij, že sprejelo oba pravilnika 38 podjetij z nad 30 zaposlenimi in 15 z manj kot 30 zaposlenimi. Po dosedanjih pripravah pričakujemo, da bo do konca leta sprejelo pravilnike nad SO °/o podjetij v našem okraju. Po ocenah Okrajnega in občinskih vodstev sindikata so priprave osnutkov tekle vse preveč mimo večine članov kolektivov. Pritegnjeni so bili v glavnem le strokovni kadri in do neke mere ožja vodstva ekonomskih enot. Posamezna podjetja pa so izdelovanje osnutkov prepustila skoraj v celoti zunanjim strokovnim svetovalcem. Posledice takšne prakse se kažejo v dejstvu, da pravilniki niso povsod odraz tistih teženj proizvajalcev, ki so bile ob uvajanju novega gospodarskega sistema skozi vse leto v središču živahnih razprav. To je zlasti še občutiti v tistih gospodarskih organizacijah, ki so se zatekale po recepte k drugim podjetjem in so te le delno prilagodile lastnim konkretnim razmeram. Tako je prišlo celo do takšnih anomalij, ko je podjetje v pravilnik vneslo določilo o obratnih delavskih svetih, čeprav je iz njegove organizacije očitno, da za delovanje teh ni pogojev. K sreči je takih primerov malo. Nasploh je treba reči, da so pravilniki vsebinsko komplicirani in obremenjeni z mnogimi nepotrebnimi členi. Mnogokrat so povsem jasna zakonita določila razvlečena v nedogled. Na kompliciranost naletimo domala v vseh pravilnikih, ko gre za merila delitve osebnega dohodka po učinku in po poslovnem uspehu. Nejasnosti so tudi v merilih za ugotavljanje mase sredstev za osebni dohodek ekonomskih enot. Prav analiza teh meril opozarja, da se za kompliciranostjo skriva neredko privilegiranje določenih služb, določenih vodstvenih mest. V prvi vrsti pa so v takšnih pravilnikih podjetja zadržala star sistem tarifnih postavk, ki so jih nominalno povečali. Da bi pa vso stvar prikazali v skladu z novim gospodarskim sistemom, so tarifne postavke preimenovali v osnove za udeležbo v delitvi dohodka. V posameznih gospodarskih organizacijah so delovna mesta ovrednotili z začetnim startom, sorazmerno lanskoletni realizaciji sredstev za osebne dohodke. Na ta način so — za pogoje v preteklem letu vsaj do neke mere stimulativni način nagrajevanja — spremenili v plačili sistem, saj je vprašanje, če kolektiv pri izvajanju letošnjih planskih nalog lahko dosega večji osebni dohodek z nadaljnjim povečanjem storilnosti. Vsekakor pa bo to teže v naslednjem letu. Tako so si ti kolektivi že na začetku delovanja novega gospodarskega sistema hoteli zagotoviti boljši položaj v osebnih dohodkih. Pripomniti pa je treba, da je takšno nerealno določanje osebnega dohodka, ki ne temelji na socialističnih principih udeležbe po delu, že pokazalo svojo negativno plat in so posledice marsikatero podjetje izmodrile. Ker vse ekonomske enote niso dosegale plansko predvidene storilnosti, so namreč osebni dohodki bili manjši od obljubljenih po zastavljenem sistemu. Iz tega, kar smo povedali, tudi izhaja, da je vsako povečevanje osnov nesmiselno, če smo jih postavili v odvisnost od uspeha gospodarjenja. Bistveno pri vsem tem je pravilna vrednostna razvrstitev delovnih mest. Ni treba posebej poudarjali, da takšno zastavljanje sistema delitve dohodka dalje vzdržuje mezdne odnose. V nekaj primerih je analiza pokazala, da merila niso vezana na bistvene elemente gospodarjenja. Pri njihovem določanju so podjetja gledala na trenutno stanje organizacije podjetja, ko tehnična in računska služba še nista sposobni ugotavljati efekte po vseh oblikah. Niso pa izhajala iz stališča, da bi merila sama silila k boljši organizaciji. Več kolektivov se drži sedanjega tehnološkega procesa proizvodnje in proizvodov, čeprav v svojih dolgoročnih programih predvidevajo rekonstrukcije in preusmeritve. V nemalo gospodarskih organizacijah je zakoreninjeno mišljenje, da za intelektualna dela ni mogoče najti ustreznih meril za ugotavljanje o o J uspeha. Res pa je, da je v dolo- mezdnih odnosov dejansko načeli ki so iz prostih razgovorov počenem planskem obdobju — čim na najbolj občutljivem mestu. Vse vzeli mnoge pozitivne zaključke, smo predvideli gospodarske nalo- te anomalije, ki smo jih nanizali, kakor tudi za sindikalne funkcio-ge na splošno — mogoče prav ta- dopuščajo deformacije v delitvi riarje, ki so oljogatili svoje izkuš-ko časovno predvideti naloge za čistega dohodka, pa tudi v delitvi nje s tega področja, zelo korist-intelelctualna delovna mesta. Po- osebnega dohodka. Na takšne de- ni. Okrajno in občinska sindikal-tem se nam postavlja samo še formacije v praksi že naletavamo. na vodstva bodo z njimi nadalje- vprasanje, ali so bile te naloge izvršene ali ne in kako so bile izvršene. Seveda pa ni vseeno, kako to izvršitev merimo. Nekateri menijo, da lahko kot merila delujejo pozitivni ključi, podobno kot v proizvodnji. Sindikati pa zagovarjajo stališče, da je za izvrševanje intelektualnih nalog možno meriti le z negativnimi ključi, ker proizvodne in intelektualne naloge predstavljajo celoto in je stoodstotna izvršitev zadnjih sama po sebi razumljiva. V zvezi z delom predračunskih enot pa je treba še dodati, da te povsod ne poslujejo na osnovi predračunov, ki bi jih moral za vsako plansko obdobje odobriti delavski svet. Če bi poslovali po predračunih, bi te enote lahko nagrajevale svoje člane tudi za prihranke na stroških. Če upoštevamo vse navedeno, potem pravilnikom s takšnimi slabostmi pač lahko očitamo, da so vse preveč deklarativni. V splošnih določbah sicer nakazujejo aplikacijo principa udeležbe po delu, v konkretizaciji pa preko meril od njega odstopajo. V pravilnikih je namreč med merili vse preveč določil o priznavanju osebnega dohodka za posebne uspehe, za posebna prizadevanja itd. ter določil o osebnem ocenjevanju; kar da misliti, da sloni dejavnost gospodarske organizacije na nekem posebnem delu, normalno delo za izvedbo planiranih nalog pa je drugotnega pomena. Lahko, da se večina podjetij Na kraju naj le še povemo, da so bili ti obiski tako za kolektive, vala. M. H. M. V. Na področju piranske občine so darstvo je bilo vloženih nad 700 bile v letu 1961 vložene bogate milijonov dinarjev investicij, od investicije za nadaljnji razmah česar odpade več kot polovica na gospodarstva in v objekte druž- izgradnjo oziroma nadaljnjo ure- benega standarda. Samo v gospo- ditev počitniških domov, ki jih je __bilo letos že 116. Prav toliko — -- ~~~~ namreč nad 730 milijonov dinarjev — pa je bilo letos vloženih st <• ? Naša nova najsodobnejša opekarna v Jezerinl pri Obrovu na Hrpeljskem OPEKARNA V OBROVU OB TEHNIČNEM PREVZEMU tudi v negospodarske investicije, se pravi v objekte družbenega standarda. Zgrajen je bil velik vodni rezervoar nad Portorožem, urejen vbdovod .v Strunjanu, Pa-dni, Novi vasi, Belem križu—Fi-žine in cesta na nekaterih odsekih v Luciji in v nekaterih ulicah v Piranu za skupno vložena sredstva skoraj 123 milijonov dinarjev. Za glavno kanalizacijo v Portorožu in nekatere stranske odcepe je bilo porabljenih skoraj 31 milijonov dinarjev. Ureditev cestišč in parkirnih prostorov ter izogibališč v Piranu in raznih drugih krajih občine je bilo potrošenih skoraj 99 milijonov din, za javno stranišče na Punt.i v Piranu ter za nadaljnjo ureditev peščine v Portorožu pa nadaljnjih 7 milijonov dinarjev. Postopna ureditev javne razsvetljave je letos zahtevala skoraj 7 milijonov dinarjev, elektrifikacija v Parecagu, Pacugu in Gorgu pa nad 22 milijonov dinarjev. Za ureditev raznih javnih zgradb, kot na primer moderne galerije, otroškega vrtca, strelišča, akvarija, gledališča »Tartini«, italijanske šole, dalie za dnevni mladinski dom, gasilski dom, pomorsko srednjo šolo, stadion, ^kiparski V torek 26. decembra, je bila ko kakovostno glino, kot jo ima objekta za naše gospodarstvo ima simpozij itd. je bilo vloženih le-v obrovski opekarni pomembna nova opekarna na razpolago za tudi direktor opekarne Jože Co- tos nad 281 milijonov _ dinarjev, slovesnost. Kolektiv je prevzel proizvodnjo opeke, je že' sedaj-tič, ki je kljub večletnemu na- Ostale negospodarske investicije vsaj v prvi fazi uvajanja novega tovarno v tehničnem pogledu od veliko povpraševanje po njenih pornemu delu, saj si je zasluzeno so bile porabljene za gradnjo sta-gospodarskega sistema ni odločila izvajalca. S tem so v glavnem za- izdelkih. Zlasti se za obrovsko že pridobil pravice upokojitve, novairj odroma _ nnhovo, aflama-za decentralizacijo obračunavanja ' ključili izgradnjo, vendar pa bo opeko zanimajo italijanski grad- stalno bedel nad izvajalci m jih cijo._ V primerjavi z mvesuci-dohodka po ekonomskih enotah, treba urediti še okolje, dokončati beniki, ki bi jo — kakor so se pri delu spodbujal. iarm v prejsnjin. letin je poi^g Tega jim ni šteti v dobro, čeprav sanitarije, graderobo in upravno izrazili — odkupili kar vso in še Značilno za ta objekt je tudi splošnega porasta posebno razveje seveda treba razumeti določene poslopje. Predvidevajo, da bodo več, če bi je bilo. Toda opekarna dejstvo, da so ga zgradili zelo po- seljivo to, _ da je razmerje mea organizacijske in druge objek- to končali že do začetka proiz- bo v prvi vrsti skušala zadovo- ceni. Kvadratni meter glavne ha- gospodarskimi m negospodarsi«-tivne težave. Sprostili so navzdol vodne sezone, to je do spomladi,- ljiti domače potrebe, posebno pa le je stal samo 14.000 dinarjev, mi investicijami postalo enaKO, samo razdeljevanje (še to pone- ko bo uradna otvoritev. V zvezi glede strešnikov. običajna cena pri takih gradnjah kar dokazuje po eni strani sKro kod po točno vnaprej določenih s tem bodo morali seveda poskr- Klasično izgradnjo nove ope- pa je od 25.000 do 30.000 dinarjev odgovornih čmiteljev za pnme-kriterijih, brez možnosti, da bi v beti še za nekaj dodatnih inve- karne v Obrovu je projektiral za kvadratni meter Koprski Pro- reft dvig življenjske ravni prem-. ekonomskih enotah sprejeli svoje sticijskih sredstev. »Projekt biro« v Kopru. Glavni jekt biro si je s tem objektom valstva. na drugi strani pa. aa lastne pravilnike za razdeljeva- Tedaj pa bo nova opekarna z projektant je bil višji gradbeni pridobil po vsej domovini precej- postajo nje), medtem ko je ugotavljanje' zmogljivostjo 10 do 12 milijonov tehnik Jože Brec, kot statik pa šen sloves m zdaj prihajajo na- uresničitev P«reh£ihne«oimo-teh sredstev še vedno centralizi- opečnih enot na leto popolnoma infcmir Dušan Raič. Precej zaslug ročila za ta tip gradbenih objek- darskih investicij iz leta v i to dograjena. Glede na znano viso- z;y' izgradnjo tega pomembnega tov že iz vse države. G. Baruca večje. Juie L,enassi oizvoani RAČUNICA KAŽE NA UTEMELJENO ZDRUŽEVANJE TRGOVSKIH PODJETIJ rano z izgovorom, da gre pri osebnem dohodku samo za del sredstev čistega dohodka, ki se mora deliti enotno za vse podjetje. V tej fazi bi bilo pričakovati, da bodo odgovorni činitelji v podjetjih prišli pred kolektive ekonomskih enot z jasnim računom o doseženem čistem dohodku le-teh. To bi ekonomske enote nedvomno močno stimuliralo in spodbudilo k boljšemu gospodarjenju. V obravnavanih primerih pa so prizadevanja proizvajalcev zreducirali na golo borbo za večji osebni dohodek. Če bi namreč kolektiv videl zadnjih štirih letih več kot po- . - . • in delil čisti dohodek, pa čeprav trojil, vendar ob naraščajoči in- sredstev za investiranje ter Kjer ^ —' ^"^Tr^ovin- »Emona«, ki" je v našem okraj- ........... - 3?? rlfSovfSu nem — -SSS.fSeirK " — "m tvi vsega čistega dohodka, ki ga čl ze lep cas lahko ugotavljamo, B a tocommerce Mototehna in Trgo- --- je ustvaril, vzbudilo čut gospo- da govori vrsta okolnosti v "pri- Vse kaže, da so ekonomski mo- center Združujeta se tudi trgov- darja. Le tako smo korenine log združevanja majhnih trgov- tivi potisnili v ozadje prvotne ski ■ p^jetji Klas in Jestvina v 29 LJUBITELJEV CVETLIC Kopru, k izvoznemu in uvoznemu rc da dobil v bližnji prihod-vred? O svoji nameri, da bom do- nosti družinsko stanovanje, sem ločeni dan (7. oktobra) prisiljena dal na pomlad leta 1961 odpoved dati zapreti kanalizacijo, je bil na sv°ie delovno mesto. To sem M. Jovanovič obveščen 6 dni po- Pozneje preklical, ker so mi zago-prej (2. oktobra), to je več dni tovili, da bom dobil prvo razpo-poprej, preden je odšel na do- 1ožljivo stanovanje. Podjetje je pust, in sicer s priporočenim naposled dobilo tri stanovanja, od pismom; prav tako so bili obve- katerih je bilo eno vseljivo že v ščeni lastnik hiše dr. H., oziroma novembru 1961, ostali dve stano-njegova hčerka, in dva pristojna vanji pa bosta vseljivi na pomlad občinska organa (gradbeni in- leta 1962- Komu bo novembrsko špektorat in Uprava komunalne stanovanje dodeljeno? Na mah dejavnosti). Omenjeni rok 6 dni je s™° se pojavili trije reflektanti, bil postavljen, ker so bili stro- k\ smo bil}> k°t trdijo, enako nuj-kovnjaki v gradbenem inšpekto- ni Primeri. ratu mnenja, da ta rok zadostuje Naj navedem razmere, v kate-za napeljavo nove pravilne di- rih smo vsi trije. stanovali. Jaz rektne kanalizacije, na daljavo stanujem v sobi, ki za stanovanje 17 metrov, ki bi Šla po ulici Pu- ni primerna. Drugi rejlektant, šo-sterla, torej ne skozi našo hišo. fer, ima eno sobo na podstrešju Po predpisih so kanalizacije skozi in kuhinjo pod podaljškom stre-tuje hiše nedopustne. he. Kdor ga hoče obiskati, mora Da je treba kanalizacijo, ki je k njemu sredi belega dneva z luč-bila Že eno leto zamašena, speljati 0V Podjetju je takšnih prime-iz hiše Pusterla 14 direktno rov, okr°l 5. Tretji primer je na ulico, je ugotovila komi- ra^novodja, ki ima svoje privat-sija gradbenega inšpektorata, ki ™ .k°™f°rtno stanovanje. V podse je sestala na pritožbo S. Kme- ?nbhzno pet mesecev, tove, lastnice sosedne hiše. Ker se Ko™sija delavskega sveta bi je kanalizacija skozi našo hišo za- basanje'urediti tako, mašila, sta voda iz kuhinje in od- Ž? . Volk slt jn koza cOdplaka iz stranišča v hiši Pusterla fi07mtsjia Je to zadevo reševala 14 vdrli iz te hiše pod zidovje dva meseca. Naposled je šo-njene hiše. Po ugotovitvi komi- vr.imer lzPadel iz reševanja sije je tako samo za S. Kmetovo m £.a?c0 ?e ostal le računovodjin in (brez škode v naši hiši) nastala mo] P"™«^- Moj primer so ob-škoda 100 tisoč din. Voda in fe- r^navah zaradi tega, ker sem kalije so se namreč nabirale tudi skušal Pravice uveljaviti pod našo hišo in kvarile posebno ™al° holl energično, kot pa jih vmesni zid. Takšno stanje je tra- ,.r" jalo eno leto; opozorila S. Kme- Mislim, da si člani komisije ni-tove pri najemniku (M. Jovano- s° V-Pah 'gaziti svojega mnenja Viču) in lastniku hiše niso nič glede Snovanja, zato so sveto-zalegla. vali> nal se 2 računovodjo sama sporazumeva. Le kako naj odsto- Pripommjam, da sem dala jaz pim od svoje pravice do stanova-napeljati to kanalizacijo skozi nja, na katerega čakam že polnih našo hišo na lastne stroške. Ugo- pet let? Že od vsega začetka sem tavljam tudi, da sva z mojim trdil, da bi bilo najbolj pravično možem dvakrat izčistila kanaliza-" da bi pregledali, v kakšnih oko-ajo. ki ni delovala, ker ni ime- liščinali kdo živi in naj bi dodela dovolj padca; v tretje pa se lili stanovanje tistemu, ki pa je nama je ze vse zagabilo. Zaradi najbolj potreben. Odgovorili so smradu m podtalne vode, ki je da to ni potrebno. Sporazuma to-ogrozala tudi našo hišo in ker je rej ni bilo mogoče doseči Komi-komisija gradbenega inšpektorata sija je še naprej oklevala • zahtevala izpeljavo direktne ka- Bližalo se je zasedanje delav-nalizacije in ker se ne za pripo- skega sveta. Stanovanie je bilo ' rocilo komisije ne za vso zadevo že pripravljeno za vselitev Iste-nista zmenila ne lastnik ne na- ga dne, ko je zasedal DS je ko-jemnik M. Jovanovič, sva se s misija zmagoslavno odlo^la: Žre-soprogom odločila, da napraviva banje! Zamere ne bo Žreb nai takšnemu nevzdržnemu stanju odloči! Listič pokaže - stanova-konec Naj povem se to da je nje pripada računovodn. Seveda lrJZr°r skuSal.P°PreJ Prego- nista na to pristala oba reflek- vonti M. Jovanoviča glede na to, tanta da plačuje nizko najemnino, da Že tri ure po odločitvi je komi- ln vsi trije (lastnik, najemnik in sija predložila svoj sklep v odo- P^pevali za britev DS. V tem kratkem času napeljavo direktne kanalizacije sem sestavil vritožbo na DS in UO in da je M. Jovanovič ta predlog sindikata. DS je obravnaval mojo ^¡l ter ,se drzn°. zne™l nad pritožbo in sklev komisije. Nisem mojim 7nožem z najrazličnejšimi član DS in zato tudi ne vem, ali aroznjami, fco mu je sporočil, da so sprejeli sklev komisije z alu- bo treba vsekakor v smislu odloč- sovanjem ali molče, ker so si o be gradbene komisije kanalizaci- tem mnenja prisotnih zelo različ- Z f^r^so zapreti Tako na. Drugi dan je UO sindikata . toreJ bl1« kanalizacija odstra- razpravljal na izredni seji mojo mena m ob vstopu v našo hišo pritožbo. UO sindikata je zahte- h Ker Je Jova_ ^ m2veljavi sklepa komisije Illh temU n?orabli°l s*™- in je predlagal, naj bi komisija v nišče smo ga s pismom 27. no- navzočnosti predsednika in tajni- ZTaičaZT OVOr11' ?a '?'e Wa ka sindikata pregledala stanovi kanalizacija zaprta, kakor smo nii obeh reflektantov. Tako bi ZJn^TZmT °V°zorilom mogoče ugotoviti dejansko «noročlh 2, septembra. v?treba vsakeoa posameznika in Končno še nekaj o »trinad- ^ lahko prišlo do pravične strovni hiši« v tržaškem pred- nipstiu. ki jo omenja M. Jovano- sJtlep oziroma predlog slridika-vič, čeprav nima nikakšne zveze ta ostal le na papirju, direktor mojo piransko »stolvnico« (ku- Poletja pa je na seji DS očital hinia z 2 sobama.), družine stisnjena, še hčerka, s ?e?(tar sc & vedno vprašuiem, «voio družino. Do lanskena leta. '7' ?c 2 mM'° Pritožbo? Odgovora im.n v pnlctni sezoni vekai^rat do danes nisem dobil. nJdali -notcai sob, dn bi se čim- Sfcu*aI. sem se svrljazniti s svojo mei rcX"( dnina (voleo državne- usodo in sem podpisal vse potrebna pnsnvla), v ta varnon 4a tnrej U0, ostali, za drugo stano-"««. šnekuiacHa tržaških »kanita. vanje, to pa zaradi teaa, ker se '<«foi)if. «a k." t »t n namiguje M. ra^nnovodia Se vselil v sporno T^mnnvič z določenimi nameni stanovanje, ki mu je bilo dode- „„. „ ' Ijeno. Mislim, da več potrpljenja In Vprašujem se, zakaj tako' Ni 'pravmosn nismo mopll pokata- mi jasno aH zaio ker oVoča £ ' " K™alzaCije:JCar lah- eden ali zato ker odloča D S ko potrdijo številne priče. Zakaj ali pa zato, ker vLmTzendeČ te znaša vnel nami, namesto da vpc ne more 4 ° hi stopil do hišnega lastnika in se vir kot d^ol ^ P^ - njim. domenil alMe navezave Uvam. da bom odaovor dnhii ;ze prnlna «?ZH™Ue? *Wr fco SM* javnost zvedela t 'ahko zdai z zadoščenjem po«em„ primer -veneta -a ta da sta se hišni lastnik in S. Kme- ' Joie žagar< Koper St. 1 — i. januarja 1962 »SLOVENSKI JADRAN« Stran 8 kUlTURAJNj»ROSm IN PROSVETA ic ECUITURA ¡N PROSVETA ^r KULTURA EN PROSVETA * KULTURA !N PROSVETA ★ KULTURA IN P A i O'L i i. G mnenju bomo ženske resnično cnaltODravn« 3ala - enakopravne tedaj" J'ua ve^a sredstva za kulturni tero vprašanje in bi prav gotovo ko n°6 hn° i^StJi^S v£6 razpravljali dvig in izobraževanje svojih ob- pomenilo obogatitev kulturnega ™rnKn„?a° Č^1*'5™3^ ienskega čanov. ~ ■ • • ---- življenja v mestu in na podeželju. — Pravimo, da naša društva in __0_ sekcije nimajo prostorov, kjer bi se člani zbirali, delali, vadili in Za zaključek še o navideznem _ se tudi razvedrili. Nimamo niti kontrastu med trenutnimi veliki- rekii boste, "da ¿¿mö"zato," ker^sem klubskih prostorov, in to danes, mi težavami in optimističnim pri- maiihnTrnrttii T*!,1"},0 Vm kí s,„ „„,-.,< dov in ne več tam o z dotnriin nn siIca kulturnega sporeda tako ob proslavi Dneva JLA v Postojni, kot tudi . _ . slišati po vsem svetu in končno, da ^í03, 'p11? treba nekaj investí- "V', vec samo * aoiaajo pa v Kopru. To Je biIa obenem zaključna proslava 20. obletnice ljudske vstaje. Prunkova. v ostalih dveh knjigah pa ostanem pri svojem vrstnem redu, C1J> da bi dobili ti prostori spo- lual oüela Kljuo porodnim teza- Na sliki: člani mešanega pevskega zbora iz Postojne sta objavljeni ljudski pravljici. IÍVA- namesto »negospodarske investicije« dobno podobo Vam in začetniškim pomanjklji- Program slavnostne akademije v Piranu v počastitev obeh praznikov pa so " " " " ....... uporabljamo Izraz »družbeni stan- . , , . T_ vostim rešitev maršikaterpaa nrn- Uvajali gostje lz Ljubljane: dramski igralec Stane Sever, sopranlstka Ileana d?^« .Slabi dialektiki bi bili, če no -7 Mesto, kot je Koper, ne mo- bu¡tn¿ VS i t J!xt-£X Brotui-Kacljanova,. mezzosopranistka Božena Glavakova, tenorist MitJ Približuje se novo leto, čas, ko pride dedek Mraz in ko se bodo prižgale lučke na novoletnih jelkah. In za ta čas so nas založbe presenetile s številnimi knjigami, ki so namenjene otrokom. Izdale so številne risanke. Pri Mladinski knjigi je te dni izšla knjiga Františka Hrubina: ME-DENJAKOVA HIŠICA, ki jo je iz če-ščlne prevedla Kristina Brcnkova, ilustrirala pa jo je Roža Piščanec. Vida Brest jo napisala povest PTICA IN GRM, ki jo je ilustrirala Mellta Vovlc. Menda ni pravljice, ki bi st pridobila toliko src, kakor si jih je pridobila Grimmova pravljica SNE-GULJClCA. Nedolgo tega je spet izšla v slovenščini, prevedel jo je Fran Albreht, slike pa je narisala Marlen-ka Stuplca. V knjižni zbirki Mladinske knjige »Najdihojca« so izšle žtiri s slikami opremljene pravljice. Naj vam jih vsal naštejemo: Manlca Romanova: IIOP CEZ PLANKE IX UGANKE. Knjigo je Ilustrirala Ksenija Prunkova. Gustav Strniša: IVII PA HLEBČKE PEČEMO, tudi to knjigo je oskrbela s slikami Ksenija ZDENKA LOVEC Gregorač, barltonist France Langus ter pianistka Zdenka Lukec-Carjeva LJUDSKA UNIVERZA ZA KOPRSKO KOMUNO I ________________„ ___ Mesto, kot je Koper, ne mo- bi razumeli te razvojne poti in če ne re biti brez godbe na pihala. In negarazVaupa£iaCP naŠega optlmistie" spet lahko rečemo, da imamo in Ta moj dolgi uvod naj bi bil hkrati S™3 ,g°dl?e' ka-it5 in?am0. opravičilo, da bom v slavnostni novo- benike, ki nimajo na kaj igrati, letni številki našega časopisa pisala in imamo instrumente, ki nimajo o kulturnih problemih koprske komu- ljudi. Člani sekcije godbe na pi- šteVa« nuSpJeeien?SceClin bb0.,® vi£ haj? namreč obilico dobre ne pozitivne rezultate, v bilanci pa volje m tudi strokovnega vodjo, raje vsakdo v osebnem in poslovnem lani jim je skupnost nabavila le- svetu zapise z modrim črnilom dobi- np uniformo Tnrl-i c dnvnsinnna ček, kot z rdečim izgubo. Toda kot P un,Iorme- J-ocla s staiostnona-pozitivno lahko dejstvo, da je posvetovanja pri uocmsKem sinaikai- _ CT1-p 7n Hva miHinm rUnarinv- ----"""" «" J^- . „ . „________ _______ _________________________ „_ 7a n tT v delokrog na območju vseh cijami in društvi ter po program- tek dejavnosti. Zdaj, ko so občin- gela cerkvenika: markov beg, ki V Kopru smo imeli od leta 1958 tr V""" duho nhrpmpn-ipni instriimpn+i cn "-r"- "*«« <« irom v podjetjih, izobraževalno za šolstvo dolžan zagotoviti ustre- prllio^do tTko široicega odSoved^TpokorščhiS Dmarla ,ki,io ?e usta~ del° odraslimi in mladino v zna finančna sredstva tudi ljud- oprem11 Janez vldlc- pri občinskem sindiifai- JlZ^Hin" nov,11 PP. SZDL in.ki je imela sodelovanju z drugimi organiza- skim univerzam za nemoten po- ter ^^ slovenskega pisatelja An- LE2NI MEDVED, koroška ljudska pravljica, ki jo Je zapisala Kristina Mitja Brenkova, ilustriral pa jo je Jože Centa, ter VOLK IN SEDMERO KO-ZLICEV, ki je prevedena iz ruščine. Slike za to knjigo je narisal Jože Centa. Tudi mariborska založba Obzorja je pripravila za našo mladino obilo presenečenja. Prepričani smo, da bi jim ugajali takšni knjigi, kot sta delo nemškega mladinskega pisatelja Ot-frieda Preusslerja: MALA CAROV-NICA, ki jo je iz nemščine prevedla spevki, včasih so zadeli žebelj na gla- ru in niti ni upati, da bi' jih V vo, drugič so mahnili po prstu. Toda __ , _ morda se bo od vsega pristavljencga lahkf obudil k zivlien.iu. Prepr le kaj skuhalo v dolgih 3C3 dneli, ko sto, bi mislil človek: imeli bomo se bo leto spet zasukalo. Morda pa le dobre godbenike v novih unifor- ne bodo potrebne vedno znova le „„i, , ,•„„+„,,„,„„+: skromne ali velikopotezne napovedi, I?ah. n z novimi instrumenti. To- ampak bodo bolj govorili uspehi in da izkazalo se je, da so mstru- rezultatl. menti pokopani za začaranim zi- Na pobudo komisije za kulturo, dom, ki ga budno straži delavski ne. razen hrpeljske, ustanovile prosveto in tisk pri republiškem svet. tovarne Tomos in odločno svoje občinske ljudske univerze svetu Zveze sindikatov Slovenije odklanja vsaka pogajanja: instru- in zato se je izkazalo, da bi tudi je koprski občinski sindikalni msež"ejšl od prejšnjega, če-stroivovnega izrazoslovja? "T,'21 1°, Prav .s0 t0.!"3 straneh ne bo toliko venci nam tehtni prispevki, drugi pa spet navajo sodobno problematiko in do godke. Skromnejši pa je letosj »Ja- dosegel v Sloveniji in ostali Ju- vov njegovega učitelja Smerduja dI2eSlsamo navajanje prispevkov bi goslaviji, segel tudi že čez držav- na ljubljanski umetnostni aka-dokazalo. kako bogata je vsebina te n0 mejo. Že samo to pomeni pri- demiji, in ustvarjanje svoje in- v e ne e"v h e nU g 1 a vrfi'' p o tVd^areic p znanje, saj| ^e bil osebno povab- dividualne 4 note. ^ P0Wen0V0_del0 nimi\e?mVnoio\ldmikom (me- govorov, ki; smo jih dobili.na anket- vsekakor z narodn menja (tudi to je ena izmed novosti). Novi pravopis bo torej za dobro po- umetno predpisana dvojnost. Za prvi sklon Je bil predpisan izgovor -alec »Sestavljavcl SP smo bili sicer v (n. pr. gledalec), za vse druge sklone tesnejših stikih z nekaterimi strokov- pa -auca (gledauca). Na podlagi od- neje ukvarjaH '¿"posameznimi prispev- ¿[aia galerija ob tej priložnosti nevšečno popačenje imena in pri tudi posebno s. vrbnik ga slovenski umetnostni zgodovi- pohlen. oznalo. Izbrane so namreč manjšo Črke, večja stran.« o SE STRINJATE Z MISLIJO, DA BO NOVI SP OSREDNJI KULTURNI DOGODEK V PRIHODNJEM LETU? »Brez dvoma, saj je pravopis eden temeljev sleherne kulture. In Držav- SP ne želi biti terminološki prirnč- na -avec in -iveo izpeljana dosledno na založba Slovenije, ki bo knjigo lz- Sf^ro^n^moremo^diiTe »Jadranski tTctovTnn*"xV l/ntpri SmlraTA^^Pnhlpr."* nlk- Van-1 so 7a'"H ln '""I s"plošno samo ta oblika v pisavi in s tem se- dala v veliki nakladi, si je s tem za- koledar l962^večmoma kvalitetna pu- tuc:l^POSebino^tiskovino, V^kjUeri lmka^Joze Pohlen, namestojjoze t?bllCTl strokovni '-razi. ,.n Se ti brez veda tU(li v izgovoru. Posamezniki so služila priznanje našo celotne kultur- blikaclja. S. Vrbnik strogo znanstvenih opisov, ponajveč- se pohvalno izrazili o tej odločitvi in ne javnosti.« t T REPORTAŽA O LJUDEH TRETJE IZMENE ÛL 7 ■31 Po prečutl noči, ko vstaja mlado Jutro, nevidne roke dan za dnem utriniajo luči: rudar, krt Črnega podzemlja, ugaša svetlobo na svoji Čeladi... Kurjač poslednjič nadzoruje manometer v soju milijonov isker razjarjenega žrela pod velikanskim Kurjač Jordan Muzenič v izolskem Delamarisu zvesto streže nenasitnemu žrelu peči tudi v nočnih urah kotlom. .. Zdravnik si na svojem zadnjem obhodu mane na belih hodnikih utrujene oči,.. Železničar nastavlja ušesa šumom kovinskega pretakanja zadnjega nočnega vlaka po železni cesti... Gasilec ln prometnik, telefonist in borec na straži, mornar za krmilnim kolesom usmerja železni kolos po komaj zaznavni .vodni brazdi, v kateri se bo kmalu ogledovalo sončno ali viharno jutro ,.. Kdo bi lahko naštel tisoče utruje-' nih rok, ki poslednjič premikajo to jutro vzvode s tenkočutno skrbjo za našo varnost in naša življenja, za kruh in zaslužek milijonov soljudi! • « * . Tudi danes hiti armada spočitih ljudi po starih poteh v novo jutro, da bi po prespani noči stopila na mesta nočevalesv tretje izmene, da bi izvabila Iz strojev pospešen ritem novega dne. — Dobro Jutro, tovariši tretje Izmene! — Srečno — in lahko noč! odgovarjajo ljudje tretje izmene. Silhuete mož so izgubljajo v okrilje komaj zaznavnega dne in svetli jezdeci zore Jim zaman prestrezajo pot. Da — noči brez jutra in noči brez dr.e. Za tisoče naSIh znancev tretje izmene se je tudi danes, to.jnttn za.-., čela — noč ... ... NOC DO NASLEDNJE TRETJE IZMENE Med nami živijo, toda kljub temu jih premalo poznamo. Zato pojdite nocoj z nami. Seznanili vas bomo z nekaterimi Izmed njih. Toda varujte se zahrbtnega spanca, ki vam bo sredi noči, denimo, ob razbeljenih žrelih Delamarisove kurilnice v. teh mrzlih zimskih nočeh silil v oči. V očeh mož nočne izmene in na njihovih razpaljenih obrazih boste brž ugotovili temperaturo, v kateri vihtijo možje velikanske lopate premoga v nenasitna žrela obeh kotlov: 40 stopinj Celzija v najboljšem pri- . meru. Da, to Je Jordan Muzenič, vodja nočne čete v obratu Iris. Ob njem njegovi delovni tovariši: Jože, Vojko, Alojz, Milko, Vinko in kar trije Franci. Vsi poznajo ves mehanizem kurilnice do obisti. Vsi z enako zaskrbljenostjo strežejo obema starima kotloma z vodo, kajti kalorije pokur-jenlh devetih ton premoga dnevno bi ob pomanjkanju vode lahko sprostile 10 atmosfer pritiska. Posledice eksplozije bi bile strašne in z možmi nočne izmene vred bi zletelo v zrak pol tovarne. — Gorje, če bi zmanjkalo parne energije, pravi Jordan, ko nadzoruje manometer enega izmed obeh kotlov. Dnevno delo, ki mu bo začelo zjutraj streči tisoč parov rok, bi zastalo in kdo bi lahko opravičil milijone, ki so jih proizvajalci vkalkulirali v obračun naslednjega dne? Možje nočne izmene v obratu Iris niso prav nič manj seznanjeni z gospodarjenjem in z načrti svojega podjetja od ostalih. Kako le. saj je eden izmed njih — Jože Lapajne — cclo predsednik sindikalne podružnice, vodja obrata Jordan in njegovi delovni tovariši pa so prav tako v vrstah najbolj aktivnih družbenih in političnih delavcev. Da, kljub preču-tim nočem ... MED RUDARJI — Pod zemljo je vedno noč, pravijo rudarji sečoveljskega premogovnika. Ce med nami lahko kdo potrdi to resnico, je to naš France Makuc, se hudo ponosno ozirajo rudarji v tmino jaška, iz katerega škriplje obteženo dvigalo. Da, med njimi je France Makuc, eden najbolj priljubljenih sečovelj-skih globokoltopačev s 25-letno delovno — kajpak rudarsko — dobo. ' Le kje vse se ta junak podzemlja že ni spoprijel s skladi rjavega in črnega zlata: najbolj neizbrisni so spomini iz rudnika Raše, kjer je mimo njega tolikokrat hušknila senca smrti. Makuc snema čelado in mežika v dnevno svetlobo: — Najbolj žalostna bilanca v moji rudarski praksi, ki mi je izsesala največ krvi, je bila smrt mojih 380 tovarišev v Raši leta 1340, ko sem v globini 240 metrov bil nemočna priča njihove žalostne pogibeli. V očeh tovariša Makuca je bliskni-Ia nema groza, ki je še enkrat obtoževala takratne lastnike toga rudnika, ker niso poskrbeli niti za osnovno varnost svojih delavcev. ilii ÊÈÈÊËËÊÈËî Dr. Meta Arh — prve samotne noči na belih hodnikih piranske bolnišnice — Po tem dogodku sem se vključil med člane reševalne ekipe. Z demonskimi silami zodzemlja pa smo se najbolj spoprijeli zopet 1048. leta, lto so podzemeljske eksplozije terjale še en visok krvni davek. Takrat je žalovalo s 81 družinami vse naše ljudstvo. — Tovariš Makuc pogleda na uro, nato se ozre proti vhodu v rudnik. — Pričakujete nekoga? — Da, če se ne vrnem domov ob določenem času, pride navadno povprašat po meni moja žena Francka. Posebno je vznemirjena, če kopljemo ponoči. Enkrat me je že prepričala, da sem se poslovil od podzemlja, toda verjemite, nisem vzdržal več kot nekaj tednov. Sedaj se je tudi ona sprijaznila z mojim poklicem, jaz pa sem najbolj zadovoljen, da jo lahko razveselim že nekaj časa z znatno večjim zaslužkom kot prej. . Zares, odkar so tudi v sečoveljskem rudniku uvedli ekonomske enote in so postali rudarji neposredni upravljavci ter dnevno teče beseda o pro- BOSO BO R O VIC izvodilih planih, je mesečna delitev bolj obilna: 40 tisočakov je že lep denar in pri Makucovih dobro shajajo. Sicer pa je marljivi mož kljub napornemu delu prevzel v oskrbo tudi počitniški dom RK iz Novega mesta ter ga s svojo družino vzorno oskrbuje. Cestotkrat po prečuti noči... ŽIVLJENJE NA TEHTNICI Vsi, ki so se že srečali • z dihom smrti in so izšli kot zmagovalci iz neenakega boja, najbolje vedo, kako občutljiva je tehtnica, s katero merijo v kritičnem času naše žitje ljudje v belih plaščih. Zares, medicinska veda je postavila*1 človeštvu ha najvišji piédestal simbol nenadomestljivega in plemenitega žrtvovanja za bližnjega. Ce zataji znanost, ostane nemočnemu telesu" še rešilna bilka, nevidna, toda čestokrat odločilna nit, ki povezuje srce bolnika s čustvom človečnosti zdravnika. Neizogibnosti nočnega dela zdravstvenega osebja nI treba posebej utemeljevati. Sicer pa nejevernemu Tomažu zadostuje pogled sredi noči na poslopje katerekoli bolnišnice, kjer razsvetljena okna in komaj vidne sence ljudi v belem odkrivajo njihovo odgovorno in naporno nočno delo. Tudi piranska bolnišnica ni izjema, prav tako niso izjema zdravniki tega zdravstvenega zavoda. Pomanjkanje zdravnikov pa nalaga polno odgovornost tudi mlademu, komaj izšolanemu kadru, da se mora kar najhitreje osamosvojiti in nadomestiti kratko prakso s požrtvovalnostjo in velikim umskim naporom. Mlada zdravnica Meta Arhova, stažist v piranski bolnišnici, v svoji skromnosti govori le o prizadevanjih in delu starejših kolegov,. Toda mlada zdravnica si je kljub kratki praksi že pridobila veliko zaupanje bolnikov in sodelavcev ter je ognjeni krst samostojnega nočnega dela odlično prestala. To vedo najbolje bolniki infekcijskega in internega oddelka, ki so v nočnem času že imeli priložnost spoznati odločilne posege mlade zdravnico. ' ' V W P : : e w * ■ÈX&Ï ■W ■ ! !•> > "" i m M > izhoda, in me spet pogledala. Skozi sinje nebo njenih oči je mogoče videti neskončnost. Pritisnila si je dlan ob dlan, zamen-cala je z njima, sprepletla s! je prste in si jih lomila. Klobčič vprašanj, poosebljen v zvijajočih se členkih. Sedmi dan ... To so bila vrata, skozi katera je morala stopiti v hram resnice. Odprl sem ji ta vrata lil čakal, da vstopi. — Alfred je vendar tedaj ... — Zmedla se je in nI mogla nadaljevati. Votek se je pričel odvijati. L © Odlomek iz knjige PAST, ŠTIRJE DNEVI — izdal zavod © Borec v počastitev 20. obletnice vstaje narodov Jugosla-© vije. Prevedel Viktor Smolej, opremil Ladislav Danč V ponedeljek je začel s tem, da je namenoma pustil Kubinko sedeti vse dopoldne v čakalnici, da bi jo izmučil in ji dal vnaprej na daljavo vedeti, da to pot ne pri-pravlja zanjo prav nič dobrega. Duševna priprava zaslišanca, ki mu je bila vedno zelo pri srcu; malokdaj se mu je pripetilo, da se ne bi bila izkazala. Ko se ji je ura za uro ko polž vlekla ob otrplem, mrtvečem sedenju na klopi, je Ružena čutila, da se ji vsak živec v telesu.bolj in bolj napenja. Bila je ves čas pripravljena, da jo pokliče na zaslišanje; ko pa je po toliko dneh enoličnega;" praznega in nehote uspavajočega življenja v celici do tega prišlo, jo je obšla močna vznemirjenost. Poleg vsega je imela po kratki dobi samote spet »šesttedensko« družabnico, za nameček pa še nečisto, omejeno in skrajno nedisciplinirano bitje, tako da je z njo vsak dan prihajala v konflikte — tudi okoliščina, ki je vidno skrhala njeno duševno ravnovesje. Ko pa se je znašla z obrazom v obraz z Donnertom, ji je začelo srce nepravilno razbijati: njegov hudobni, divji izraz je bil znamenje, ki ga je še predobro razumela. Še huje pa je bilo to, da se proti njenemu_ pričakovanju spočetka sploh nič ni dogajalo. Kakor da bi bil pozabil na njeno navzočnost, se je Donnert potopil v študij neke listine, na pol zavit v dim cigarete, katere vonj jo je dražil — sama se niti spomnila ni več, kdaj je kadila zadnjikrat. Končno je spis opremil s parafo, odprl na pol miznico in potisnil papir vanjo, iz nje pa vzel modrikasto se lesketajoč uradni samokres. Šele potem je vzdignil pogled in, igrajoč se z orožjem, zapičil svoje mrzle, neusmiljene oči v Ruženo. »Tako, tako, gospa Kubiinova, dolgo se že nisva videla, kajne? V vašem osebnem interesu upam, da ste medtem prišli do pameti.« Ružena nič. Le z obema rokama je trdo stisnila naslona pri sedežu. Ni mogla biti v dvomih, da se približuje trd, mogoče odločilen boj. »Ti torej nočeš govoriti?« (Don-nertov namenoma pridušeni glas je imel v sebi nekaj kačje potuhni enosti.) »No, prav, trenutek in boš sprevidela — pa še kako rada!« Trkanje na vrata in Donnertov samokres je izginil v miznici, še preden so se vrata s hodnika odprla in se je v njih pokazala osivela žena z ozkim, ptičjim obrazom in črno klofedro na glavi. V pozdrav pa jo je Donnei"t nadrl: »Ven!«, toda krik, se je zdelo, odločne starke še malo ni zme-del. Ne da bi se zmenila, kako se ji grozeče približuje, je pomolila proti njemu listek in očitajoče vzkliknila: »Gospod komisar, pozabili ste mi podpisati prepustnico!« Donnert ji je iztrgal listek iz rok in začel kričati nadnjo: »Zdaj ne utegnem! Počakajte zunaj!« Godrnjajoč nekaj sam zase se je vrnil k Ruženi in zagnal listek na mizo, ko pa je listek padel na tla, je ukazal Ruženi, naj ga pobere. Ružena se je sklonila — pri tem jo ja zbodla y oči kričeče natiskana beseda Passierschein. Donnert, ki mu je jeza že spet uplahnila, je načečkal v vogal obrazca svojo parafo, odrinil listek in nahrulil Ruženo: »Tako, no, zdaj bomo pa videli, kako boš zapela, ko se ti bo smodilo meso na bradi.« Pogledal je v sosednjo pisarno in pomignil Hansu. »Po-drži ji trdno glavo,« mu je ukazal in počakal, da je zagrabil Ruženo od zadaj z eno roko za lase, z drugo pa za vrat, kakor da jo namerava daviti, in ji zvrnil glavo. Šele potem je prižgal svoj vžigalnik in se počasi z njim bližal njenemu obrazu. Srce plane Ruženi v vrat, Han-sove klešče jo duše. Na čelo in na roke ji udari pot. Ne vidi nič drugega kakor.rumen jeziček plamena in nad njim spačen zverinski obraz. Donnertov obraz, ta trenutek podoben pošastno se re-žečemu ustju strešnega žleba iz ^obe gotike. Na mizi je zadrdral telefon. Donnert je s kletvijo zaprl vžigalnik in vzdignil slušalko. »Kaj je spet?« je zalajal v aparat. Potem pa mirneje: »A tako ... prav, že tečem. Hans, poglej kdaj pa kdaj v sobo, da mogoče naše drage gospe Kubinove ne bi zvabilo okno. Čez trenutek se vrnem.« Hans je nekam nerad izpustil Ruženino grlo in s cigareto, prilepljeno na spodnjo ustnico, malomarno odhlamudral v sobo, iz katere je bil prišel. Ružena je bila zdaj sama. Sedi negibno, droben drget ji sprele-tava vse ude, okoli nje je tišina — tišina, ki šumi v ušesih ko jez. Potem" zdrsnejo njene oči na Donnertovo mizo — kakor . uro-čena strmi v listek, ležeč tam na doseg roke. Pozna ga, nekoč pred letom je tudi imela takle listek v roki", tedaj je tudi odšla iz palače z njim spet na svobodo — Z enim samim vzgibom si strga rdečo pasico z rokava in jo po- li. J. BENES tisne za izrez na prsih, pograbi prepustnico, trije, štirje koraki do vrat, tiho jih odpre, tiho za seboj zapre, pred njo se odpira v bleščečo meglo dolg hodnik z rdečim tekačem — hiti po lastnih, leto dni starih, pa vendar zdaj čisto novih stopinjah — samo proč, samo stran, zgubiti ne more ničesar, pridobiti vse — nekdo ji prihaja naproti — Donnert!— ne, to ni Drjnnert — mož s kljukastim križem na suknji jo samo bežno ošine s pogledom, gre mimo nje — avtomatsko dvigalo obratuje — Ružena plane v odprto kabino —• vgreza se — še vedno navzdol, navzdol, ah, samo hitreje, hitreje! — drugo nadstropje — svetlobni napis Ausgang — široko granitno stopnišče— »Passierschein?« Zmedeno pogleda esesovca v bojni čeladi, mu mehanično poda listek — ta odmahne z roko in jo pusti dalje — steklena vrtljiva vrata — sunek čistega, hladnega zraka — zfi njo še vedno nobenega preplaha — avtomobili, pešci, ulični promet, vonj svobode — ne, zdaj ne sme teči, zdaj ne sme teči! ukazuje svojim nogam, ki bi se najrajši spustile v dir za- vije v Liitzovo — začne teči — ljudje se ozirajo za njo (se ji zdi) — »Korakoma! Korakoma!« vpije v njej svarilni glas. Park. Zavije vanj. Med drevjem in grmovjem se počuti varnejšo. Kljub temu: kri ji razbija v sencih ko kladivo. — Ko bi imela peruti! Park se ji zdi brezkončen. — Teče. — Bolz.anova ulica. Pri številki tri plane brez diha v vežo — pogled preganjane živali skozi stekleni vložek v vratih ven: nič, ulica, park, pešci — vse ima mirno, brezbrižno podobo. Z vročično naglico preleti seznam najemnikov. Iz globin se ji trga stok kakor potopljajoče-mu se človeku, ki zgrabi za rob rešilne ladje. Anna Novakova! .Jemajoč dve stopnici hkrati — steče kakor puščica v tretje nadstropje — obstane, prisluškuje — ' nobenih korakov, nobenega teka za njo, hiša trdno molči — z vso težo telesa pritisne na zvonec in obupna vera v nji vpije: Mora biti doma, mora biti, mora biti I Koraki. Znan glas: »No, saj že grem!« Odrine vso presenečeno Ančo, vdre v predsobo, zaloputne za seboj vrata in se s hrbtom nasloni nanje. »Anča!« iztisne iz sebe, a vtem ji odpovedo noge — Herta jo je komaj ujela, da se ni zrušila po tleh. Alfred je bil morda nekoliko bled, ko se jo vrnij. Kdo ve? Takrat tega seveda ni opazila. Lahko da jI niti ni podal roke. Lahko da jo prišel ponoči ln jc legel, no da bi se bila prebudila. Ljudje s krivdo prihajajo tiho in skušajo biti nevidni. — Alfred mi jo tedaj povedal, da so je sestal z vami. Zajeeljala jc. — Pa ne da bi ... — Ni se sestal z nami — sem ji odvrnil mirno. — Namesto nJega so prišli njegovi vojaki. — Kako? Njegovi vojaki? — Ni mogla povsem dojeti tistega, kar sem ji rekel. Nato tiho: — Naši vojaki? Pripotovala je na cilj. Tam je bil prepad in čezenj ni bilo nobenega mostu. Morala se je po strmini spustiti v brezno. Pristala jc na dnu. še nikdar nisem videl človeka tako poraženega in tako preplašenega. Kakor da se je ovila okoli nje črna ten-člca obupa. Bila je podobna svojemu možu, ko je zvedel, da hočem videti njegovo ženo. Ko da je odtekalo iz nje življenje in z njim vse, lcar je bilo jasnega in veselega. Kopnela je pred menoj. Oči ji je skazil brezumen pogled. Smrtna bledica se ji Jc razlila po obrazu. Vest o Jasnini smrti jo je sicer udarila kot lilč z jeklenimi konicami, toda kaj je bilo to proti spoznanju moževe krivde. Jasna ji je bila simbol plemenitosti, krasna slika, ki si jo je obesila v hišo svojega življenja. Alfred pa je bil zanjo življenje samo. Kako sem sploh mogel pomisliti, da se jo pretvarjala. Bil sem priča popolnemu zlomu. Pogubi upanj in življenjskih ciljev. Vsega, kar ima vrednost za človeka. Nisem obstajal zanjo tukaj, zablo-dlla je v labirint svojega lastnega sveta. Iskala ga je tam," velikega krivca, senco, ki jo bila doslej dobro-dejna spremljevalka, odslej pa bo samo ogabna in spolzka nakaza. Izgovarjala je njegovo ime: — Alfredi Ponovila je njegovo ime z obupanim glasom. Razklenila je roki in se prijela za glavo .— Kaj ti . . . O moj bog, ali Je to mogoče? ... Saj ne more biti res ... — Poudarila je »more«, kakor da bi hotela spremeniti nekaj nemogočega v mogoče. Izbrisati zločin in poklicati v življenje nazaj človeka, ki je davno strohnel. Lahko bi bil odšel. Ni se ozirala name. Videl sem njene oči, njene oči pa so gledale preko mene. Ozirala se jc v tisti dan, ki je bil mejnik dobremu ln zlu v njenem življenju. — Alfred, moj Alfred... — Tako ga je v teku let svojega zakona neštetokrat imenovala, tako mu je rekla, ko jo je prvič pritegnil k sebi in jo poljubil; na jasi mlade sreče in pod drevesom zaobljube ljubezni in zvestobe. Zdrznila so je. Nikoli več mu ne bo mogla biti žena z ljubkujočim vzklikom »moj Alfred«. Druge besede se Ji sedaj vsiljujejo. Izgovarjala Jih Je: — Podlež. Izdajalec! Planilo je iz nje. Niti pomisliti s' ni upala dotlej nanje, na ta s p rev., mraPnili, tujih, pošastnih besed. — Ali je mogoče, da človek stori kaj takega?... V zameno za življenje, ki ti ga je nekdo podaril, človeka pognati v smrt? .. . Nemogoče ... Ko se je vrnil, mi je pripovedoval o Jasni. .. Pošilja ti pozdrave, je rekel. Razkladal mi, da je bila tako vedra in ljubezniva ... Glas Ji je zamrl, pronlknll Je v globino njene žalosti. Ko se je vrnil, je bil obup sam, ki si je poiskal izraza v najintimnejši človekovi besedi: , — Mati! Zatekla so je v svoja otroška leta. Samo ta pot Ji je ostala v najgloblji temi. Spomin na mater je bil zavetje, kamor nihče nI mogel zanjo. To je bilo še edino trdno pod-njenimi nogami. © Odlomek iz romana UPOR © OBEŠENCEV. Redna knji-© ga Prešernove družbe za © leto 1932. Prevedel Boži-© dar Pahor. Celso je zopet skušal razbrati poteze na obrazu svojega sobe-sednika, ki je sedel poleg njega v reki. Toda bilo je pretemno. Globoko je potegnil dim iz cigare, ki se je razgorela in naglo osvetlila Martinov obraz. Martin se je ozrl okrog sebe, da bi videl, če ni morda kdo drug preblizu, da bi lahko slišal, kar je hotel povedati. Nagnil se je bliže k Celsu. »Tisto, kar govorijo zgoraj v oficini o nesreči don Acacia, je laž.« »Kaj misliš s tem, laž?«' »Zgodba je drugačna. Nočejo, da bi zvedeli resnico. Neznansko se bojijo, da bomo mi to posnemali.« »Kaj posnemali? Spregovori že vendar. Saj naju nihče ne sliši, in če naju kdo posluša, mu pri-mažem na gobec tako, da se teden dni ne bo pobral.« »Pascasio in Urbano sta pobegnila, to veš. Ne veš pa, da je Pascasio, ko bi ga morali ujeti, pobil s kamnom La Mecho in da ga je potem E1 Faldon ustrelil, ker se je Pascasio spravil nanj z revolverjem, Vse to je Urbano pripovedoval kuharjevi ženi, ko je sedel tukaj in moral čakati', da ga bo don Acacio prebičal. To pa, kar je storil Urbano, ko je prišel don Acacio sem dol, sem videl samo jaz in nihče drug. Ko don Acacio ni gledal, je skočil nanj Urbano, ga privezal k tistemu drevesu tam zgoraj in mu s trnom predrl oči.« »Ti, ali je to res?« »To sem videl tukaj od zgoraj, ko sem prišel zamenjat sekiro v bodegi. In ko se je to zgodilo, si je Urbano vtaknil velik kamen v hlače in skočil v reko ter pri priči utonil. Tega oni tam zgoraj še ne vedo. Mislijo, da je spet pobegnil in dva ga zasledujeta, Don Acacio je kar ponorel, ker ni imel več oči, in se je potem sam ustrelil.« »Ali si tudi to videl?« »Ne, pač pa je Epifanio, dečko, ki pospravlja po oficini in bunga-lovu, slišal strel, stekel k reži in videl don Acacia, kako je z revolverjem v roki občepel pri postelji. Potem so vdrli vrata, ker jih je bil zapahnil z gredo.« Celso je nekolikokrat zažvižgal. Potem je dejal: »Ti, Martin Tri-nidad, to je pa veselo. To mi je všeč.« »Pa še ni vse, kar vem,« Martin se je nagnil še bliže k njemu in prav potihoma nadaljeval. »On! tam zgoraj mislijo,, da je Urbano odvzel don Acaciu revolver in pas z naboji in s tem.pobegnil. Pa ni tako. Urbano je revolver potegnil ven in ga odvrgel. Toda pustil ga je ležati na tleh, ker gotovo ni vedel, kako naj bi ga uporabil. Bil je preneumen. Ko je Urbano skočil v reko, sem pritekel jaz, pobral revolver in odvzel don Acaciu, ki tako in tako ni mogel več videti, pas z naboji.« »Imaš revolver?« ga je z razburjenim-, in hripavim glasom vprašal Celso. , ' »Da, imam revolver in naboje. Vse je zakopano v pesku. Veš, Celso, s tem revolverjem lahko mi, ti, jaz in Juan Mendez ter Lucio Ortiz marsikaj naredimo.« »Ali ta dva vesta, da imaš revolver?« »Niti besede jima nisem povedal. Ti si prvi, ki sem mu zaupal. Zda bi pa res lahko pobegnili.« »Pobegnili bi že res lahko. O tem sem že stokrat razmišljal. A B. TRAVEN nič mi ne pomaga, če zbežim. Tudi tebi ne bo pomagalo. Vsi moramo zbežati, vsi istega dne in vsi se moramo zakleti, da se ne bomo pustili več prignati nazaj in da bomo rajši umrli, kakor da bi se vrnili. Najbolje bo, če tukaj pobijemo vse, ki niso muchacho-si. Ce jih pustimo žive, se ne bo nič spremenilo. Potem ostane vse pri starem in nekega dne nas bodo spet prijeli. Pomagalo nam bo samo. če se stvari lotimo temeljito in prav. Posameznik ne more nič spremeniti in nič doseči. To moramo storiti vsi in hkrati, ali pa nič. Stokrat bi že bil lahko pobegnil sam ali z Andreuom in Santiagom in Fidelom in Ma-tiasom, ki so vsi pravi mucha-chosi. Toda vedno znova smo si dopovedovali, da moramo napraviti konec vsem monterijam, vse razrUšiti,''*ysé1 póSgáti; vse patrones' irr'eapataces pobiti, sicer nima nobenega smisla. Če bi sama zbežala, bi bila pozneje le,žalostna, da sva vse muchachose, šibke. majhne in neumne pustila tukaj v bedi. Mi smo močni, ti in jaz in Andreu in tvoj Juan in tvoj Lucio. Pomagati moramo drugim, ki niso tako močni. S pomočjo šibkih in plašnih in prestrašenih in poslušnih bi se. patrones lahko spet vzdignili in če se spet vzdignejo, lahko nas, ki se imamo za tako močne, znova ukrotijo ln to še huje kot prej.« »Ti si dosti pametnejši, kakor sem si mislil, Celso.« ICo Je prišel Aleš do hotela, Je opazil v temi, onstran ceste, čisto ob morju, tam, kjer so parkirali avtomobili, človeka, ki se je prestopil, ko ga je zagledal. Alešu se je v luči' neonske razsvetljave zazdelo, da je namenjen k nJemu, zato je postal in si z narejeno brezbrižnostjo prižgal cigareto. Hotel se je izogniti negoto-tovostl, da bi bil zamenjan ali presenečen. Ta, ki Je prihajal proti njemu, Je hodil z brezbrižnostjo sprehajavca; nekaj korakov pred njim se je obrnil in zavil proti parku, onstran hotela. Aleš je spoznal v človeku nizkega, gibčnega južnjaka, ki ga je bil popoldan poiskal na bregu. Spoznal je, da ga je čakal, zato je odšel počasi za njim, mimo hotela, čez cesto, kot bi se hotel še pred spanjem malo sprehoditi. Mož ga je počakal v temi in ko ^e prišel Aleš do njega, se mu je molče pridružil. Potegnil je cigareto iz žepa in Aleš mu jo je prižgal s tisto prilagodljivo samoumevnostjo, ki ne terja besed. »Pojdiva tod,« je rekel južnjak. Sla sta skozi park in naprej po poti proti Semcdeli. »No?« je vprašal Aleš. »Vse v redu,« je rekel južnjak. Aleš je čakal, da mu mož pove, kar je treba. Prišlec pa je zavzeto kadil in hodil brezskrbno, kot bi bil sam na nočnem sprehodu in mu je edini užitek ta, da se lahko razgiba v hladni sapi noči. Aleš Je vztrajal: ni hotel pokazati neučakanosti. Nazadnje je rekel mož: »Več kot eno uro sera vas čakal.« »Sprehajal sem se.« »Vratar mi Jo rekel, da ste odšli pred deveto.« »Res je.« »Ste bili z znanci?« »Ne, samo bežno srečanje.« Možak je odvrgel cigareto ln rekel s spremenjenim glasom: »Jutri ponoči torej.« Aleša je presenetila naglica, zato je vprašal: »Že jutri?« »Da. Tako je dogovorjeno. Cim prej, tem bolje.« »Prav. V resnici hitreje, kot sem pričakoval.« »Ravnati se morava po okoliščinah.« »Naprej?« »Jutri ob enajstih ponoči. Čakali me boste tu, sto metrov od semedelskega križišča, na desni strani, pod cesto. Ne dalje, tam spredaj, kjer je razsvetljeno, je bencinska postaja, tam je tvegano. Pripeljal bora od portoroške strani; od križišča naprej bom vozil počasi in trikrat menjal luči. Potem bom ugasnil dolge žaromete in pustil samo parkirne luči. Po tem mo bostiJ spoznali, Co bi po naključju prav todaj pripeljal kakšen avto © Odlomek iz romana STRAH. V opremi Zvesta Apollonia © izdala založba Lipa v Kopru mimo, počakajte, da bo cesta prosta. Razumljivo?« »Razumljivo.« »Ce bi pa takoj, ko bom ustavil, spet z naglico odpeljal naprej, počakajte. To bi pomenilo, da trenutno ni varno, a so bom kljub temu vrnil po vas.« »Dobro.* »Peljala ne bova na Škofije, tam je tvegano. Na cesti so včasih patrole, ki legitimirajo. Zato bova vozila skozi Rižansko dolino proti Črnemu ka-lu. Potem bova zavila v Osapsko dolino. Spotoma bova pustila nekje avto. Potem naju čaka dobro uro hoje; svet je samoten in pust, ni nobene nevarnosti, vsak grm poznam naokrog. Ko bova čez, vas bom pospremil do Trsta.« »In signor Riko? Rekel je, da me bo čakal.« »Slgnora Rika ne bo. Vso stvar je prepustil meni.« Aleša Je ta novica presenetila, Signor Riko mu je trdno obljubil, da ga bo počakal in mu pomagal, in zdaj ga sploh ni na spregled. Sam govori s tujim človekom, ki mu Se imena ne ve. Res je, da je prišel ta neznanec z dogovorjenim geslom, a to je tudi vse. In z glasom, ki je v njem prežala očitna nezaupljivost, je vprašal: »Kdaj ste govorili si signorom Rl-kom?« »Ob sedmih zvečer.« »Bili ste v Trstu?« »2e na bregu sem vam rekel, da sem namenjen tja.« »Pa?« »Nič. Signor Riko je zadržan. Nocoj se je odpeljal v Milano. Nepredvideni opravki, ki ga bodo najmanj štirinajst dni zadržali. Rekel ml je, da mu je neprijetno, ker ne more držati obljube, a poti v Milano ne more odložiti v nobenem primeru. Delo je defo M če gre za velike stvari, požre človek tudi častno besedo,« Prišlec je govoril šepetajoče, s silo prepričevanja, naglo, kot bi se mu mudilo, da se čimprej otrese negotovosti, ki se Jo vrinila v njun pogovor. Aleš ga ni ustavil. »SIcer pa se lahko zanesete name kot na Rika, če ne še bolj. Stvari sem uredil tako, da ste lahko brez skrbi. Z vami boni šel do Trsta in če boste hoteli, vam bom tudi pomagal, da pridete po najbližji poti do prijatelja v Torino.« »Kdo vam Je govoril o Torinu?« »Riko. Mar zdaj verjamete, da Je res zadržan?« Aleš je molčal. Potem jo reltcl čez čas: . »Presenetilo me Je. Računal sem z njim.« »Tudi meni bi bilo ljubše, ko bi bil Riko obdržal vso stvar v rokah. S tem imam samo več odgovornosti.« Tudi odgovornost bo plačana,« je nejevoljno rekel Aleš. »Upam,« »Po končanem bova uredila. K do-vogovorjenemu bom nekaj primaknil.« »Dobro. Zdaj Je važno le to, da se natanko držite mojih navodil.« »Zapomnil sem si, kar ste rekli,« Je rekel Aleš. BRANKO HOFMAN »Se nekaj,« Je rekel mož. »No?« »Človek nič ne ve. Zmeraj Je treba računati z najslabšim. Tako se najlaže Izognete presenečenjem. Torej: če bi prišla v stisko, se morate ravnati natanko po mojih navodilih. Od trenutka, ko boste sedli v avto, odlo-am o vsem jaz. Poznam kraje ln navade ljudi na meji in okoliščine, ki so vkalkullrane v moj načrt.« »Velja,« je rekel Aleš zadržano. »Za vse nič ne nosite orožja s seboj. V tem primeru je stvar lahko hudo zapletena. Ce naju ujamejo, ne tvegava veliko, kvečjemu kakšen mesec. Z orožjem pa se stvar lahko obrne.« »Nimam orožja,« je rekel Aleš. »Pravim iz previdnosti, ker poznam kazenski zakonik,« je rekel mož in se tiho, narejeno zahahljal, kot bi terjal priznanje za svojo domiselnost. »Z orožjem bi tudi ne šel, je rekel Aleš. Prišla sta do konca poti ob križišču. Mož. se je ustavil in pokazal s prstom: »Tamle boste čakali. Tisto temno Je trstlka.« »čez dan si bom vse skrbno ogledal.« »Samo, da ne boste zbujali pozornosti.« »Brez skrbi; šel bom na sprehod.« Obrnila sta se ln vračala proti hotelu. »Kako vam Je pravzaprav ime?« ga je vprašal Aleš. »Kaj vam bo povedalo lrae?« »Ce ne več, vas bom lahko vsaj nagovoril z imenom. Imela bova . opravke drug z drugim. Mar ne?« »Res je,« Jo priznal možak. Potem Jc rekel: »,Glgi.« »Kako?« »Gigi. Tako mo kličejo znanci in vsi, ki imam z njimi opravka,« »Meni Je ime .. »Vem,« mu je segel v besedo GlgL »Aleš ste.« »Vam je signor Riko povedal?« »Da.« Aleš je počasi segel v notranji žep In potegnil lz nJega kuverto. Ponudil Jo Je možu: »Tu je domenjeni predujem. Prešteto in pripravljeno: štirideset tisoč. Drugo vam dam po opravljenem, in še kaj, če mi boste pomagali, da se znajdem v Trstu.« Gigi je brezbrižno vtaknil denar v 2ep in rekel: »V redu.« »Preštejte,« je vzSrajal Aleš. »Saj ste vi. S tem je urejeno,« Je rekel Gigi in obstal. »Tu se posloviva, da naju kdo ne vidi.« Ponudil je Alešu roko, naglo, med- lo, s poslovno brezbrižnostjo. Od križišča sem Jo pripeljal avto. ■ Bežeče luči so lile svetlobo čez cesto, do njiju, zato sta so obrnila. In zdaj je rekel Gigi mimogrede, ko da ga je avto nečesa spomnil: »Upam, da ste z avtom napravili dobro kupčijo.« »Mislite, z mojim?« ga je vprašal Aleš, ki ni takoj dojel miselnega preskoka. »Da, z vašim avtom.« »Znancu sem ga prodal,« Je rekel Aleš. Spomnil se je, da se je Gigi 2e na bregu zanimal za njegov avto; »Dobro?« »Dobil sem, kolikor Jo v resnici vreden.« »To je slaba kupčija: prodaja se zmeraj z dobičkom.« »Ne gre ml za dobiček.« »Tam čez boste potrebovali denar. To je edini ključ, ki odpira vsa vrata,« je rekel Gigi. »Za .začetek bom Imel,« je rekel Aleš. »Računam, da ste bili dovolj previdni ln da vaš znanec ni zasumil, zakaj ga prodajate.« »Ze dolgo sva se dogovarjala zanj.« »Torej; načrt je skrbno preračunan, nič ne smo priti vmes, le tako sem porok, da bo vse v redu.« Glgl ga je samoumevno, kot bi bila stara znanca, potrepljal po rami in naglo odšel v drugo smer. Aleša jc prizadela ta domačnost človeka, ki ga v resnici nt poznal ln je govoril z njim le, ker ga Je poslal signor Riko in ker ju je vezal posloven dogovor. V tem trepljajočem gibu Jo videl vsiljivost in izravnanost hkrati, tisto samoumevnost poslovnega partnerstva, ki ne priznava v trenutku, ko se spustiš v kupčijo, nobenih človeških pre-graj; kakor da je kupčija edino, kar zbližuje ljudi, kar jih izravnava, sprošča in dejavno usmerja. In potem pU* tvina njunega pogovorai Kdaj? lili i V b i? Preteklo je Se pet let, ko je bila v Kopru ustanovljena Vodna skupnost Primorske. Toda marsikdo najbrž Se ne ve, s čim se ukvarja njen kolektiv in kaj ti ljudje pravzaprav delajo. Tiho, brez vsakršnih ceremonij so šli mimo lega jubileja. F-tss začeli graditi pregrado pri Van- rani, s čimer je znatno zmanj- ftk \\Vv\ ganelu. Področje 4,5 hektara šana nevarnost poplav v rodovit- i ; ; V. kjer sedaj raste samo robidovje, nih dolinah. Na Dragonji je po- bf-> Vi V v «ča področju za daljšo dobo urejena. Toda vodovod na Starodu nameravajo po perspektivnem načrtu povezati z omrežjem Brkinskega bodo spremenili v umetno jezero, trebno podaljšati regulacijo pred- Iz razgovorov in gradiva, ki smo ga zbrali ob našem obisku vodovoda in istočasno rešiti oskr- V njem se bo med zimo nabralo vsem v krajih, kjer je poplava bo krajev ob cesti Podgrad—Ko- nad 300 tisoč kubičnih metrov lanskega septembra povzročila zina ter večjega predela Brkinov, vode, ki jo bodo prihranili za na- večmilijonsko škodo. Hkrati pa je S tem bo odpadlo drago črpanje makanje 180 do 200 hektarov vrt- potrebno redno in temeljito vzdr- iz Istrskega vodovoda pri Buzetu, narskih površin v dolini Badaše- ževati vse objekte, ki so funkcio- saj bodo znatno pridobili pred- vice, in to pri petletni sušni dobi, nalno povezani s temi vodotoki, vsem na višinski razliki. v normalnih sušnih letih pa celo Tu čaka veliko delo tako Vodno Z gostim omrežjem novih vo- več. Sredstva za gradnjo nama- skupnost kakor tudi komune, na m J pri kolektivu Vodne skupnosti Primorske te dni, smo pripravili za naše bravce pričujoči sestavek o delu in prizadevanjih. Predsednik sveta delovnega kolektiva Bogomir Zerjal vodi sejo sveta ZA TRAJNEJŠO REŠITEV NAŠEGA VODNEGA PROBLEMA Koprsko Vodno skupnost Primorske so ustanovili z namenom, da izboljšuje zapuščene kmetijske Raven do Koštabone in Šmarij. či bodo še zgradili glavni nabiralnik, v katerega bodo črpali vodo iz že zgrajenega zajetja Škrline in iz izvira pri Črnem vročku. Akumulacija te vode bo zadošča- _ _ _________________ la za napajanje vseh vasi od komunalni vodovodi, manjše vo- Kmetijski banki, vendar v heza- kajti v skladu z zakonom o var- j.gka kanale^ tako" da so polja lažje. Polja je mogoče obdelovati z mehanizacijo. Razen tega ni treba čakati na milost vremena, da polja izsuši, kajti v blatu jih je težko obdelovati. Z melioraci- dovodov upravljajo v glavnem kalnih naprav so izposlovali pri področju katerih so ti vodotold, jami se vocja takoj po nalivu iz- dovode pa prepušča Vodna skup- dostni višini, saj bo po predra-nost Primorske po dograditvi kar čunih stala pregrada 137 milijo- vodá^ bo potrebno odrediti prej pripravna za obdelovanje. krajevnim odborom. S HIDROMELIORACIJAMI V SODOBNO KMETIJSTVO Sodobnega kmetijstva brez načrtnega izvajanja hidromeliora- nov dinarjev. . V drugi etapi urejevanja namakalnih naprav imajo pri Vodni skupnosti Primorske predvideno gradnjo pregrade pod Kubedom. Kubejsko jezero bo merilo okrog 4 hektare, vendar bo globlje, saj stvu pristojnosti glede vzdrževanja vodotokov in spoštovanja drugih določb tega zakona. Razen dolin je skoraj vse ob- cijskega sistema si pravzaprav ni se bo vanj lahko nabralo okrog mogoče zamisliti. Zadnja štiri leta je Vodna skupnost Primorske pridobila na področju okraja 1916 hektarov zemljišč, ki so bila prej razkosana in zaradi neureje-nega odtoka vode zamočvirjena. ' '^¡j ^I^^HES^NfflKJiSiPP "i Te Površine Praktično ni bilo ""•-'•v."»' -«VV.-.v.VS mogoče obdelovati. Na rižansko- ankaranskem polju je bilo melio-riranih 530 hektarov, na anka-ranski »bonifiki« so morali prečistiti kanale, ker so propadali in še bolj zamočvirjali zemljišče z morsko vodo. Semedelsko polje je bilo prav tako kot ankaranska »bonifika« zapuščeno. Tu so pridobili okrog 120 hektarov novih površin za obdelavo in to s spu-stiivijo vode podtalnice od 0,80 do 1 metra pod površino, Ivi je na tem področju v depresiji. Badaševiško polje se razteza od ceste Koper—Šmarje do ceste Ubald—Marezige in meri 450 hektarov. Polje je bilo do skrajnosti neurejeno. Glavni odvodnik Badaševica je s svojim koritom odtekal celo meter in več nad ostalimi površinami, tako da so 400 tisoč kubičnih metrov vode. krajih izvajati še za časa Avstri- ZaCetna dela na pregradi Vanganel, kjer bo umetno Jezero površine, pridobiva nove, oskr- Po dograditvi celotnega omrež- buje področje s pitno vodo, da ja vodovodov na obalnem področ- regulira vodotoke, vzdržuje me- ju bodo le-to priključili višinske- liorirana in regulirana področja mu vodovodu, ki bo povezan z ter da načrtneje in sistematično drugimi vodovodi v okraju. Ljud- gradi vodno-gospodarske objekte, je vidijo, da je realizacija tega Razen tega je bila njena začetna načrta še samo vprašanje časa in naloga: zgraditi prvih 135 me- sredstev. Zato je njihovo sodelo- trov operativne obale koprskega vanje večje, kakor je bilo prej pristanišča ( in nasip za zaporo pri raznih manjših popravilih in Škocjanskega zaliva. Znano je, da adaptacijah. Na 104 objektih, ko- Z mehanizacijo in strojnimi napravami, s katerimi danes razpolaga naš kolektiv, zmoremo opraviti tudi najtežje delo, bodi-močje obalnega pasu izrazito si pri melioracijah, regulacijah, hudourniškega značaja. Prav tak- vodovodih, njihovem vzdrzevanju šen je tudi znaten del kraškega in pri gradnjah celo večjih m območja in Brkinov. Hudourniška pomembnejših objektov vodnega ureditvena dela so začeli v teh gospodarstva.« »In vaše želje ob novem letu?« »Ne govorim rad o svojih željah. Toda pri našem delu naletimo često tudi na težave: kot sem povedal, imamo dosti mehanizacije, kadra in tudi delavoljnih ljudi. Toda slabe vremenske razmere in preobsežno področje našega j dela so Večkrat vzrok, da ne moremo izvesti določenih del v planiranem času. Jaz pa rad vidim, da mi delo poteka po vnaprej iz-, delanem načrtu, Mnogo smo že izboljšali in bomo še več: gre le za čas, sredstva in za razumevanje tudi tistih ljudi, ki so za naše delo zainteresirani,« i »NAŠ SVET NI VEČ SAMO PjPf FORMALEN..v« Vodna skupnost Primorske je v primerjavi z drugimi skupnostmi v naši ožji domovini, kakor smo zvedeli glede organizacije upravljanja, še najbolj sistematično organizirana skupnost pri nas, saj je organizirana na zadružnih načelih in člani skupnosti so vse gospodarske organizacije in ustanove na .območju na- .v , . , , . , . . , . , šega okraja. Značilnosti uprav- rizanskega področja in bo s tem vali, toda večina objektov:na hu- ijanja so v tem, da se v skup-omogočeno Rižanskemu vodovodu dourniških področjih je bila zgra- nosti prepletata družbeno in de Pogled na meliorirano področje: Ankaran bile v dolini vsako leto večteden- , . . ... , . . , ,. „ , . , ,. . _ _ ie ~ "kolektiv" "s kupnoš t7' To" "nalogo liko*4ih -jeVgradTta Vodnalkup- ske poplave, ki so samo pospeše- ,Ta voda s11"zlla za namaka,nje je> v 0sapsla do hm. Za ča- je Koie^m _ sicupnosu _ io nau>go iikof-jin je zgraaua vouna skup . . t , , ,, ^ ^ . bhZu 900 hektarov ankaransko- sa Italije so sicer dela nadalje- pravočasno m solidno izvedel. Ko nost Primorske zadnja leta, so v?*e gnitje z^. iaito leaito zaseja-je predlanskim prevzelo v lastno' prebivalci posameznih krajev kultur. režijo nadaljnjo gradnjo prista- opravili skupno za okrog 16 mili- Secoveljska dolina s površino okrog 245 hektarov je z zaraščenimi kanali propadala. Kanale je bilo treba očistiti in jih urediti s padcem, da je voda lahko odtekala. Na zareškem polju pri Ilirski Bistrici je na približno 60 nišča zainteresirano podjetje — jonov dinarjev vrednosti vseh sedanja »Luka« Koper — je Vod- del. Posebno so se pri tem izka- na skupnost Primorske pospešila zali v Kortah, Zazidu, Vrhpolju, svojo poglavitno dejavnost, tako Gračišču, Novokračinah, Čeljah, da že lahko govorimo o uresniče- Svetem—Preserju—Ivan gradu, vanju širšega načrta, ki bo za Dolenji vasi in v zadnjem času trajnejšo dobo rešil problem pre- tudi v Padni. skrbe z vodo na pretežnem po- t-,^.,-- ^ „„„u „„„„ drofiu mšecra okraia in kraiev v Dolžina vseh zgrajenih cevo- r5?-T^._"aSega 0Kra]a ln krajeV V vodov je okrog 23.500 metrov in izkoriščati razpoložljive količine jena po osvoboditvi, zlasti v oko- lavsko samoupravljanje: Občni vode rižanskega zajetja, saj morajo sedaj okrog 40 litrov zmogljivosti na sekundo puščati za biološke potrebe in življenje reke Rižane. Potrebne količine vode lici Ospa m Sočerge. Obenem z zbor aianov je najvišji organ urejanjem hudournikov so ta po- skupnosti, sledi mu upravni od- drocja tudi pogozdovali, tako da bori nato pa pododbori po komu- se je videz erozivnih področij nah> ki predstavljajo družbeno znatno spremenil, oziroma se je upravljanje, svet delovnega ko- nevarnost za plazove zelo zmanj- Aktiva s svojim izvršnim odbo- soseščini. Namen je jasen: zagotoviti dovolj vode za dobo 40 do 50 let. S sedanjimi količinami, spričo naglega gospodarskega razvoja, zlasti pa zaradi zastarelih naprav na sedanjih vodovodih in vse večje potrošnje, bi po letu 1965 z vodo težko shajali. Tako namreč kažejo računice strokovnjakov. Zato so se zadnjič zedinili za naj- to brez cevovoda Ilirska Bistrica . —Starod, ki je dolg okrog 10 kilometrov. V vse to so investirali 422 milijonov dinarjev, od tega samo za vodovod Ilirska Bistrica —Starod 223 milijonov. Ko bo ta objekt popolnoma dograjen, bo veljal nad 350 milijonov dinarjev. Ta sredstva so zbrali iz republiških skladov LR Slovenije ^"J^ — "."-J" in Hrvatske. Dela, ki jih izvaja boljšo varianto, ki predvideva kolektiv> s0 dokaj '^^vna. Med drugim naj omenimo dvocelični črpanje iz zajetja Mlini pri Pla nifii. Zmogljivost tega izvira cenijo na okrog 1500 litrov vode na sekundo, kar je skoraj še enkrat več, kolikor je celotna sedanja poraba v našem okraju. Investi- 500-kubični rezervoar, stometrski kaptažni rov, 257 metrov dolg predor, zlasti pa usek pod Pavlico, ki je v nekaterih krajih globok celo do 7 metrov v trdi skali ci.ja bi v£ljalal do 7 milVarKd ter* doTg okrog"eo" metrov!"Prav-tel^^l! kar imajo vgradnji 60-kubični rezervoar ln črpališče na Kralje- bil problem s preskrbo vode za daljšo dobo rešen. T, . , . , .. , vem hribu. Iz vsega tega je lahko sklepati, da je kolektiv Vodne šala. Nujno pa je nadaljevati že začeta dela zlasti na področjih, kjer so vodotoki v dolini regulirani, kot je na primer Badaševica s pritoki. Reka pri Trebča-nah itd. »Če nočemo, da bodo rom ter ekonomske enote kot deli samoupravljanja. Ta oblika upravljanja je pri nas edinstvena. Ne glede na preplet družbenega in delavskega samoUprav-, Ijanja so kompetence natančno vodotoki v kratkem času zopet določene v pravilih, ki jih je polni hudourniškega nanosa,« menijo pri Vodni skupnosti, »moramo pravočasno zgraditi na pritokih manjše pregrade.« Za sistematično delo pri urejanju hudournikov pa izdelujejo potreben perspektivni plan. ERMINIJ PAVLETIČ O SVOJIH IZKUŠNJAH |§pm, (MRHR...II V Í S - ' ski razvoj, posebno razvoj kme- skupnosti Primorske z dokajšnjo tijstva prav od razpoložljivih ko- melianizacijo sposoben izvesti tu hčin vode, si pri Vodm skupnosti J ^ Primorske prizadevajo z vsemi Gradnja praga na Dragonji napori, čimprej uresničiti te zamisli. Po izjavah njihovih strokovnjakov so tudi vsi doslej zgrajeni objekti urejeni tako, da jih bo moči nekoč povezati v enotno omrežje. OMREŽJE NA PODEŽELJU S 104 NOVIMI VODOVODI la pri zajetju v Ilirski Bistrici in poskrbeli za električno opremo za ves ta objekt, bo vodovod s svojo zmogljivostjo 42 litrov vode na sekundo napajal dobršen del področja tudi sosednega reškega okraja. Kot predvidevajo, bo stekla voda po novem cevovodu do Staroda že prihodnje leto. S tem Zadnja leta je kolektiv Vodne bo preskrba vode na bistriškem skupnosti Primorske zgradil na podeželju gosto omrežje novih vodovodov, j več manjših zajetij in nabiralnikov. Najpomembnejši vodovodi so: Zazid, Hrastovlje, Novokračine, Topole pri Ilirski Bistrici, Strane—Hruševje, rekonstrukcija vodovoda Sveto—Pre-serje—Ivan grad in drugi. Zaradi rekonstrukcije kraškega vodovoda, da bi zagotovili Sežani zadostne količine vode, pravkar raziskujejo Mlačev izvir in druge izvire pod Nanosom, medtem ko imajo že izdelane projekte za vodovode v Lokvi, Preložah in Lipici. V gradnji pa so vodovodi v Kortah, Padni in Branici ter medrepubliški vodovod Ilirska Bistrica—Starod. V Kortah so zgradili .črpališče in cevovod do nabiralnika na Matiji, zdaj bo še treba dokončati glavni nabiralnik ter napajalne in razdelilne cevovode. V Padni imajo razen črpališča že delno dograjen tudi cevovod. Nad Bre- di najtežja in zamotana dela svo- hektarih uspevala samo kisla tra- za namakanje in za biološki mi-je stroke. Ko bodo končali še de- va. Tudi to zdaj meliorirajo in nimum bodo dotekale po strugi izboljšujejo površine 239 hekta- Rižane na ankaransko polje, rov v okolici Landola in Hrašč V daljši prespektivi predvide-pri Postojni. vajo, da bi kazalo zgraditi pre- Za hidromelioracijska dela je gradi tudi na Dragonji in Drnici bilo zadnja leta investiranih za namakanje Sečovcljske doli-okrog 243 milijonov dinarjev, ne. Tako bodo neizkoriščene ko-Spremeniti zamočvirjena zemlji- ličine vode, ki se sedaj iztekajo šča v rodovitne vrtove, je osnov- v morje, koristno uporabljali v ni namen hidromelioracij. Istočasno pa so pri Vodni skupnosti sprejel zadnji občni zbor. Le-ta se sestane enkrat na leto (navadno spomladi). Glede na te značilnosti v upravljanju smo v skladišču Vodne skupnosti Primorske, kjer dela, obiskali predsednika sveta kolektiva Bogomira Žerjala. Med drugim nam je povedal: »Res je, da se je upravljanje Gradbeni tehnik Erminij Pa- Pri na.s zadnje leto zakonito utr-vletič je zaposlen pri Vddni dil°- Čutimo, da naš svet ni več skupnosti Primorske kot vodja samo formalen, na seznamu kot melioracij in regulacij. Večkrat prejšnja leta, ampak opažam, da gre tudi na teren in ker je se vsi žlani kolektiva bolj zani-področje njegovega dela poveza- mai° za vse probleme, s kateri-| no z razvojem našega kmetijstva, mi se srečujemo pri delu. smo ga zaprosili za kratek raz- Za naš kolektiv, ki ni niti go-govor. spodarsko podjetje niti ustanova, »Z veseljem opravljam naloge, -ie značilno, da se srečujemo z de-ki mi jih kolektiv zaupa. Često lavsklm in družbenim upravlja-grem na teren. V razgovoru z na- nlem- Toda funkcije in kompe-šimi kmetovalci sem večkrat na- ten„ce so Pravilno porazdeljene, letel na njihovo nerazumevanje TeJ;avno Pa je. ker . imamo delo-za melioracije in izboljšave zem- visCa raztresena po vsem okraju ljišč. Morda je krivda tudi. v tem, ln cel° izven njega. Zato se celo-da se naše kmetijske organizacije ten kolektiv z več kot 260 člani nikdar ne more naenkrat sestati. sušnih letih za namakanje polj. Za kmetijstvo v nižinskih predelih se vsekakor obetajo boljši časi. HUDOURNIŠKA RAKAVA RANA yolltvo lwrgnoac. odbora oveta <0.6lovnega Isolokilra ne trudijo dovolj, da bi na" meli-oriranih zemljiščih načrtno sejale tiste kulture, ki so za te razmere najbolj prikladne. Priznati pa moramo, da še nimamo urejenega namakalnega sistema, oziroma smo letos komaj začeli graditi pregrade za akumulacijo vode, ki jo bomo uporabljali za namakanje polj v sušnih letinah. Toda ko sem opazoval na meli-Med večje vodotoke, s kateri- oriranih področjih razne poskuse, mi upravlja Vodna skupnost Pri- ki so se zelo dobro obnesli, in morske, prištevamo predvsem sem prišel v stik z ljudmi, ki so Rižano, Badaševico, Dragonjo, na melioriranih zemljiščih tudi Reko in Pivko. Od leta 1956, ko neprimerno več pridelali, če so je bila Vodna skupnost ustanov- seveda dobro delali, sem ugoto-ljena, so izvedli večja regulacij- vil, da imajo drugačno mnenje: ska dela predvsem na Badaševici, spoznali so, da so melioracije v ki so jo regulirali v dolžini okrog interesu napredka našega kmetij-4500 metrov. Medtem so redno stva. Na melioriranih poljih je vzdrževali druge vodotoke, na ka- pridelek večji in tudi delo je terih so tudi izvajali rekonstrukcije posameznih delov strug. Regulacijska dela na vodotokih so zelo draga. Graditi je treba mostove in pragove, finančnih sredstev pa za te namene ni, tako da so ta dela odvisna od razpoložljivih možnosti za najetje kreditov. Vsi vodotoki na obalnem področju so v spodnjih tokovih v dolžini nekaj kilometrov reguli- re Na naših deloviščih imamo svoje sindikalne podružnice, ki volijo svoje delegate v svet kolektiva ali pa v njegov izvršni odbor. Sorazmerno s številom podružnic je tudi število delegatov in članov. Preko njih imamo stalne stike. Nad 90 odstotkov članov našega kolektiva aktivno sodeluje v upravljanju. Ko je na primer treba v manjših skupinah izvoliti kakega člana v to ali oho konii-sijo sveta kolektiva, je že težko izvoliti takega, ki ne bi že kje sodeloval, oziroma že ne bi imel kake funkcije. Z novim sistemom delitve dohodka ie po vseh naših petih ekonomskih enotah mnogo več zanimania za d.e!o in zn probleme kolektiva in skupnosti,« / G. B a r u b a Delovnim ljudem naše 'domovine, investitorjem, članom naše skupnosti in občnega zbora voščimo srečno in uspehov polno novo leto 1962. Kolektiv in njegov svet z izvršnim odborom Vodne skupnosti Primorske Koper POVZETEK IZ RAZGOVORA O DOSEŽKIH IN PROBLEMIH NADALJNJEGA RAZVOJA KOMUNALNEGA SISTEMA NA POSTOJNSKEM Er-a UJ Navada je, da ob pomembnih, koledarskih dneh radi prelistamo beležke in se kronološko zazremo v obseg in kakovost opravljenega dela. Tudi vnaprej se radi zazremo, vsaj v bližnjo bodočnost, in si zanjo kujemo načrte. Vstop v novo leto je več kot prikladna priložnost za to. Tokrat posredujemo nekaj misli in načrtov, ki so jih o razvijajočem se ondotnem komunalnem sistemu, izrekli na novoletnem pomenku z našim sodelavcem v Postojni predsednik ObLO Postojna /Idol/ G erželj, predsednik obč. odbora SZDL v Postojni Jože Bizjak, sekretar obč. komiteja ZKS Postojna Jože Baša in predsednik, občinskega sindikalnega sveta Postojna Stane M u r k o v i č. smo z vodstvom »Iskre« glede o napovedani reorganizaciji tr- Postojnskih vratih ter razširiti izvodnje še zmeraj pretoge, pra- tega v stalnem stiku. Feriti so na govske mreže, sem zaprosil tova- camping pri Pivki jami. Investi- ozke in premalo dosledno prila- petem mestu prioritetne liste pri- riša Gerželja, da pove nekaj be- torji vseh del so prav v teh dneh gojene novim pogojem, hodnjih gradenj »Iskre«. Investi- sCd s tem v zvezi. zaprosili Investicijsko banko v V mislih imam predvsem po- cijski program je že odobren, lo- »Blagovni promet v celoti in ne Beogradu za kredite v skupnem trebo po praktični uveljavitvi kacija za gradnjo pa je določena samo trgovina je pri nas dejan- znesku 261 milijonov dinarjev.« takšnih oblik dela, kot jih teore- Na triurnem pomenku z njimi sem zvedel mnogo zanimivega in novega. Če je beseda tu in tam nanesla na presplošen pogovor, sem tovariše "opozoril, da bodo bralci najbolj zadovoljni s kratkimi in zgoščenimi ugotovitvami, s konkretno ocenitvijo tega, kar imamo, in tega, kar želimo v pogojih nenehne krepitve materialno baze in nadaljnjega poglabljanja demokratizacije v družbeno ekonomskih odnosih doseči. »Če pojmujemo komuno kot enoto, ki v svojem lastnem izgrajevanju samostojno rešuje in zadovoljuje naloge ter potrebe, ki se vsakodnevno porajajo v samoupravni skupnosti občanov, kako potem ocenjujete dosežke in izkušnje, ki jih je doslej na--vrgel razvoj komunalnega sistema v postojnski občini?« sem navezal pogovor. »Misliti,« je dejal tov. Gerželj, »da je uzakonitev komunalnega sistema, čeprav revolucionarna, kakor je, prinesla pred leti sama od sebe rešitev stoterih problemov, bi bilo napačno. Da smo dosegli .današnjo stopnjo razvoja tega sistema, v katerem vladata že široka politična in ekonomska samouprava ter pri dobrem delu občanov tudi že zavest, da je vsak nadaljnji napredek komune odvisen od dobrega gospodarjenja, smotrne delitve dohodka, nenehne krepitve družbenih služb itd., sta bila potrebna čas in poglobljeno delo subjektivnih čini-"teliev. Ni pa dvoma, da pripada glavna zasluga za uspehe, ki jih je doslej dosegla komuna tako na gospodarskem kot prosvetnem, zdravstvenem in drugih področjih. predvsem ustvarjalnemu delu občanov.« SOLIDNA OSNOVA ZA NADALJNJI GOSPODARSKI RAZVOJ »Ko omenjate delovne uspehe, bi veljalo najvažnejše, čeprav so bili že publicirani, znova na kratko povzeti,« sem nato zaprosil. Tovariš Baša je nanizal vrsto številk, ki nazorno osvetljujejo sedanjo krepitev materialne baze postojnske občine. Družbeni bruto proizvod je porasel od 5 milijard v letu 1956 na 9,2 milijarde v letu 1960 ali kar za 86 odstotkov. Še močnejši vzpon je zabeležilo gospodarstvo v rasti narodnega dohodka, ki se je dvignil od 2,1 milijarde na 4 milijarde ali za 89 odstotkov. Posamezne gospodarske panoge so v zadnjih petih letih zabeležile porast narodnega dohodka: Panoga Porast v "/o gospodarstvo 89 industrija 126 kmetijstvo 79 gozdarstvo 75 gradbeništvo 119 promet 39 trgovina 235 gostinstvo 87 obrt 98 ostalo 265 V primeri z letom 1956 je na-todni dohodek tako porasel na prebivalca v občini od tedanjih 112.000 na 217.000 dinarjev v letu 1960. V tem času so v postojnski občini investirali samo v gospodarske objekie nič manj kot 1 milijardo in 800 milijonov dinarjev. Največjih vlaganj sta bila deležna kmetijstvo (669 milijonov) in industrija (403 milijone). Vzporedno s tem pa je nezadržno rasla tudi investicijska potrošnja v objekte družbenega standarda, v katere je bilo v zadnjih 4 letih vloženo kar milijardo in 100 mi- u, , ^ mmm^ i Hfc——. m» ¡ ¿¿L lijonov dinarjev. V prvi vrsti je treba omeniti izredni tempo stanovanjske izgradnje, saj so v občini zgradili od leta 1957 do konca lanskega leta nič manj kot 317 novih stanovanj. Tolikšen namenski odliv investicijskih sredstev za objekte družbenega standarda jasno izpričuje, kako vsestransko in s kolikšno družbeno odgovornostjo pristopajo v zadnjih letih na Postojnskem v akcijo za postopno odpravo zaostalosti, ki jo je pustil na ondotnem krasu čas. V ospredje družbenih dogajanj stopa človek in v razvijajočem se komunalnem sistemu se iz leta v leto več dobrin, materialnih in duhovnih, ki jih proizvaja, vrača neposredno njemu. V nadaljevanju novoletnega po-menka v Postojni je zatem beseda stekla o številnih važnih in še nerešenih problemih, ki jih postavlja v ospredje znova in znova sam razvoj. Tovariš Mur-kovič je podrobno in pozitivno ocenil rezultate v dosedanjem uveljavljanju principov samoupravljanja v vsakdanji praksi, tako v gospodarstvu kot na ostalih področjih dela in življenja v komuni. Govoreč o uspehih gospodarjenja je naglasil predvsem potrebo, da se kolektivi sami, sedaj ko jim ekonomski ustroj prepušča svobodnejše odločanje o delitvi svojih viškov dela, s konkretnejšo pomočjo zavzemajo za še hitrejše reševanje problemov obče družbenega standarda v komuni. OBRAT FERITOV NA PETEM MESTU PRIORITETNE LISTE GRADENJ »ISKRE« »Za bralce lista nasploh in v prvi vrsti za naše občane,« sem nato zaprosil, »bodo gotovo najbolj zanimivi konkretni in že sprejeti načrti, ki so jih izdelale gospodarske organizacije in zavodi za svoj razvoj v prihodnjih petih letih. Bi hoteli našteti najvažnejše?« Predsednik Občinskega ljudskega odbora Postojna Adolf Gerželj je na vprašanje odgovoril: »Lesna industrija »Javor« se resno pripravlja na začetek gradnje obrata za proizvodnjo okal plošč v okviru že obstoječe tovarne v Pivki. Gradnja tega obrata bo glede na čedalje občutnejše pomanjkanje iglavcev tem pomembnejša, ker bodo za proizvodnjo okal plošč koristno porabili lesno odpadno maso, ki je_ doslej služila kot energetski vir. Razumljivo je. da bo moral zato »Javor«, vzporedno s to gradnjo povsem preurediti tudi kurišča, vendar je investicija prepo-trebna, ker se v nasprotnem primeru iz že navedenega vzroka resno pojavlja bojazen, da bo zašla proizvodnja v stagnacijo. »Javor« si je postavil v program tudi izgradnjo tovarne kosovnega pohištva, ki bo stala na križišču Tržaške ceste v Postojni. S to gradnjo pa nameravaio pričeti šele tedaj, ko bo dokončno zgrajen obrat okal plošč v Pivki. Med načrti lesne industrije »Javor« je treba nadalie omeniti vrsto obsežnih rekonstrukcijskih del v ostalih štirih obratih tovarne, med katerimi je gotovo najvažnejši ta, da se obeta postojnskemu obratu popolna rekonstrukcija in preselitev s Kolodvorske ceste na križišče ob bodočo tovarno kosovnega pohištva. Izredno važnost pripisuiemo nadalje razširitvi proizvodnih zmogljivosti postojnskega LIV, ki se postopno razvija iz obrti v indu-striio. LIV je namreč dosegel že takšno st.onnio razvoja, da ie nie-srov proizvodni proces v obstoječih obiektih že ogrožen. Zato se ie kolektiv odločil za gradnjo nove . livarne in obdelovalnire, ki 'insta locirani ob že obstoječi ob-delo^.ilnici na prostoru m^d železniško progo in Ljubljansko ^esto. Investicijski programi so že izdelani, z gradnjo pa bo LIV nri^l v letu 1962.« »Tovariš predsednik", pred dobrim letom dni je bilo v Postoini mnogo tovora o gradnji novepa tovarniškega obrata za proizvodnjo feritov. Občane bo gotovo za-nin-r-i/r k^to je s to rrradpio,« »Občinski ljudski odbor Postojna in ljubliarska IEV sta sicer "''leni1 a pogodbo, po kateri naj bi pričali z pradnio obrata feri-061.« je ndgowil to-Opv^elj. »Snričo velike re-v slovencV? olpl.-fro •'"^ustriji. ki se ie frvrrm>Ma v -.Tskro«, pa je nastopil določen Tastoi in zato še nismo pristopili h gradnji. Moram poudariti, 'da na Tržaški cesti v Postojni. Obrat sko zabeležil vidne uspehe. Ven- bo ustvarjal po dograditvi kakš- dar nas njegova sedanja organi- nih 800 milijonov dinarjev do- zacija spričo razvoja in pred- hodka na leto.« • vsem potreb, ki jih dnevno po- Kaže torej, da se obetajo indu- raja razvoj, ne more več zado- striji postojnske občine v obdob- voljiti. Zato bomo v kratkem pri- ju tekočega perspektivnega pro- stopili k reorganizaciji. Težimo h grama mnoge važne spremembe, gospodarskemu ojačanju podjetij, Iz osnutka tega programa povze- ki se ukvarjajo z blagovnim pro- mamo, da se bo njen družbeni metom, kajti pred njimi je na- bruto proizvod povečal do leta loga, da s pospešenim tempom 1965 predvidoma za nič manj kot -modernizirajo prodajno mrežo v 79 odstotkov ob nadaljnji zapo- najširšem smislu besede. Skladi SPOMLADI PRIČETEK GRADNJE NOVE ŠOLE V PIVKI Razgovor smo nato usmerili k osvetljevanju vprašanj nadaljnjega razvoja družbenega standarda v komuni. Tovariši so izrazili mnenje, da bo takšna rast materialne baze, kot jo predvidevajo, nujno ugodno vplivala na skoko- tično zastavljamo sekcijam, ld naj postanejo široka tribuna uveljavljanja ekonomskih, političnih in kulturnih strfemljenj občanov. V naši občini imamo vrsto sek- slitvi kakšnih 200 delavcev. V razdrobljenih podjetij pa so tako I»; seveda samo v primeru, če. bodo delovni kolektivi pri svobodni delitvi čistega dohodka poskrbeli ne le za svojo osebno stimulacijo, marveč hkrati za potrebe finan-siranja proizvodnih potreb in ob-čedružbenih služb v komuni. Omenili so, da predvideva na- strukturi celotnega družbenega šibki, da je več kot očitno, da v bruto proizvoda v občini pa bo sedanji organizacijski obliki na-hkrati porastel delež industrije logam ne bodo več kos.« od dosedanjih 26,2 na 31,6 odstot- > »Bi lahko navedli kakšne-konica v letu 1965. kretne načrte v pogledu nadaljnjega izpopolnjevanja trgovske NESLUTENI RAZVOJ mreže v občini?« NEVERŠKEGA »V Pivki je pravkar v dokonč- PERUTNINARSTVA "i fazi izgradnja novih trgovskih lokalov. Na vaseh nameravamo črt perspektivnega programa za V nadaljevanju novoletnega po- mnoge trgovine adaptirati, v Po- leto 1961—1965, ki bo kmalu spremenita v 'Postojni se je razvila stojni pa je v gradnji nov oskr- jet, nič manj kot 2 milijardi 79 živahna debata' tudi okrog pro- bovalni center v Ulici 1. maja. milijonov dinarjev investicij za blemov nadaljnjega razvoja kme- Urbanizacija mesta in v prvi stanovanjsko in komunalno de-tijstva v občini. vrsti osrednjega trga bo nareko- Javnost, s čimer naji bi poleg, dru-Znano je, da se družbeni sek- vala v prihodnjih letih vložitev uradih nadaljnjih 436 no-tor kmetijstva, ki je ondod or- ogromnih sredstev za gradnjo no- vlh stanovanj, ganiziran v dve kmetijski zadru- vih lokalov. Naj omenim, da je Ob tem sem zaprosil za -kon-gi, en kombinat in eno farmo, v že "v cij v mestu in na vaseh. Neka- izdelavi idejni projekt ¿a kretno pojasnilo, kako je z grad- terfe ,.s.° 3 Praktičnim delom že 1, JJ^lli l: 11 r^o nmrih Šolskih nnslnnii v Po- Potrdile smisel SVOjega obstoja, zadnjih letih močno preusmerja gradnjo večjega poslopja na pro-.«jo novih šolskih poslopij v Po- zeubliaio v sestan k živinoreji. Tokrat so nas zani- štoru nekdanjih zaporov ob av- stojni in Pivki. Tovariš Gerželj L- ZZŽ je dejal: »Projekt za šolo v Pivki, ki jo bomo gradili v etapah, je izdelan in potrjen. Potrebni so samo še lcarstvu svojih vodstev, kar seveda ne more roditi pravih sadov.« »Odpiranje družbenih klubov je postalo v postojnski občini pred- manjši popravki. V letu 1962 bo- ^sem v pretekleni letu prava mo investirali v začetek gradnje 50 milijonov dinarjev, z deli pa družbena nuja celih naselij. Tovariš Bizjak, kaj menite o vse- pričeli takoj spomladi. Zaradi bmi dela v teh klubih?« prešibkih sredstev v občinskem .»Občani so s številnimi krajev-skladu za šolstvo bo moč pristo- niml samoprispevki, ki segajo lepiti h gradnji šole v Postojni šele tos v milijone, odprli nove klube tedaj, ko bo že zgrajena tista tudl v vaseh- kJer leta m leta nI v Pivki, seveda kolikor ne bodo bil° Prave družbene aktivnosti, s konkretnimi prispevki prisko- To ocenjujemo kot resno opozo-čili na pomoč delovni kolektivi. ril°' da se8aJ° manifestacije no-Gozdno gospodarstvo. Postojna je ve§a ,časa v najbolj zakotne ^ .. ... J A «M A M /S ' 7 Vt rt takšen prispevek že odobrilo.« SOCIALISTIČNA ZVEZA — NAJŠIRŠA TRIBUNA NOVIH STREMLJENJ OBČANOV predele naše občine. Z vsebino klubskega življenja še nismo v celoti zadovoljni, saj na primer televizor sam po sebi še ne more dati ljudem popolne utehe niti na polju splošnega izobraževanja, kaj šele da bi ustvaril iz kluba Ni dvoma, da je tempo razvoja žarišče, od koder naj občani komunalnega sistema na Postojna ^s^ešiieje rešujejo številne pro-skem, kot je skopo povzeto tudi bleme komunalnega razvoja in v tem razgovoru, posledica po- podobno. Začetek akciie za odstopnega razbohotenja proizvajal- piranje klubov pa kljub pomanj-nih sil, ki so našle v demokrati- kljivostim, ki so prehodnega zna-zaciji občedružbenih in posebno čaja, ocenjujemo kar pozitivno.« ekonomskih odnosov v proizvod- _ _ nji nov elan in novo ustvarjalno «, . . ,. . „ . mog Ce strnemo misli in načrte, iz- Tovariša Bizjaka sem vprašal, re^ne na novoletnem pomenku kako se je organizacija Sociali- v Postojni, v celoto, je videti, da stične zveze v postojnski občini svet v kotlini za bregovi po V. kongresu SZDLJ in poseb- Plvke nova Pota- kl V0clll0 v le-D' no po nedavni izpopolnitvi gospo- mala predvsem vprašanja nadalj- tobusni. postaji. V pritličju tega darskega sistema približala v or- . . . . , . cfsrmapriclrom nnrrmnn in •nn i7CP_ njega razvoja perutninarskega poslopja bodo sami trgovski lo- zavoda »Kras« v Neverkah, ki jih kali.« je osvetlil tovariš Baša. 5>k0 smo ge pri osrednjem Ti- Perutninarska farma v Never- tovem trgu, tovariš predsednik, kah, o čigar izgradnji in proiz- bi vas prosil za odgovor, čemu vodnih uspehih je bilo že mnogo tolikšno zavlačevanje s pričet- napisanega, se trenutno ponaša s kom gradnje novega hotela?« tako obsežno investicijsko dejav- ganizacijskem pogledu in, po vsebini dela novim nalogam. Dejal je: »Nosilci naprednih misli in stremljenj tako v proizvodnji kakor pa ostalih področjih življenja in dela v komuni so ta- ši in bogatejši jutrišnji dan, v lepše leto 1962 in naslednje dobe. Andrej Miklavčič BERITE IN ŠIRITE nostjo kot malokatera kmetijska organizacija pri nas. Na Ravnah pri Pivki je že pod streho far-min obrat za proizvodnjo pitanitr piščancev, ki bo imel letno kapa-citeto kakšnih milijon piščancev. "pričeT Tgodaj ^ spomladi" Na istem mestu bodo zgradili se čim b d dopuš6ale vremenske objekt z letno kapaciteto 300 tisoč razmere « jarčic, ki bodo služile predvsem ,. , , . , ! ... . za lastno reprodukcijo v farmi. »Letošnji - rekordni turistični „ . . , , , promet je na postojnskem kra- Zanimivo je da po zavoa v gkem " toru znova opozoril na kratkem razširil svojo dejavnost vrstQ pomanjkljivosti v organi. na postojnska področja. V zaciji turistične službe. Bi hoteli bližnji okolici, mesta nameravajo povedatii ka]i?ni so na5rti za hi_ namreč zgraditi se eno farmo z t ... turističnega in pred- zmogljivostjo 100.000 kokoši nes-vvseJm .tu-iskega prometa na tem nic. Jajca iz tega obrata bodo na- podrogiu>« menjena predvsem tržišču. Loka- ko ali tako delovni ljudje — čla- ni Socialistične zveze. Vendar se SLOVENSKI JADRAN »Vzrok za zakasnitev tiči v po- mi zdi, da so oblike dela Sociali-časni izdelavi programov in v stične zveze izven področja pro- tem,. da jih je bilo potrebno glede _________ na porast cen nekajkrat dopolnjevati. Krediti za novi hotei so v celoti odobreni, z gradnjo pa --Sir !§] p : i- - ■ r . cija za obrat, še ni določena, vendar je več kot gotovo, da bo stala zaradi bližine prometnih zvez nekje v bližini železniške postaje. Zavod »Kras« bo nadalje zgra- »Tako obsežnih načrtov, kakor jih imamo ravno sedaj, v Postojni še ni bilo. Turistično društvo se pripravlja na odprtje lastnega turističnega biroja, • Postojnska jama ima izdelane programe za j"? • r - t ' S : ? -1 J ¡ ¡Ur* ;. ! i ¡ rt | j i ■ h-j—' { | H ■ r Š&r?"" * sasw- —V ■« .......•"•. ,v..>. ^ :. dil v prihodnjih nekaj letih last- jzgradnjo krožne proge dolge nad no tovarno za_ proizvodni o moč- 3000 melrov in za gradnio remi- natih krmil pri zelezmski postaji ze za jamski v]ak) parkirni pro- V Neverkah. Sredstva za^ gradnjo stor pred vhodorT1 v jamo pa že Nov moderen hotel v Postojni bo prav gotovo ustrezal potrebam turizma. so zagotovljena in dela že oddana, proizvodnja močnatih krmil širnn Pvihnrlrup lpfn"nampnva- Stal bo na Titovem trgu, imel bo 56 sob z 88 ležišCi. V spodnjih prostorih ima mucimun lunm J , , /.' . Jf. i. d bosla restavracija in slaščičarna. Projektant novega hotela je inž. Dožidar t j- - 7 mo elektrificiratl Planinsko jamo, Guardijančič (Projektivni atelje, Ljubljana). Na sliki: fasada novega hotela pa tudi ze tece v zasUnm pio- adaptirati gostišče »Mačkovec« v v postoini štorih. Če- še dodamo, da bo farma v letu 1962 dogradila v obstoječih objektih v Neverkah lastno klavnico, potem je očitno, da postopno prerašča v ogromen gospodarski kolos, ki bo v nekaj letih bistveno spremenil strukturo kmetijskega gospodarstva postojnske občine. Predvidevajo, da bo znašal družbeni bruto proizvod farme po dograditvi vseh naštetih objektov kakšni dve milijardi dinarjev na leto. TUDI NA DRUGIH PODROČJIH OBETAJO LEPE PERSPEKTIVE S SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV ObLO POSTOJNA Na dnevnem redu zasedanja zbora proizvajalcev ObLO Postojna sia bila v soboto posebno poročilo komisije za pregled in analizo pravilnikov o delitvi čistega in osebnih dohodkov gospodarskih organizacij postojnske Upoštevajoč dejstvo, da je na- prjp0roč-il. praVil blagovni promet v postoin-ski občini v zadnjih letih viden korak naprei, kot tudi dejstvo, da se v naseljih na Postojnskem v zadnjem času mnogo razpravlja Komisija Je podrobno pregledala devet pravilnikov o delitvi čistega In isto število pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. V poročilu Svetu za delo ln 2boru proizvajalcev jo v prvi vrsti opozorila na linearno delitev čistega dohodka tudi v primerih, ko gre za čisti dohodek, iztržen očitno na račun sploSnih pogojev poslovanja in konjunkture. V vseh takšnih primerih je zbor po plodni razpravi priporočil podjetjem, naj postavijo v pravilnike določila, po katerih bodo takšne dohodke usmerjali progresivno v rklade, medtem ko je »Mestnim pekarnam« v Postojni priporočil, naj pristopijo zaradi nejasnosti in neuporabnosti k izdelavi novih pravilnikov. Pravilnik o delitvi čistega dohodka tega podjetja celo določa, da se ne sme nameniti na sklade več kot 30 odstotkov od doseženega čistega dohodka. O pravilnikih ostalih gospodarskih organizacij postojnske občine bo zbor proizvajalcev razpravljal takoj po novem letu, na zadnji soji pa je med drugim sprejel priporočilo o orientacijskih razponih med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki za posamezne panogo gospodarstva v občitil. (ms) DRU21NA IN DRU2BA - VZGOJA IN ZDRAVSTVO ★ DRUŽINA IN DRUŽBA - VZGOJA IN ZDRAVSTVO ★ DRUŽINA IN DRUŽBA - VZGOJA IN ZDRAVSTVO POUDARJENA VLOGA ŠOLSKIH KUHINJ ZA ZDRAVO IN PRAVILNO PREHRANO NAŠIH OTROK estavni dei šole O valnoitl pravilne prehrane otrok skoraj nI treba Izgubljati fc<".ed, «aj vil vemo, da Ima pravilna prehrana zelo va2en pomen za t- !- nI In um^kl razvoj otrok'. i'rl trm 1 iliko opravijo izredno s.ilno n.ilcro tudi šolske kuhinje. Prav zato Je sklical v začetku iolskega !<•::: :-.\et .-a šolstvo I.RS široko posvetovanje o deju ln organizaciji Eo 1 k<;j kuhinj, ki morajo biti sestavni del tole. Podobno poivetova-njo Je bilo v decembru v okrajnem merilu. Republiško posvetovanje jo sklical Svet za 'olstvo na pobudo GO RdeCega križa .Slovenije. Zveze prija^ljov mladino Slovenije, Zveze ietUklh društev in Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva. Na posvet pa so povabili zlasti predsednike občinskih komisij za Šolske kuhinje in predstavnike svetov za Šolstvo pri občinskih ljudskih odborih, dalje predstavnike družbenopolitičnih organizacij, zastopnike svetov za socialno varstvo, za zdravstvo, predstavnike občinskih ln medobčinskih zavodov za pror.vet-no-pedagoiko službo in seveda prestavnilte organizacij, ki so dale pobudo za to posvetovanje. DEL ŠOLSKEGA ORGANIZMA Ker prehajajo v pristojnost občinskih ljudskih odborov vse šole — osnovne, srednje ln strokovne — in ker je po načelih naše družbene ureditve komuna najvažnejši činitelj pri urejanju našega družbenega življenja, je prav, da tudi skrl) za -šolske kuhinje preide na občinske odbore oz. na občinske komisije za šolske kuhinje. Šolska kuhinja pa jo notranja organizacijska enota šole, njen sestavni del. Zato se morajo s šolskimi kuhinjami ukvarjati tako učiteljski zbori kakor tudi šolski odbori, pro&vetna-pedagoška služba, ki ocenjuje uspr>h .šole kot celoto, pa mora prav tako skrbeti tudi za pravilno delovanje Šolskih kuhinj. TO M SOCIALNA POMOČ ^Premagati moramo pojmovanje, da su šolske kuhinje oz. prehrana šolskih otrok v teh kuhinjah nekakšna socialna pomoč«, jo rekel med drugim na republiškem posvetovanju predsednik Sveta za šolstvo LRS Vladko Majhen. -To je življenjska potreba vseh otrok brez izjeme in ne le dopolnilna prehrana socialno šibkejših slojev. < To je še veliko več: je tudi pomot zaposleni materi, kor jo s tem razbremenjujemo skrbi za otrokovo prehrano, je navajanje otroka na pravilno pripravljeno in sestavljeno hrano. Namen šolskih kuhinj hI bi! torej dosežen, ko bi dobivali v šoli hrano vsi otroci, brez izjeme, enako, ob istem času in obvezno. GLAVNA SESTAVINA MALICE NAJ BO MLEKO Osnovno živilo v šolski malici mora biti mleko. Po svoji sestavini mleko najbolj ustreza potrebam otrokovega razvoja, saj je idealni vir za vse tiste snovi, ki so neogibno potrebne za otrokovo rast. delo in zdravje. Vrh vsega pa jo mleko sorazmerno najbolj poceni in smo ga v preteklem letu še imeli iz mednarodne pomoči. Poleg mleka in mlečnih izdelkov (jogurta, sira, skute, masla itd.) pa naj bodo malice obogatene tudi z svežim sadjem, ze- lenjavo in sadnimi sokovi, pri čemer so kuhinjam lahko v veliko pomoč šolski vrtovi. RAZŠIRJENA DEJAVNOST Šolske kuhinje bi morale svojo dejavnost še širiti in poleg toga, da nudijo vsem učencem primerne malice, pripravljati še topel opoldanski obrok. Le-ta bi bil namenjen zlasti tistim, ki se vozijo, daleč stanujejo, ali pa zaradi zaposlenosti staršev nimajo opoldanskega toplega obroka ob pravem času. KAKO JE PRI NAS? Na republiškem posvetovanju o delu in organizaciji šolskih kuhinj so ugotovili po podatkih iz lanskega leta, da prejema šolsko malico v koprskem okraju 85 °/o vseh učencev. Mogoče držijo ti podatki tudi letos. Vendar pa s tem še daleč ni rečeno, da je stanje zadovoljivo. No samo, da bi moral btti ta odstotek 100, ampak so še številni problemi in pomanjkljivosti, ki jih je izkristaliziralo okrajno posvetovanje. Toda tudi to je daljši pogovor, zato o tem prihodnjič. Z. L. Med trenil modeli na naš i sliki boste prav Rotovo vsaj za enega lahko uko-tovlll, da vam Je všeč, ali da bi hlln dobro, ko bi visel v vaši omari. Prvi predstavlja dvodelno preprosto obleko s ' . dolco Jopo aH plaščem, srednji kostum ima po moderni liniji drobne ¿rte, okrasne Ktimbe ln Je brez ovratnika. tretji pa predstavlja lažjo popoldansko obleko, ki Jo lahko tudi za sve-čanejše priložnosti, čo Jo temne barve. Vsekakor pa jo lo za mlajšo ln vitke postavo 13 in 21. 12. 1981 so Be prijavili v Postali za transfuzijo krvi Izola naslednji krvodajalci: BOLNIŠNICA IZOLA: Tončka Man. Ireda; IKS KOPER: Jof.e Dozi KK KOPER: inž. Janez Gorico, Gro-zdan Jerman, Jože Viler; LJUDSKA UNIVERZA KOPER: Anica Jelen; MESO PROMET KOPER: Anton Knap, ivan Margctlfi; OKRAJNI MUZEJ KOPER: Majda Frelth; PLM ČRNI KAL: Martin Bučar, Alojz Kastclic, Ivan Rajtfel, Rado- van Stojkovič, Ivan Koren, Drafio-ljub Zekič, Milan Ziberna, Marjan. Živec; rLM KOPER: Arslllo Benedetl, Stojali Marčeta; I>LM ŠKOFIJE: Roman Cepak, Oskar Glavlna, Anton Seljak; RADIO KOPF.R: Angel Bertok, Ivan Bolčlč, Stana Cesnik, Vida Ferlež, Duilio Fortuna, Gabriela Jovnn, Nada Knez, Miro Kocjan, Milan Lo-vrečič, Vida Segula; SLAVNIK KOPER: Glovanl Frogono- se; SOČA KOPER t Jerica Drnovšek, Sa-Sa Ličnn; TNZ KOPER: Božič Goja, Anton Gomboc. Rnjko Karel, Jože Kuil-nlč. Jože Mizerit Ivan Mokole. To-mislav Obrenovlč, Josip Kedento Soša, Gojko Strbac. TOBAK KOPF.R: Marija Mlkollč. Adrijana KrcsevlS, [p@s$ri programi E@ ffa©V©!leta@ jj© j Za sioše otroke so borci heroji uconouzem wa V SEŽANI Mesec dni ali še več je v Sežani trajalo pripravljanje za novoletno jelko. Po številu društev in podjetij lahko sklepamo, da bo letošnja prireditev za najmlajše boj pestra in razgibana kakor prejšnja leta. Po programu krajevnega odbora SZDL potekajo priprave v dveh smereh: ena skupina Ima na skrbi okrasitev izložb, posebno pa ureditev gozdička z veliko novoletno jelko in stojnicami na trgu, druga pa se ukvarja s kulturnim programom v širšem smislu besede, Kolikor jo bilo mogoče v tem Občinska komisija za javno prometno varnost v Sežani je v mesecu novembru v okviru boja proti alkoholizmu razpisala'po nih šolah nagradni natečaj za najboljše spise in risbe na temo: alkoholizem in j^roniet. Rezultat: z osnovnih šol Štanjel, Dutovlje, Tomaj, Sežana, Lokev, Pliakovica in Divača je komisija prejela 270 spisov in risb. Komisija je hotela obenem dobiti pregled nad dolom šol na področju prometne vzgoje. Komisija je bila v nemajhni zadregi, ko je morala zbirati najboljša dela. ki naj bi bila nagrajena. O tem priča visoko število 34 nagrad, za štiri šole, to je Lokev Divača. Dutovlje in Štanjel, pa se je komisija odločila še za kolektivne nagrade in splošne, ker je bil od tu odziv najbolj množičen. Nagrade so bile praktične — vrednost individualnih je znašala 1000 din, kolektivnih pa blizu 4 tisoč dinarjev in jih je komisija razdelila na prisrčni slovesnosti preteklo soboto v Sežani. Razen nagrajencev in članov občinske komisije so slovasnosti prisostvovali tudi predsednik občinskega ljudskega odbora Lndo Mahnič in uslužbenci oddelka za notranjo zadeve OLO Koper ter številni starši in drugi. Na svečanosti so bile prebrane nekatere najboljše metne nesreče, ki jih povzroča pripp]jnl s ^^ sprem. Nagrajeni pa so bili tudi ne- stvom rih trg. Tu bo nagovoril is.i .i.iji m »o b ,.. , , vse, ki ga bodo pričakovali. :n Mr.rtjl Mnvoc S«®»«. P°l«<™ «nlh bltU In tonu Primožiču in Magdi Cad; občinska komisija pa Jožetu Per-natu, Rafaeli Metlika in pedagoškemu svetovalcu Zlvku Tomšiču. Istega dne so bili nagrajeni in pohvaljeni tudi najboljši šoferji. Plakete -vzorni voznik«, pismene pohvale in denarne nagrade delodajalcev so prejeli: Franc Vrabec. Alojz Godnlč. Helij Godnič, Igor Godnič, Gabrijel Tavčar. Jože Strekelj, Franc Šušmelj, Ivan Jogan; denarne nagrade ln pismene pohvalo pa še Valter Per-havec, Drago Colja. Stanko So-molič in Franc Markuža. Za aktivno delo v občinski komisiji sta prejela denarne nagrade predsednik komisije Ljubo Majorič in Anton Dolenc. Razen tega jo okrajna komisija izrekla priznanio predsedniku občinske- voletni sejem, ga ljudskega odbora Ladu Mah- V koprskem gledališču bodo v niču. Gabrijelu Modcrcu, Stanetu dneh pred novim letom mladin-Dolotu in Albertu Zrnccu. -er ske predstave igre »Mačeha in gozdnih živali. Podobne prireditve — morda z drugačnimi programi, toda z enako vsebino — pripravljajo tudi po vseh šolah in vrtcih v občini. Da bi ta prireditev čimbolj uspela, so nakazali skoraj vsi kolektivi podjetij večje ali manjše zneske občinski pionirski komisiji. Letošnja darila dedka Mraza bodo prodvserri skupna, za cele šolske skupnosti ali vrtce. Več kot verjetno pa je, da bo dedek Mraz porabil nekaj drobiža tudi za sladkarije. -er V KOPRU Pripravljalni odbor za proslavo novoletne jelke v Kopru Je razdelil svojo iniciativno dejavnost v dva dela: prireditve in no- pastorka« za vse šole koprske občine, lutkovni oder gostuje po šolah z lutkovnimi predstavami, v kinu pa bodo vrteli mladinske, lutkovne in risane filme. Na Prešernovem trgu v Kopru (bivša Muda) je te-dni novoletni sejem, kjer 20 podjetij prodaja na stojnicah po znižanih cenah. Sejem krasijo smreke, razsvetljen je in ozvočen. Novost pa je, da letos lahko kupimo na njem tudi novoletno jelko, kar srrio dobili sicer samo na sedežu podjetja Bor. Na trgu sta na vidnem mestu tudi dva televizorja, na katerih otroci kljub mrazu pozorno spremljajo mladinske oddaje in filme, Vse trgovine na Prešernovem trgu so primerno okrasile svoje izložbe, v mlekarni pa dobijo malčki ves dan kozarec tople mlečno pijače. V nedeljo pa bodo vse koprske trgovine odprte ves dan. Ob novoletnih praznikih so naši delovni kolektivi pripravili lepa in bogata darila za pionirje šol, nad katerimi imajo podjetja patronat. Razen tega je koprski občinski ljudski odbor obdaril z igračami vseh osem otroških vrtcev, kolektiv bolnišnice Valdoltra pa svoj vrtec in osnovno šolo. Med programi, ki jih bodo lahko gledali otroci v koprski komuni, .bodo tudi lutkovne predstave, ki so jih pripravili pionirji osnovne šole v Dekanih. DRUŽBENA PREHRANA JE POSTALA POJEM NAŠEGA ČASA za stotl^ciče Marsikaj je spremenilo naš način življenja, prineslo s seboj nove potrebo in nove navade: pospešeni razvoj ' jugoslovanskega gospodarstva, velik porast industrije, vedno večje Število zaposlenih. sodobni tempo življenja, nn?a aktivnost na vseh področjih dejavnosti. Med temi novimi potrebami je na enem prvih mest DRUŽBENA PREHRANA, ki je postala pojem našega časa. Spremenilo so je tudi tisto nerazumevanje in celo nezaupanje, s katerim 11 nekoč gledali ljudje na ustanove, kot so menze, ljudske kuhinje in ljudsko restavracije. Samopostrežnih obratov to vrste pn pri nas sploh nismo poznali. Toun danes so postali takšni objekti potreba, ki jo narekuje spremenjen način življenja naših ljudi, Toda na žalost ne moremo še roči. da mu o pri nas problem družbeno prehrane zadovoljivo rešili, kljub temu da smo temu vprašanju p sv euli veliko pozornosti in pri/adevania. Bolje so uspeli tam. kje;- so začeli misliti na družbeno prehrano pravočasno. Tam pa. kjer so (bori: smo) oklevali in odlašali — pri tem se lahko nn Koprskem potrkamo na prsi — Jih (beri; nas) je čas pre- hitel. Potrebo so prerasle možnosti in danes predstavlja družbena prehrana osrednji problem. Da pa no bomo naštevali znanih pomanjkljivosti in potreb, poglejmo raje za spremembo, kako so probleme družbene prehrano rešili drugje. Na primer v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani. Ne moremo reči, da so potrebe, možnosti in želje vsklajene, toda začetki so spodbudni. ŽELJE: za obdobje od leta 19G1 do 1965 je zapisal ljudski odbor Beograda osnovne smernice, po katerih bodo povečali zmogljivost samopostrežnih restavracij in drugih gostinskih objektov za 30 tisoč obrokov dnevno, zmogljivost restravracij pa za 5.800 sedežev. Povečati želijo /.lasti število gostinskih obratov, ki poslujejo na sodobni način in pa zmogljivosti delavsko-uslužbenskih restavracij. Ijlvostjo 4 (In 5 tisoč obrokov. Ljudski odbor pa Ima v načrtu za reševanje vprašanja družbene prehrane še: — dograditev tovarne »Sljcme«, ki bo oskrbovala tržišče s pripravljenimi Jedili, — odprell veije število restavracij, ki bodo Izdajalo Industrijsko pripravljeno hrano In vef samopostrežnih Rlsnjak«. — zgraditi še restavracij tipa Število prebivalstva v našem glavnem mestu nenehno narašča. Danes živi v Be >;:radu in okolici nad 800 tisoč ljudi. POTREBE: dnevno bi morali pripraviti vef kot 220 tisoč obrokov, čo lil hoteli zadostiti vsem potrebam. Obrati družbene prebrane pa pripravijo le lil tlsof obrokov, K.ir predstavlja n i dejanske potrebe le 53 ' »■ MOŽNOSTI: stalna Konferenca mest |m» podatke, ki pravijo, da Je v Iteo-trariu okru»; 160 objektov družbene prehrane: — H ckspresnlh restavracij lil klasičnih objektov družbene prebrane v gostinstvu, — «1 delavsko-u«lužb»nsklh reitav-raclj, — 12 študentskih restavracij, — 33 dljalklh kuhinj in kuhinj v dijaških domosih. POTREBE: za objekte družbene prehrane se zanima okrog 140.000 ljudi. MOŽNOSTI: v resnici se hrani \ gostinskih restavracijah In v obratih družbene prebrane v gospodarskih organizacijah okrog 10.000 ljudi, od teci 15.000 v samopostrežnih restavracijah. Glavni objekti so: samopostrež-ua restavracija •lllsnjak«, »Ljudska kuhinja« In samopostrežba v študentskem centru. Dnevne /moKlJivostl v teli objektih so: v «Rlsnjaku« priprav« IV. Jo 1.200 slavnih In 2.000 postranskih obrokov. v »Ljudski restavraciji« i.:oo (Urnih ln Mt postranskih obrokov, v 'tudentskem centru pa tudi do 7.009 davnih obrokov. ZELJE: radi bi Imeli čim več samo-postrclalh restavracij t dnevno zmog- V Ljubljani imajo poleg obratnih menz dva pomembna objekta družbene prehrane: Triglav« in : Ljudsko kuhinjo-. V prvem pri-pravijo povprečno 710 kosil in 220 večerij, v drugi pa 2.100 kosil in 1.130 večerij dnevno. Seveda to še daleč ne pomeni števila vseh ljudi, ki se hranijo v objektih družbene prehrane. Značilno pa jo, da so zelo veliko Ljubljančanov hrani v objektih komercialnega gostinstva. POTREBE in ŽELJE: povečati število objektov družbene prehrane. odpreti več samopostrežnih restavracij, zaenkrat pa modernizirati objekt *Triglav-<. da bo njegova teoretična zmogljivost 15.000 obrokov dnevno. Vida Tomšičeva v Postojni Predsednica republiškega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšičeva Je prejinjl teden govorila v Kulturnem domu v Postojni o aktualnih zunanjepolitičnih dogodkih s posebnim ozirom na odnose med delavskimi ln komunističnimi partijami po 22, kongresu KP SZ. Predavanju v Postojni so prisostvovali starešinski kader krajevne garnl7_lje JLA ter politična aktiva postojnske ln lllrskoblstrlške občine. Naj vam čisto na kratko predstavim svoje prijatelje: Mirko — oče, Janja — mati, Sneika — 13-letna hči, Srečko — S-letnl sin. Janja je moja prijateljica in Z njo seveda vsa družina. Ko me je pripeljala Sneika v kuhinjo, sem še slišala Mirka: — Vse je to lepo in potrebno, priznam. Lepi so to spomini, tako svetli in slavni, toda če jih obujam pred drugimi, si včasih zaželim, da bi se prebudil... Toda naj bo: za zaključek proslavljanja dvajsete obletnice. — Dvajset let, kar neverjetno se ml zdi. Mnogo smo preživeli, celo take reči, za katere bi človek rekel, da so nemogoče. Bili smo mladi, še bolj pa neizkušeni. Mirko je še kar govoril z Janjo, hotel je končati misel, ki se mu je pletla po glavi. Vedela sem, za kaj gre: spet so ga nekam povabili, da bi obujal svoje spomine na slavne dni borbe. Najprej se je oglasila Zveza borcev, potem so mu pisali vaščani, kjer si je kot deček-borec priboril odlikovanje, nato prošnja ravnateljstva šole, kamor so hodili njegovi otroci, In končno še delovni kolektiv, kjer je že več let bil predsednik delavskega sveta. In tako je izbrskal Iz svojega spomina že sedem dogodkov iz štirih ofenziv, ko je zmagal v tekmi s smrtjo. Sedem spominov in vsi rpo petnajst minut največ... prosimo, naj bo živo, naj bo poudarek na velikem dogodku, dnevu... detajl morda, ki veliko pope« ... In Mirko je brskal po spominu, ni hotel ponavljati in zdaj se mu je zazdelo, da so se mu vsi ti detajli le zmešali/da je pozabil na nekatere važne datume. — Leta bežijo, mi pa še bolj dirjamo v tem našem vsakdanu, hoteli ali ne. In od nas odpada marsikaj, kar se nas je še včeraj tesno oklepalo. In Mirko se je skoraj potil, da bi do večera našel v svojem spominu še en *pečat revolucije«, v mislih je hodil po stezah svoje mladosti. — Kje je meja junaštva in samozavesti, kje tiste nore mladosti, ki govori: »kdo je večji junak od mene?« Toda Janjo take opazke zelo razburijo: — Naj te ne slišim več, da tako govoriš pred otroki! Seveda. Tako srečna in ponosna sta, da imajo njuni starši svoje slavne spomine. Tako zelo ponosna, da jih nesebično delita s prijatelji. — Nisem II. še utegnila povedati. Snežka je pripeljala domov svojo najboljšo prijateljico Vesno: »mama, ti si edini najin up. Daj, povej spomin za Vesno, njeni starši nimajo spominov.t ■— Naša Snežka mnogo ve o kurirjih, o njihovem pogumu, o njihovi mladosti brez otroštva, med vsemi knjigami so ji najbolj všeč tiste, ki govore o teh nepozabnih otrocih brez imena. Kadar bere in kadar ji pripovedujeva, doživlja tise vedno znova in — joka. Ona ve mnogo, toda zdaj je bilo treba nekaj novega za Vesno, za šolsko nalogo. Morda pa se ie tudi hotela malce postaviti s tem »mama, morava ji pomagati! — Poslušajo nas z očmi in usti, kadar jim pripovedujemo, žive z našo mladostjo, razumejo nas iti zato jim moramo pripovedovati, — se je segrevala Janja, — vedno znova, neutrudno... — Razumejo prav toliko, kot jim dopuščajo njihova leta — jo je trezno prekinil Mirko. — Nikoli ne bom pozabil tistega toplega večera v prijetnem družinskemu vzdušju, ko te je tvoj nadobudni Srečko zaprosil, da mu povej kak doživljaj, »ko je šlo za biti ali ne biti, ko je bilo vse odvisno od poguma . Tako jc to on vsaj želel slišati, jaz pa bi dodal — in od naključja. — V sobi je bi! mrak, sedeli smo na divanu, idealna priložnost, da spomin steče... In ti si pripovedovala o deževni januarski noči in o podvigu treh obveščevalcev, o tovariših z orožjem, v kleti in o nemški patrulji na dvorišču ln kako se je. vse srečno končalo. In kako si prišla zjutraj na položaj. Ko si bila tako še vsa v svojih spominih in si hotela pričeti z naslednjim, se jc oglasil Srečko: — Mama, kje sem bil pa jaz? — Tebe takrat še ni bilo. — Pomeni, da si bila mrtva ... — Kaj še, kako bi se pa ti rodil!? — Tesno te je objel in glasno cmoknil in ti si bila potolažena. Toda jez sem doumel, da le ne razume vsega, da ne ve, kaj jc to pravzaprav vojna. Njega takrat pač ni bilo. Kaj je lahko'bilo življenje tudi brez njega? — Prav to sem hotela reč i, — je Janja komaj dočakala, da je prišla do besede. — Ko gledam Snežklne solze ob branju in pripovedovanju, se vprašujem, kako sprejemajo vsa ta naša herojstva, smrt na vsakem koraku. Morda jih s tem preobreme-n ju jemo. morda je preveč žalosti za njihovo pomlad? Morali bi dobro prekopati po tinši mladosti in irt-icči tudi tisto veselo, svobodno in vedro, kar nas je hranilo in nam dajalo moč. za vsa dejanja, kar vam je cel o smrt izbrisalo iz spomina, čeprav nam je venomer sedela za vratom. — Ne vem, če sem povedala dovolj razumljivo. Toda preprosto, imam občutek, da smo jim kalerikrat z vsemi velikimi dejanji in herojstvi preveč vzvišena in nedosegljiva bitja, pre-težaven vzor. — Kaj bi pa zdaj spet rada. — je Mirko ves obupan dvignil roke. — Sem že začda! Pripovedovala sem Snežki in Srečku, kakšne občutke sem imela, ko sem prvič govorila na velikem mitingu. Zahtevali so, v,a) s I napišem na listek, kaj bom rekla, kajti niso hoteli, da bi jim bila v sramoto. Srce mi je skoraj skočilo iz prsi ko sem stala pred mladino in videla pred seboj v prvi vrsti ljudi o katerih sem do takrat samo slišala velike stvari. In vsa tista velika množica. In ko sem prebrala prve vrstice s svojega listka ga je veter odnesel..; Vsa trda sem bila od strahu in vsi o vtdeh, kako mi je tovariš pobral listek in mi r;a stisnil spet (Nadaljevanje na 12, straal) mi V LETU 19S2 DVA NOVA CAMPA V LUCIJI IX STRUNJANU Zaradi navade, da ob novem letu vprašujemo za načrte za delo v prihodnjem letu, je naš sodelavec v piranski občini obiskal predsednika tamkajšnjega turističnega društva Staneta Mencingerja. Ker pa je jasno, da ima to naše največje turistično središče obsežne načrte, je bilo vprašanje namenoma postavljeno bolj na ozko: Katera bo glavna pridobitev turizma piranske občine v letu 1962? »Vsako leto znova ugotavljamo, posebno v obeh mesecih glavne sezone, da nam močno primanjkuje prenočitvenih kapacitet. Letos si je naše društvo pomagalo na ta način, da je tako rekoč preko noči postavilo zasilen camp v parku »Vesne«, kar seveda še zdaleč ni zadostovalo. Izkušnje tega campa tako glede zaintere-siranja turistov zanj kot glede njegove rentabilnosti pa so nam dale misliti in v pozneiši temeljiti analizi dokazale, da je zares nujno, da uredimo na našem področju camp oziroma avtocamp z veliko kapaciteto. Študijo okrog tega problema (in pri študijah so sodelovali poleg ekonomistov tudi urbanisti in drugi strokovnjaki) so nazadnje date dva elaborata, na podlagi katerih smo že zaprosili za kredit za gradnjo dveh modernih campov, enesa v Luciji in enega v Strunjanu. Skupaj pa bosta imela v končni fazi okrog 1400 ležišč, torej več kot sedaj vse hotelske kapacitete v piranski občini. Vendar bo izgradnja etapna, postopna. Do 1. junija -1962 bo v obeh camoih že možno sprejeti skupaj okrog 600 gostov, poleg tega na bodo ui-e- NAŠA LOKEV VABI Dne 31. decembra bodo v Lokvi odprli klubske prostore na Taboru. Za to so pripravili kar se da pester program. Ob 14. uri se bo začela veseloigra Marijana Marinea: »Poročil se boni s svojo ženo«, ob sedmih zvečer pa bodo pričeli z veselim silvestrovanjem. Ob tej slovesnosti bodo praznova- li kar dva jubileja hkrati: 20-ob-letnico vstaje jugoslovanskih narodov in 70. obletnico ustanovitve »Bralnega društva« v vasi. Pobudnik tega društva je bil Avgust Praprotnik-starejši, ki je vodil društvo vse do leta 1921. Tabor so zdaj obnovili s prostovoljnim delom. Pri tem so krepko pomagali mladinci in mladinke iz vasi, med najbolj vztrajna in požrtvovalna delavca pa lahko štejemo Antona Božeglava in Alojza Sto-parja. -ja jene tudi že sanitarije, preskrbo-valni središči, parkirni prostori (za avtomobile in motorne čolne!) in drugi potrebni objekti. Tudi pogozditev in druga ozelenitev obeh prostorov bo opravljena že to pomlad. Na podlagi izkušenj lastnega in drugih camp-naselij vzdolž naše obale in na podlagi številnih pismenih povpraševanj pa računamo, da bosta campa poslovala vsako leto 4 mesece s povprečno zasedenostjo okrog 75 odstotkov. Lahko predvidevamo, da bosta že v sezoni 1962 dala piranskemu turizmu nadaljnjih sto tisoč prenočitev pretežno inozemskih gostov.« 1 St-TT*'! I Pil ■ Im:< If l^lr Hi..m^h^ j nfe - - VŠ t. H. V Kis-ft s J ■?■?' rr - - , ;-m "....... < ........ .. .. . ■ . .... . . .. mimmm ÉÉ m^m^^^mm^^F^s^m i Novo poslopje Radia Koper v Ulici Osvobodilne fronte je že pod streho, do te gradbene faze pa bodo graditelji kmalu spravili tudi stavbo, v kateri bodo studii (na sliki za upravno zgradbo). Obe poslopji bosta s pokritim hodnikom povezani v celoto. Zelja kolektiva koprskega Radia je, da bi novo poslopje moglo služIti namenu že v letu 19G2. V sedanjih prostorih so namreč delovni pogoji prcccj neugodni zaradi slabe razporeditve in posebno slabe akustlč-nostl. Radijskemu kolektivu želimo, da bi v nastopajočem letu lahko res uresničili vse svoje načrte! Potniku, ki pride mimo Kopra in Izole na vrh, se odpre Icd razgled na rodovitno dolino in soline. Pred njim leži prijazno, sončno selišče Stru-njan. Namen tega spisa ni voditi koga od tod po krasni asfaltirani cesti navzgor proti PREVALU (It. Valetta) nad Portorožem, kjer se v živo skalo vsekana prevrne ali .prevail' na to in na ono stran. Ne, pot gre sedaj za morjem proti Piranu, da vidimo, kako se razvija življenje na obrežju, Strunjan (it. Strugnano) mora biti silno stara naselbina, ker zgodovina ne ve ničesar o začetku tega imena. Italijanski viri, v prvi vrsti Gravisl-jevi podatki, dopuščajo domnevo, da je kdaj tam gospodoval kak Latinec, torej Rimljan, ki mu je bilo ime Stro-nius. Vse, kar- je bilo tam okoli, je bilo njegova posest. Stronianum (to je: Stronijeva domačija). Ta beseda se je pozneje obrusila in nastalo je iz nje — Strugnano. Nam rabi danes slovenska inačica tega imena. Zanimivo pa je, da zemljevid Slovenske matice, ki je zaradi prve svetovne vojne mogel iziti šele leta 1921, navaja za italijanski Strugnano v oklepaju slovensko ime »Struge«. Čudno! Ce pa pomislimo, da so Slovenci od nekdaj tam okoli prebivali ln mnogo stoletij hodili od daleč na slovito božjo pot k cerkvi na hribu ter tam bolj kakor redke hiše opazovali dokaj širok potok in na mestu današnjih solin po polju razrite jarke, je prav verjetno, da so govorili o — strugah. Tu bi kazalo omeniti, da se Slovenci včasih premalo brigajo za domača imena krajev. Dokaz za to je znani rt Salvorc. Ta kraj imenuje zemljepiscc in zgodovinar Simoni Ru-tar v svoji temeljiti in pregledni knjigi o Istri — Žalborna. Italijanski znanstveniki izvajajo ime kraja najrajši iz latinskega imena Salburnum. Slovenska 2alborna Je že morala biti močno v rabi, ker tudi prav stari avstrijski zemljevid, ki Je sicer rad tajil ali kvaril marsikako naše ime, označuje kraj: Salvore (Zalborna); obe imeni z velikima začetnicama. No, sedaj je pa tam rt Savudrlja s savudrijskim svetilnikom, vse poti vodijo v Savudrijo in po raznih mestih so Savudrijske ulice ... Pa nadaljujmo našo pot v strugah! Od strunjanskega potoka vodi gladka sodobna cesta pod hribom, s katerega gleda romarska cerkev, ki hrani nekaj lepih umetniških slik, mimo seli-šča Zveze jugoslovanskih invalidov k morju. Na mostu nekdanje Tartini-jeve vile ob morju srečamo ugledno letovišče-zlmovišče z urejenim kopališčem, od "tam pa krenemo ob obali po nasipu na staro cesto proti kraju, ki ga staroselci poznajo z imenom »San Spirito«. Tu, čisto na kraju današnjih solin, na strani proti Piranu, se je bilo v davni dobi morje globoko zajedlo pod hrib, sedaj pa je tam nizko kopno, prijetna ravnina, ki se je prijema tme Strunjanska draga, saj je res za jadransko obrežje značilna dolina — »draga«, s katere se je morje umaknilo. V tem zatišju je sedaj počitniško selišče Izvršnega sveta LR Slovenije. Ob dragi se vleče navkreber v vijugah dobro Izdelana cesta k Belemu križu. Od te Strunjanske drage se da po strmi stezi nad morjem ali pa tudi tik ob morju pod lapornatim skalovjem brega priti peš na ono stran višavja do druge manjše doline,- ki pa nima prave značilnosti drage, ker je pretesna, neravna in previsoko nad morsko gladino. Na tem razklanem ozemlju ima svoje poletno selišče Zveza gasilskih društev Slovenije. Mnogi so začeli ta kraj imenovati Predol, kar prav dobro izraža lego in obliko. Nad tem Predolom na piransko stran se vzdiguje hrib s čudnim imenom Pacug, ki ga najskrbnejši italijanski viri ne umejo raztolmačiti. Ime je res nejasno. Mi vemo le toliko, da imajo tako ime za zmeren hrib tudi nekje v Bosni in Srbiji. Po Pacugu gre manjša cesta iz Predola na ono stran, pot ob morju pa je težavna in tudi nezanesljiva, ker po deževju in mrazu rade padajo skale z razjedenega hriba. Na piranski strani hriba je pod gredicami (terasami), ki Jih je polna reber Belega križa. Jezerce in staro selišče, kateremu se po italijansko lepo pravi Fieso. To pojoče ime so slovenski ljudje nemarno popačili. Vsak ga zavija po svoje: Fijeso, Fjeso, Fijesa, Fjesa, Fesa . , . vse mogoče se čuje, tamkajšnji ljudje .pa so seveda — Fje-ščani (1). Mar bi ne kazalo usvojiti za slovensko rabo kaj bolj razumnega in — stvarnega?! Pa prisluhnimo, kaj Je s tem pri- jaznim Jezercem ln kako. Minilo je dobrih šestdeset let, da tam ne raste več pšenica in da trta ne rodi. Vse to so pospravili, potem pa je neki Zarottl začel s svojimi ljudmi kopati na tej ravnini glino za opeko. Delali so, a podjetnik je omagal; za njim je prevzel delo Benve-nutti, ki je Izkopal dve globoki in obširni Jami, Se danes živi kak starec, ki ve, kaj se je takrat godilo. Ko so prišli kakih osem metrov globoko, so našli v zemlji nekaj popolnoma zogljenclih šotorov, dokaz, da je v davnini tam rastlo drevje, ki ga je uničila kaka katastrofa in pozneje pokrila zemlja, ki jo je nano-silo z vseh rebri v dolgih vekih deževje. V globini dobrih petnajst metrov pa so zadeli ob morski grušč, obrušeno okroglo kamenje, školjke in polže. Ta kot je torej svoje dni zalivalo morje, ki je potem od svoje strani z valovi zabutalo danes trdno obrežje; od notranje strani pa se je polagoma polnila djača, da je nastala trdna celina. Ko so opekarji opravili svoje delo, ' sta ostali dve jami: oni večji so dali ime »Jezero«. Zanimivo je, .da voda v njem ni slana morska. Leži idilično med drevjem, trstinjem in trato. V njem so ribe gambuzije in jegulje in tam se spreletavajo neke ptice, ki jim je taka voda element. BI ne bilo škoda, če bi ga kako prisiljeno urbanizirali ali celo povezali z morjem, kar je bilo baje nekje že omenjeno? Kako pa je z italijanskim imenom »Fieso«? Zgodovinski in Jezikoslovni viri ne vedo nič zanesljivega. Ustavljajo se ob ugotovitvi, da bi se po latinsko dalo za tisto lego reči »ln ilexu«, kar pomeni v loku, v zavoju, v zalivu. Kes, »flexus« že pomeni vse to in po zakonih, kako se je italijanski jezik razvijal, bi se moralo sedaj reči — »Fiesso«. Nam, ki smo to ime tako skvarili, ne more rabiti nobena oblika. Kaj torej? Ce pogledaš z vižine pri Belem križu prvič na Jezerce ob morju, ti domačin pove, da je to pač — Fieso. Se pravi, Slovenci so vsak po svoje rinili tjavdan s pokvečeno obliko imena. Takoj ti bo pa jasno, da bi se naenkrat izneblll vsega tega, če bi kraj krstili z imenom »Plešo«. Zakaj? V našem starem jeziku smo imeli besedo »plešo« za označenje malega, (Nadaljevanje na 12. strani) & I IO li %li J iL 1 Razvoj turizma v koprskem okraju, ki je dosegel v zadnjih dveh letih že četrtino več nočitev v Sloveniji in skoraj 40 odstotkov nočitev tujih turistov ter se tako uvrstil na drugo, odnosno prvo mesto med našimi okraji, je pokazal in dokazal vso svojo gospodarsko pomembnost, ki nam nujno narekuje potrebo, da izpopolnimo možnosti za še nadaljnjo rast. To nujnost naš okraj in naše občine razumejo, zato je nastalo več pomembnih investicijskih načrtov z realizacijo ob lastni participaciji in iskanju zveznih kreditov, ki so že ali še bodo zagotovljeni. POČITNIŠKI DOMOVI IN TABORIŠČA V KOPRSKI OBČINI © m 0 W Na ozemlju koprske občine bosta posebno pomembni dve pridobitvi: gostinsko-turistično središče Zvroček (tako pravi domače prebivalstvo izviru Rižane in to ime naj bi tudi ostalo) ter camping s kopališčem v Žusterni. Pri Zvročku bomo dobili restavracijo, počitniške hišice in camping in postopoma novo koprsko kopališče. Pod cesto bo nastala ploščad za kopalce, ki bodo prihajali do nje s strani campinga in gostišča po nadcestnem mostu. Seveda bo potrebno urediti tudi parkirni prostor, pozneje pa bi zgradili tam tudi primeren hotel. Ureditev tega kopališča je nujna, ker bo zaradi razvoja pristanišča treba staro čimprej opustiti. Tretji camping bo nastal v Ankaranu, kjer se bodo dalje razvijali hotelsko podjetje, počitniški domovi in kopališča, medtem ko je tudi pomol pri »Adriji« pomembna pridobitev. V Izoli bodo nastali še novi počitniški domovi v Simonovem zalivu, njihove uprave pa bodo v sodelovanju z občino poskrbele za ureditev novega kopališča in okolice. O izletno-razglednem gostišču na L-oreču smo govorili že zadnjič. Na ozemlju piranske občine bomo dobili že spomladi pri hotelu »Palače« balneološko po- IS P i M A M ie a Kolektiv LADJEDELNICE Piran želi srečno 1882 vsem. delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem stajo, ki bo omogočila pritok gostov tudi v zimskem času. V Luciji bodo uredili sodoben camping. V Portorožu je v pripravi graditev novega hotela »Vesna«, medtem ko bo hotel »Central« povečan. Mimo tega se bo nadaljevala tudi graditev nadaljnjih počitniških domov in kopaliških naprav na raznih krajih od Stru-njana do Seče. V Postojni, kjer so dobili letos prvi motel v našem okraju, so že v teku prva dela za novi hotel na Titovem trgu; prav tako je že v delu razširitev parkirnega prostora pred Postojnsko jamo, medtem ko dobi tudi sama jama novo ureditev, odnosno komunikacije. Camping turističnega društva pri Pivki jami, ki je zlasti letos prepričljivo dokazal syojo življenjsko upravičenost, bodo v letu 1962 tudi še povečali. V Kozini bo pri avtobusni postaji zamenjala sedanjo primitivno okrepčevalnico moderna obcestna restavracija ,ki bo zlasti dobro služila avto-.mobilistom. V Sežani si prizadevajo, da bi dobili nov manjši hotel pri železniški postaji in restavracijo, ki bi ustrezala sedanjemu in bodočemu prometu, ker ie sedanja v bližini dosti pretesna in nesodobna. Premalo pa ie iniciativnosti za dokončno ureditev Škocjanskih jam. Prav tako nogrešamo iniciativnosti v Ilirski Bistrici, ki nujno potrebuje sodoben hotel z restavracijo. Sedanje gostinske razmere škodljivo .ovirajo razvoj bistriškega turizma, ki ima sicer vso pogoje za Večji del teh načrtov bo mogočo uresničiti že v letu 1962, nekatere. celo do .turistične sezone, medtem ko bo za uresničitev drugih potrebnega nekaj več časa. Vzporedno s tem bo šlo tudi ure-ianie novih in nreurejanie starih parkov in drugih nasadov. Končno ie le zmagalo edino pravilno stališče, dn moramo dati našemu ozemliu ob moriu povsem mediteranski značaj. Prav o tem vprašanju je bilo v zndniem času več sestankov in posvetovani. R. Goljak SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, ŠPEDITERJEM IN VSEM PREBIVALCEM OKRAJA KOPER ŽELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1962 Kolektiv »INTEREUROPE«, mednarodne špedicije in transportov Koper Kolektiv vosci srečno m uspešno novo leto 1962 vsem odjemalcem, posebno pa delovnim kolektivom okraja! Kmetijska zadruga Koper s svojimi enotami za pospeševanje kmetijstva se priporoča za sodelovanje v novem letu vsem delovnim kmetom ter jim želi obilo sreče, uspehov in zdravja! V novem letu 1962 vošči vse najboljše poslovnim prijateljem agencija filiala Koper, Pristaniški trg 5, telefon 97, telegram: Jadroagent, p. p. 60. OPRAVLJA VSE AGENCIJSKE POSLE V MEDNARODNEM POMORSKEM PROMETU, SPREJEMA IN ODPRAVLJA DOMAČE IN TUJE LADJE, SKLEPA PREVOZNE POGODBE, USMERJA PREVOZE NA VSE RELACIJE IN POSREDUJE PREVOZ POTNIKOV V INOZEMSTVO Priporočamo naše izdelke: •fo raznovrstne ključavnice in predmete iz ^ kovinske galanterije V novem letu naše iskrene čestitke z najboljšimi željami vsem odjemalcem! TOVARNA KLJUČAVNIC IN KOVINSKE GALANTERIJE DEKANI PRI KOPRU CENJENE POTROŠNIKE OBVEŠČAMO, DA JIM NUDIMO V VELEBLAGOVNICI »DOM« V KOPRU IN NA NpVOLETNEM SEJMIŠČU — PREŠERNOV TRG, KOPER izredno ugodnost nakupa raznih predmeta? po znižanih cenah do fiO odstotke? PRIPOROČAMO JIM PREDVSEM: RIBS PREPROGE IN PREDPOSTELJNIKE (TEPI-HE), BOGATO IZBIRO RAZNOVRSTNIH PLETENIN IN ŽENSKE VOLNENE OBLEKE * * Tk UVOŽENE OTROŠKE IGRAČKE IN LUTKE PRODAJAMO TE DNI Z 20-ODSTOTNIM POPUSTOM! * * * PRIPOROČAMO SE IN ŽELIMO V PRIHAJAJOČEM NOVEM LETU 1962 MNOGO SREČE IN ZADOVOLJSTVA! TRGOCENTER KOPER o o o v o V Medtem ko so nastali počitniški domovi naših delovnih kolektivov v piranski občini večinoma s prevzemom in preureditvijo op-tantskih hiš in šele novejši z gradnjo, so domalega vsi v koprski občini novi. Zgradili so jih kolektivi na Miljskem polotoku od Ankarana do Debelega rtiča. Prav tam je tudi območje taborišč kolektivov in mladinskih skupin. Mimo tega letujejo nekatere mladinske skupine tudi v koprskih učnih zavodih. Če pa si te domove in kolonije ogledamo, dobimo naslednjo podobo: delavsko-uslužbenskih domov je 21, uslužbenski pa samo eden. V samem Kopru oziroma predmestju Zusterni je en delav-sko-uslužbenski dom; vsi ostali so onkraj zalivi. Mladinskih taborišč z všeto kolonijo RK na Debelem rtiču je 12. Vseh domov in taborišč ima območje koprske občine skupaj 34. Od tega jih je v Ankaranu 19, Valdoltri in na Debelem rtiču po 5, v Kopru so 3, po eden pa v Zusterni in Semedeli. Lastne domove ima 12 kolektivov, najetega pa enega. Dve šolski stavbi in internat v mestu Kopru uporabljajo tri kolonije. Ker so nekateri domovi za vse pretesni, imajo razen njih še taborišča oziroma šotorišča. Ležišč so imeli v letu 1961 počitniški domovi skupaj 430 (razen tega pa še 29 v šotorih), šotori 1507, šolske stavbe pa 336, k čemur moramo prišteti še 22. ležišč v naietih nrostorih, kar da skupaj 2295 ležišč. Naiveč lastnikov domov in šotorišč je bilo v letu 1961 iz Ljubljane, in sicer 14: po dvoie iih ie bilo iz OD STRUNJANA DO PIRANA (Nadaljevanje z 11. strani) plitkega jezera. To je danes tu pred nami! Slovaki in Pollaki rabilo to. pri njih še živo besedo, za mala jezera Tatre in drugod. Pri nas je izumrla, imamo samo še sledove do njej: V Logarski dolini je zaselek Plesje (t. j. več ples skupai), tamkajšnji domačin pa 1e Plesnik. Slovenci poznamo tudi priimek Plesničar, kar pomeni človeka, ki 1e živel ob vodi Plesnlci. ki 1e tekla iz plesa. Sosedni kaikavski Hrvati pa Imaio pri Zagrebu letališče Plešo, ki leži na ozemlju, polnem močvirja, kjer je mnogo krajev z imeni, ki pomenijo vodo ali blato, pač močvirje. Glavno selo tam Je — Plešo. Znano Je, da se jadransko obrežje od italijanske državne meje pa do Izliva Dragonje v morje po načrtu dobro razvija. Nastaja čisto nov svet. O tem se more vsakdo sam prepričati. Prava škoda bi bila, če bi hoteli ravno to čudovito Plešo (Fieso); ki mu je nameniena posebna naloga v turizmu, ovirati s popačenjem blagoglasnega prvotnega imena, namesto da bi zajeli stvarnost in se uravnali po jezeru, ki je — plešo. Tako smo od piranskega plesa prišli v lepšaloči in gospodarsko razvijajoči se starinski Piran, ki je postal živo torišče turizma. Oni, ki so pred leti zapustili ta kral. pa se vračajo pogledat ga. se čudijo takemu raz-• volu 'n dvlcru. Nove Gorice, Ajdovščine in Idrije, po 1 pa iz Maribora, Slovenske Bistrice, Celja, Kranja, Planine pri Rakeku, Divače, Zagorja, Jesenic, Litije, Postojne in Sežane. Skupaj iz 15 krajev. Nekateri izmed počitniških domov na Miljskem polotoku so še vedno provizoriji, ki jih bodo morali kolektivi vsaj postopoma zamenjati s stalnimi in zidanimi zgradbami, ker šele takrat bomo mogli z njimi računati kot s stal- POMENEK Z BRAVCI pa tudi z naročniki in zlasti s sodelavci V nuji in vihri, ki je zajela naš pičli novinarski kolektiv v uredništvu lista ob nenadni spremembi njegove podobe in prehodu na tiskanje Slovenskega Jadrana na rotaciji, nam je za prenekatero zadevo zmanjkalo sape in za začetek tudi prostora. Zato naj nam naši sodelavci ne zamerijo, če niso bili objavljeni prav vsi prispevki, ki so jih za to številko poslali. Posebno nam je žal, da nismo .mogli objaviti obširnega-opisovanja lepih proslav Dneva JLA in prisrčnih srečanj z našimi vojaki posebno po vaseh, kamor ti sicer nikoli ne zaidejo, Pripravili pa smo za naše sodelavce uredništva in uprave nekaj prijetnih presenečenj. Objavili jih bomo v prihodnji številki dne 12. januarja 1962, ali pa bomo prizadete neposredno obvestili. Uredništvo nimi ustanovami. Vsa taborišča, z edino izjemo kolonije RK na Debelem rtiču, so povsem nestalna letovališča in jih zaradi tega ne moremo šteti v vrsto stalnih, predpisano urejenih taborišč oziroma campingov. To tudi povzroča, da ne moremo govoriti o kakem stalnem številu ležišč na ozemlju koprske občine, kar zopet otežuje planiranje prihodnjega porasta kapacitet na tem temelju. Naše prizadevanje' mora zato biti čim skorajšnje spremi-nanje provizorijev v stalne letoviške naprave, domove in cam-pinge. r Kaj pravijo drugod PREMALO SE POZNAMO Tako pravijo štipendisti kranjske občine in se pripravljajo, da biusta-novili posebno organizacijo, ki bo skrbela za sodelovanje med njimi in med tistimi, ki jih štipendirajo. Občinski ljudski odbor v Kranju ima letos na razpolago okrog 9 milijonov dinarjev za štipendije in letos je ¡Skupno 103 štipendistov. Z novoletno številko uvajamo nove rubrike, v katerih bodo bravcl našega lista lahko našli malo kroniko na- NOVE ŽRTVE NEPREVIDNOSTI IN POLEDICE Ob zaključku leta so nam na oddelku za promet v Kopru postregli z dokaj žalostno bilanco prometnih nezgod v zadnjih dneh. Dva mrtva, več telesnih poškodb in velika gmotna škoda so pretežno rezultat neprevidnosti voznikov, ki kljub poledici s hitro vožnjo ogrožajo svoja življenja ln življenja soljudi. SMRT KOLESARJA Huda prometna nesreča, v kateri je izgubil minuli ponedeljek zvečer življenje 30-letni I. U. iz Zusterne, je bila posledica neprevidne vožnje s kolesom. Umrli I. U. je vozil kolo brez razsvetljave, ko mu je na cesti v Žusterni pripeljal nasproti osebni avtomobil TS 2-1890. Voznik osebnega avtomobila ni pravočasno zagledal po sredini ceste vozečega kolesarja, zato kljub naglemu zaviranju ni mogel preprečiti .nesreče. Silovit sunek jc zadel kolesarja v desno nogo, ga vrgel na pokrivalo prtljažnika, od koder ga jc odbilo osem metrov izven cestišča, kjer je obležal mrtev. fkm mm GRADIMO SUDANSKO VOJNO MORNARICO Naše pomorsko gospodarstvo znatno pomaga Sudanu pri Izgradnji trgovske in vojne mornarice, Večje število sudanskih pomorskih častnikov in mornarjev se je izučilo v naših pomorskih šolah. Sedaj so že vkrcani na lastnih ladjah in vsi znajo tudi srbohrvatsko. Izgradnja in sodelovanje sta se začela leta 1959. Ustanovljeno je bilo tudi mešano iu-go-sudansko Dodjetje za oomorske nrevoze ln naši pomorski strokovnip-kt pomagajo v Sudanu pri Izgrndnii pomorstva tudi kot strokovnjaki ln svetovalci. Pred kratkim je bila v sudanskl luki Port Sudan pomembna svečanost ob predaji prvih štirih vojnih ladij, zgrajenih v Jugoslaviji za su-dansko vojno mornarico. 4 vitke pa-trolne lariie, najsodobnejše izdelave in najsodobneje opremljene so bile v imenovani lukl deležne splošne pozornosti. Tako pomaga naša ladjedelska industrija pri izgradnji pomorskega gospodarstva in pomorske obrambe mlade države v Afriki, ki ima nad 750 km mprske obale ob Rdečem morju. Patrolne vojne ladje so prav ob tretji obletnici revolucije dobile imena in svoje vojne zastave. Prva ladja te vrste se imenuje ''Svoboda« oziroma v sudanskem jeziku »Hori-ia>- . . . USTNI ČASOPIS V NOVI GORICI Občinski odbor Socialistične zveze v Novi Gorici pripravlja v sodelovanju z delavsko univerzo ustni časopis na katerem bodo sodelovali najbolj znani novinarji Dela ter več kulturnih in filmskih delavcev iz Ljubljane. Prav tako so organizatorji povabili k sodelovanju več javnih in političnih delavcev iz Nove Gorice, Ustni časopis bo na zelo zanimiv način posredoval odgovore na razna vprašanja iz dogajanja v svetu ter pri nas. Odmore med posameznimi točkami bo izpolnil zabavni orkester z glasbenimi vložki. Za običnstvo Je občinski odbor Socialistične zveze skupaj z uredništvom »Dela« pripravil vrsto nagrad, ki jih bodo izžrebali. Stanovanjska skupnost Semedela razpisuje prosto delovno me'sto FINANČNEGA KNJIGOVODJE ; potrebno izobrazbo in prakso in s takojšnjim nastopom. PISMONOSA KADMELIC: 2E STO NOVIH NAROČNIKOV! Tovariš Adolf Radmelič, pismonoša z Vinice pri Črnomlju, je 12. decembra izpolnil obljubo: pridobil je stotega naročnika za naš domači tednik! Za požrtvovalno sodelovanje se tovarišu RadmeliČu javno zahvaljujemo, poslali pa smo mu. tudi lepo knjižno darilo. Čeprav je bilo na Vinici in v njeni okolici že prej veliko naročnikov, je sedanji uspeh tovariša Rad-mellča vreden še posebne pohvale! ZA NAŠE OTROKE SO BORCI HEROJI (Nadaljevanje z 10. strani) v roko. Toda črke so plesale pred očmi in ničesar nisem mogla prebrati... Pa tisto o »partizanski modi«. Kako sem si izprosila pri ekonomu tisto veliko pleteno ruto in kako dolgo sem sanjala o moderni bluzi, ki jo bom napravila iz nje. In kako sem se potem nosila, ko sem jo res imela, kako so mi jo zavidale tova-rišice. In pripovedovala sem... Toda Mirka so preveč prevzeli lastni spomini, ves je bil v ognju, kaj bo pripovedoval na tovariškem večeru. Janji je zato odsekal peruti: — Meni so le bolj pri srcu tista junaška dejanja, pripovedovanje o tisti mladosti, ki je nežnost zamenjala za jezo. Ti bi pa rada iskala v naših slabostih mladostno vedrino. Sicer pa, ko bo preteklo še dvajset let, kaj bodo takrat vedeli o tem naših otrok otroci? Zgodovinarji bodo vse lepo uredili po letnicah, po bitkah in pika. — In otroci naših otrok si bodo pisali letnice na listke in se bodo motili za cela desetletja. Borili se bodo z letnicami, kot smo se mi v šoli z avstroogrskim cesarstvom in s Turku — Ne samo to. Prepričan sem, da bodo znali naši otroci povedati še svojim otrokom kaj več, kakor so samo letnice ofenziv-. — Ko bo preteklo še dvajset let, bodo pripovedovali: ko je bila tvoja babica še mlado dekle ... -al PEREČA RAZMERJA Pri Zavodu za zaposlovanje delavcev v Celju je posebna služba za usmerjanje mladine v poklice, ki je v mesecu aprilu letos- izvršil anketo o izbiri poklica med mladino na osnovnih šolah. Od 1221 anketiranih je imelo zagotovljeno učno mesto 1-15. Učna mesta je iskalo 280, za zaposlitev v industriji se je izreklo 109, v kmetijstvu 122. neodločenih 17, za nadaljnje šolanje pa 547. Urejuje uredniški odbor. Glavni ln odgovorni urednik Rastko Brada-škja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo- ln uprava v Kopru, Cankarjeva 1, tel. 170 in 291, Posamezen izvod 20 din. Letna naročnina 800 din, za tujino 1600 din ali 3,5 am. dolarja. Bančni račun 600-70-131, Rokopisov in fotografij ne vračamo. Stavek in kllšeji tiskarne CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudska pravica Ljubljana Hej, kaj si od mrtvih vstal, Vane? Tako. me je pobaral ondan prijatelj in še potožil zraven, kako mu je bilo dolgčas v minulem letu, ko nisem več vihtel svojega biča. No, brezplačen dopust sem dobro izkoristil — tako sem pojasnil radovednežu, pa zdaj povem še vam vsem skupaj, da mi ne bo treba potem praviti vsakemu posebej. Živ sem torej in zdrav vsaj za silo, moji kamni so strašno pohlepni — zato kar prinesite v mlin vsi izvoljeni! Če se ne motim, sem nekoč za novoletne praznike že povedal, da nisem prijatelj dolgih govoranc, zato mi zdaj kar prav pride, da sem vsem prestopnikom prizanašal skozi vse leto. Juca, ki takole sliši vse okrajne čenče in še čez na tri strani, je včasih strašno potožila, kako njej in vsem njenim prijateljicam manjka moj jezik na stalnem mestu v listu. Pa sem se odločil: žrtvujmo se pač še teh nekaj upokojenskih let (čeprav tudi honorar prav pride) in storimo veselje potrebnim v sili. Ker mi torej ni treba delati letne bilance, lahko začnem kar pri koncu. Pri koncu — leta seveda. Bilo je po svoje zanimivo, ker je za neke praznike manjkalo precej sicer stalnih obiskovalcev na nočni pojedini, ker jim je televizija poskrbela, da so si lahko samega Janeza prav od blizu ogledali pri delu in bili deležni njegovih neposrednih odpustkov, spričo katerih moč njegovih podložnikov povsem zbledi. Tehnika je res lepa reč: poskrbi za mir v hiši, na cesti in pri delu, skratka: volk je sit in koza cela. Prazniki so pa tudi sicer vplivali na nekatere dejavnosti. Tako so v Kopru rekli v neki prodajalni stranki, da kaj ji bo pravzaprav kruh, ko pa ima gotovo potico doma. No, in ker potice slučajno prav tam ni bilo, kruha pa tudi ne, pač v družini tisti dan niso jedli moke. V semedelskem lokalčku so s posredovanjem tržaškega radia obujali sentimentalne spomine na blažene noči, dokler ni prekipelo. Lep spomin je tudi na frizersko tekmovanje t> Kopru, kjer je bil med aktivnimi gledalci posebno aktiven upravnik piranske če-salnice, ki ie iz žlahtne kapljice (pomnite, da smo nekako sredi boja proti alkoholizmu in da je treba alkohol uničevati!) načrpal toliko moči, da so ga vsi imeli visoko čez glavo, čeprav je bil vsem pod nogami. Če se sprehodim še do Ilirske Bistrice, bi vam nemara lahko. zaupal, kako tamkajšnji dimnikar opravlja svoje delo. Če ste že kdaj slišali za linijo najmanjr šega odpora ali za oportunizem, kar zamislite si to potem pri tem poklicu: dimnikar hodi največ le po tistih stanovomjih, kjer imajo električne štedilnike in peči; tam redno »čisti« dimnike in vse druge podobne naprave, kjer pa kurijo drva ali premog, ga pa bolj poredko vidijo. Tudi pri cenah svojih storitev ni ravno natančen —• kaj pa je danes pet kovačev! Smola je le, da se je zaletel pri občinskem odborniku in se zato dal v zobe celotni občinski seji, kar menda ne bo kar tako »lišo pasalo«. Kaj naj vam še novem za zaključek »oddaje«? Če me hočete še srečati in videti živega po straneh Slovenskega Jadrana, potem mi vsak teden preskrbite nekaj krepkih injekcij v obliki živih prispevkov — hopla. podpisanih seveda in opremljenih s polnim naslovom, ker vsemu že po naravi svojega dela ne smr>m verjeli — pa boste imeli zadoščenje sami, imel ga bo naš list ln seveda tudi jaz — kot težak po dobro opravljenem delu. Da pa bi bilo vse vaše delo v prihodnjem letu dobro in uspešno opravljeno, da bi vas skozi vse leto in še druga naprej spremljala sreča in zdravje, vam vsem skupaj 'iskreno želi vaš Vane ZAHVALA' Podpisana Marija Frankovič, vdova iz Lokve št. 73, se toplo zahvaljujem krajevnemu odboru SZDL Lokev, sekciji za komunalna dela in vsem, ki so mi priskočili na pomoč pri obnovi gospodarskega poslopja. Še posebno se zahvaljujem predsedniku SZDL Lokev Novici Kljajič za dobro organizacijo in predsedniku sekcije za komunalna dela Andreju Mav-Iji za požrtvovalnost in trud. Marija Frankovič šlh komun. Podatki o rojstvih, porokah, ločitvah, o umrlih ter sodna ln prometna kronika, imenovanja ter izvolitve vodilnih kadrov v podjetjih, šolah, občinah, na OLO Koper ter zavodih bodo zanesljivo pritegnili vašo pozornost. Za začetek obvestila o porokah, rojstvih in umrlih v Kopru: Poroke: Bruno Bertok, zidar lz Trsta in Jožefa Sterle, delavka iz Kopra; Emil Zonta, tonski tehnik iz Kopra in Giglia Terčič prav tako iz Kopra; Danilo Mihelič iz Nabrežlne in Doroteja Trampuž, uslužbenka lz Kopra; Jožef Roje, pomorščak iz Pra-proč in Anamarija Perič iz Sežane. Rojstva: v dneh po 13. decembru so bili v Kopru rojeni — Stojan Fabjančič, Nives Korenika, Ornela Rošeto, Igor Jamšek, Jelena Kobl, Stanka Frece in Marino Smllovlč, Umrli: Pletro Surln, roj. 6. 7. 1899 iz Kopra; Leopold Prime, roj. 17. 8. 1906, umrl v Kopru; Leopold Kukežlč, roj. 9. 8.' 1916, Gornja Koša-na: Jožef Hrvatin, roj. 19. 3, 1907, upokojence iz Tribana; Angela Abram, roj. 2. 4. 1891, doma lz Klanca; Anton Renčelj, roi. 8. 5. 1897, iz Sežane; Anton Furlanič, roj- 10. 11. 1961, iz Manžana in' Ana Mahnič, roj. 23. 2. 188-1, iz Cezarjev. Ekipa Bosna filma SREŠČEMO SE OPET UVEČE je končala snemanja in zato poziva vse, ki imajo kakršnekoli terjatve do nje, da jih najkasneje do 31. decembra 1961 priglase na naslov »Sreščemo se opet uveče«, Ljubljana, Zrinjskega 9. Vse terjatve, ki bi prispele po tem roku, ne bodo priznane. Komisija za uslužbenske zadeve nri ObLO Piran razpisuje po 33. in 164. členu zakona o javnih uslužbencih tale delovna mesta: 1. mesto gradbenega inšpektorja; pogoj: višja ali srednja strokovna izobrazba z ustrezno prakso; 2. mesto referenta za evidence družbenega premoženja; pogoj: srednja strokovna izobrazba z ustrezno prakso. Plača po predpisih ZJU s polo-žajno plačo in posebnim (conskim) dodatkom. Zaželeno je znanje italijanščine. — Kandidati, ki izpolnjujejo . pogoje iz 31. člena ZJU in pogoje razpisa, naj vlože kolkovane prošnje v 15 dneh od dneva objave. Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Piran OTROK IZGUBIL ŽIVLJENJE POD TOVORNJAKOM Voznik tovornega avtomobila JLA je pretekli petek izgubil v Ilirski Bistrici kontrolo nad vozilom zaradi poledice in tehničnih pomanjkljivosti na vozilu. Kamion je namreč začelo na ovinku nenadoma zanašati proti hodniku za pešce, kjer je bila večja skupina otrok. Otroci so se razbežali, vendar je 9-letni Dušan Logar prišel pod vozilo tako nesrečno, da je bil takoj mrtev. Tudi Dragica Sikošek, zobna instru-mentarka iz Ljubljane, ki Je vozila iz Reke proti Ljubljani, nI upoštevala nevarnosti zaradi poledice. V vasi Jelšane pri Ilirski Bistrici je na levem zavoju ceste nepravilno uporabljala zavore, pri čemer jo je zaneslo v obcestni kamniti usek. Voznica je bila laže poškodovana, gmotna škoda na vozilu pa je velika, Pred obmejnim blokom v Fernetltiih je italijanski državljan A. P. ustavil osebni avtomobil v trenutku, ko je za njim privozil M. P. iz Prijedqra s tovornjakom. Zaradi poledice in prevelike hitrosti tovornjaka je prišlo rlo trčenja, zaradi katerega je nastala na obeh vozilih znatna gmotna škoda. Razen teh je bilo v zadnjih dneh na naših cestah še več prometnih nezgod — v Bertokih, v Kopru, Dutov-Ijah, v Kačičih pri Kozini in drugod — ter-je bilo več oseb laže poškodovanih, gmotno škodo pa ocenjujejo s šestštevilčno številko. OPREMLJENO SOBO oddam solidnemu samskemu moškemu. Naslov v upravi lista. TROSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE V LJUBLJANI ZAMENJAM za enako v Kopru. Ponudbe pod »Ugodno« na upravo lista. DVOSOBNO STANOVANJE V LJUBLJANI s kabinetom, centralna lega — zamenjam za primerno stanovanje v Kopru ali bližnji okolici, Ponudbe na upravo lista pod »3.800«. IŠČEM PRAZNO SOBO s priti-klinami, najraje garsonjero ali - vsaj s souporabo pritiklin, v Kopru ali bližnji okolici. Ponudbe na upravo lista pod »Uslužbenka«. ZA JESEN IN ZIMO DOBITE NAJCENEJE V »MAGAZZINI ALLA STAZIONE«, Trst, Ulica Cellini štev. 2, poleg železniške postaje, veliko izbiro konfekcijskih izdelkov. Odjemalci s pro-pustnico imajo poseben popust. KUPIM dobro ohranjeno enosta-novanjsko hišo ob slovenski obali. Nudim dobre pogoje — prednost Koper. Ponudbe na upravo lista pod »Hišico«. VOŠČILO Vse sorodnike in prijatelje pozdravljata ter jim pošiljata iskrene novoletne čestitke z željo, da bi se v 1, 1962 kar najbolje imeli. Kari in Ana Kociancich 761 Pine St. Santa Rosa California USA BELA KRAJINA je 23. decembra priplula iz Rotterdama v Norfolk BIHAC Je na gotl iz Rotterdama proti Italiji BLED je na poti iz New Yorka proti Sredozemlju BOHINJ je 21. decembra priplul v New York, potem pa bo krenil še v Boston, philadelphijo, Wilmington, Charlston, Savannah In Jacksonville. 16. Januarja bo odplul iz New Yorka proti Sredozemlju BOVEC bo 28. decembra oflplul z Reke proti Trstu, Kopru in New . Yorltu DUBROVNIK Je 23. decembra odplul iz Monfalcona proti Pločam GORANKA je 24. decembra odplula lz Karachija proti Bombayu GORENJSKA Je 25. decembra priplula iz Port Saida v Benetke KOROTAN razklada ln natovarja tovor v zahodnih pristaniščih ZDA LJUBLJANA Je 26. decembra prispela lz 2danova v Ploče MARTIN KRPAN Je 23. decembra prispel Iz Malte v Trst PIRAN Je 23. decembra prispel iz Philadelphije v Liverpool POHORJE je na poti iz Antwerpna proti Italiji ROG je 24. decembra prispel iz Barija v Lattakijo TRBOVLJE Je 26. decembra prispela v Koper ZELENGORA je 9. decembra plula mimo Adena proti Japonski POSLOVANJE TRGOVIN ZA NOVOLETNE PRAZNIKE Občinski ljudski odbor, Koper nbvešča vse potrošnike, da bodo vse trgovine na območju naše ob-~'ne poslovale za novoletne praznike takole: 1. v nedeljo, 31. 12. 1961. bodo vse trgovine poslovale z nedeljskim urnikom, dve trgovini z živili pa bosta odprti ves dan; 2. v ponedeljek, 1. 1, 1962, bodo vse trgovine zaprte; 3. v torek. 2. 1. 1962. bodo vse trgovine z živili poslovale po nedeljskem urniku. Vsem prebivalcem hrpeljske občine želijo mnogo sreče, zdravja, zadovoljstva in uspehov v novem letu OBČINSKI LJUDSKI ODBOR HRPELJE OBČINSKI KOMITE ZKS HRPELJE OBČINSKI ODBOR SZDL HRPELJE OBČINSKI ODBOR ZB HRPELJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET HRPELJE in OBČINSKI KOMITE LMS HRPELJE Uprava za ceste LRS — Tehnična sekcija Ajdovščina bo po določilih temeljnega zakona o cestah in zakona o cestnih podjetjih prenehala s svojim delom. dne 31. decembra leta 1961. Upnike in dolžnike pozivamo, naj gornjemu naslovu izkažejo svoje terjatve in poravnajo svoje obveznosti do 30. decembra 1.961. Uprava za ceste LRS Tehnična sekcija Ajdovščina POPRAVEK V zadnji številki lista (52 z dne 22. decembra 1961) se je pri poročanju iz Izole primerila neljuba pomota kot posledica nepoučeno-sti poročevalca. Politični aktiv ni razpravljal o novi ustavi, ki je še ni, marveč le o dos'lej predlaganih tezah za njeno sestavo, kolikor so to že deloma znane. Širša razprava o teh tezah za novo ustavo in zbirnnie prinomb na to teze pa se bo začelo šele po seji glavnega odbora SZDLJ, ki je te dni v Beogradu. TRGOVSKO PODJETJE II R P E L J E - K O Z I N A s svojimi preskrb ovalnimi poslovalnicami širom po hrpeljski občini vošči srečno novo leto vsem poslovnim strankam, posebno pa odjemalcem! KOLEKTIV PODJETJA ZA REZANJE IN PREDELAVO LESA NA KOZINI želi srečno in uspehov polno novo leto 1962 vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem! odkupuje kmetijske pridelke in oskrbuje kmetovalce z agrotehničnimi sredstvi Priporoča se za proizvodno sodelovanje in čestita delovnim kmetom k doseženim uspehom z željo za uspesno novo leto 1962! želi srečno novo leto vsem svojim odjemalcem ter se jim toplo priporoča! Izdelujemo obleke vseh vrst, zaščitne obleke za tovarniške delavce, uniforme in obleke, krojene po najnovejši modi. Vsem našim strankam želimo srečno in uspešno novo leto! KROUŠKI DELBVNICfl - F9VKH IZVAJAMO visoke in nizke gradnje vseh vrst. Priporočamo se investitorjem in čestitamo k novemu letu! SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »KRAŠKI S e ž a m a Vsem odjemalcem pošiljamo za novo leto naša iskrena voščila z najboljšimi željami. Kolektiv Trgovskega podjetja S e ž a o a Ob zaključku poslovnega leta se vsem odjemalcem in dobaviteljem toplo zahvaljujemo za izkazano zaupanje ter želimo mnogo delovnih uspehov in sreče v letu 1962. V naših skladiščih in poslovalnicah nudimo industrijsko in prehrambeno blago. Grosistično-detajlistično trgovsko podjetje 1=2 vsp ^ i? na ¿pn w Kolektiv trgovskega podjetja s tekočinii gorivi in mazivi L K O P E E s svojimi poslovalnicami se svojim odjemalcem priporoča tudi v prihodnje in jim vošči mnogo sreče v novem letu! S E Ž i M i 0 PROIZVAJAMO MARMORNE BLOKE IN PLOSCE RABO ZNIH DIMENZIJ ZA DOMAČE POTREBE IN IZVOZ. 03 NAŠIM POSLOVNIM PRIJATELJEM SE OB NOVEM □ LETU TOPLO PRIPOROČAMO IN JIM ŽELIMO MNOGO ¡i NADALJNJIH USPEHOV! Vsem prebivalcem občine želimo, da bi imeli pri svojem delu za vsestranski napredek naše komune tudi v letu 1962 kar največje uspehe in obilo sreče! KOLEKTIV PREHRAMBENE INDUSTRIJE vošči srečno novo leto vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem. Nudi: začimbe, dišave, čaje, kave, pecilne praške, eterična olja, aromatična in zdravilna zelišča ter pristna žganja iz lastne destilacij^. V novo leto še z večjo vnemo in prizadevanji za gospodarsko rast naše občine! S to željo pošiljamo vsem občanom naša iskrena voščila: OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SEŽANA, OBČINSKI KOMITE ZKS SEŽANA, OBČINSKI ODBOR SZDL SEŽANA, OBČINSKI ODBOR ZB SEŽANA, OBČINSKI SINDIKALNI SVET SEŽANA in OBČINSKI KOMITE LMS SEŽANA. Srečno novo leto želi vsem delovnim ljudem •fr kolektiv ELEIiTRO SEŽANA. Priporoča se •¿r za usluge, ki jih nudijo rajoni v Sežani, Po-stojni, Ilirski Bistrici, Pivki, Kozini, Podgra-•fo du, Kubedu in Divači,, posebno pa ELEK-■¿j TRO-SERVISI v Postojni, Sežani, Ilirski Bi--¿r strici in Kozini, ki solidno izvajajo previja-■¡Jr nja elektromotorjev in popravila vseh elek-■fr tričnih aparatov. •¿r Podjetje -¿T gradi tudi daljnovode do 35 kV in izdeluje ■¿r zanje vse potrebne projekte! T-Cf- v Kopru se pridružuje novoletnim voščilom s priporočilom za naročila svojih izdelkov iz lesene in kartonske industrijske ter sadne embalaže. odkupuje na svojem območju vse kmetijske pridelke, kmetovalce oskrbuje z umetnimi gnojili in reprodukcijskimi sredstvi, na lastni ekonomiji in posestvu pa prideluje zgodnje vrtnine, sadje in druge pridelke. Priporoča se tudi v bodoče in čestita k novemu letu! -Kolektiv perutninarskega zavoda Neverke pri Pivki čestita vsem delovnim ljudem naše domovine k doseženim uspehom pri socialistični graditvi ter jim želi srečno in uspehov polno novo leto 1962 xjnEMATOG . PODJETJE želi obiskovalcem filmskih predstav mnogo delovnih uspehov in sreče v novem letu 1962. S_ Delovnim ljudem naše domovine ob novem letu 1962 vse najboljše želje za srečo in blagostanje želi kolektiv C? ti S U II dI Odjemalcem pa se priporoča za nakup morske soli tipa »Piran«, fine mlete soli, kristalne in biosalirane soli, soli za kožarstvo in denatu-rirane živinske soli. TELEFON 8 — Telegram JAVOR PIVKA Proizvaja: priznane bukove vezane plošče in-' furnirane vezane plošče z vsemi vrstami furnirjev po želji kupca; mizarske plošče — bukove, topolove furnirane z raznimi vrstami furnirjev po naročilu — dimenzije 150X250 ali po naročilu kupca; furnir — plemeniti in slepi, domači in eksotični; leseno embalažo; stole,, polfotelje, fotelje, kavče in drugo kosovno pohištvo; žagan les iglavcev in listavcev. KOLEKTIV S SVOJIMI OBRATI IN POSLOVALNICAMI ZELI VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM V NOVEM LETU 1962 MNOGO SREČE, USPEHOV IN ZADOVOLJSTVA! na Topla in hladna jedila, pristna domača istrska vina in kraški pršut nudi po najugodnejših cenah gostilna »PRI LAZARJU« — Škocjan pri Kopru Parkirni prostor na razpolago — Ob novem letu vsem gostom obilo sreče! Kolektiv obrtnega ga podjetja ^ KOPER želi odjemalcem brezalkoholnih pijač, yugo-cockte in sodavice vse najboljše v novem letu — priporoča sel TRGOVSKO PODJETJE ZA IZVOZ IN UVOZ D till m Vasi/ se-priporoča dobaviteljem in odjemalcem. Za novo leto 1962 pa jim pošilja prisrčna voščila z željo, da bi imeli tudi v bodoče kar največ uspehov pri svojem delu! í|¡f| 4 v /r > / / \ 1 M GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE t 1" I Kg $ fiäjs C W Jm. wfUSß GRADBIŠČE KOPER se priporoča investitorjem za gradnje vseh vrst, vsem delovnim ljudem koprskega okraja pa želi v novem letu mnogo sreče in zadovoljstva!- Vsem občanom želijo v novem letu 1962 mnogo sreče in delovnih uspehov za napredek komune: OBČINSKI LJUDSKI ODBOR IZOLA, OBČINSKI KOMITE ZKS IZOLA, OBČINSKI ODBOR SZDL IZOLA, OBČINSKI ODBOR ZB NOV — ZROP IN ZVVI IZOLA, OBČINSKI KOMITE LMS IZOLA IN OSTALE DRUŽBENE IN DRUŠTVENE ORGANIZACIJE! KOMUNALNO PODJETJE M S SEDEŽEM V DEKANIH se svojim odjemalcem toplo priporoča in jim čestita k zaključenemu poslovnemu letu! Kolektiv SGP se pridružuje voščilom in želi vsem investitorjem v novem letu 19G2 nadaljnjih delovnih zmag! Trgovsko podjetje C¿) Íss3 KOPER s svojimi poslovalnicami se toplo priporoča svojim odjemalcem tudi v letu 1962 — Srečno! Kolektiv obrtnega proizvodnega podjetja j" ' i j J Ja_ KOPER vošči srečno in uspešno novo leto vsem poslovnim prijateljem ter se jim priporoča za usluge: popravila radijskih in električnih aparatov, izdelki televizijskih anten po 5.000 din ter UKV anten vseh dimenzij, dalje utenzilije za livarske potrebe, ki jih izdeluje poceni in solidno. TRGOVSKO PODJETJE over S SVOJIMI POSLOVALNICAMI ZELI ODJEMALCEM V NOVEM LETU MNOGO SREČE IN ZADOVOLJSTVA! KUPUJTE VEDNO SAMO V NAŠIH POSLOVALNICAH! BOGATA IZBIRA TEKSTILA IN INDUSTRIJSKEGA BLAGA! KINEMATOGRAFSKO PODJETJE KOPER VOŠCl SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO VSEM OBISKOVALCEM FILMSKIH PREDSTAV! VSEM KOMITENTOM IN DELOVNIM LJUDEM NAŠEGA OKRAJA OBILO SREČE IN USPEHOV. V NOVEM LETU! > PRIPOROČAMO SE ZA HRANILNE VLOGE! KOLEKTIV ■P KOPER Podjetje za projektiranje visokih in nizkih gradenj ßß í\&..c?¿'tAhfZ. se priporoča tudi v novem letu 1962, investitorjem pa še posebej čestita! UDOBEN PREVOZ POTNIKOV — Z NAJMODERNEJŠIMI AVTOBUSI — IN VAREN PREVOZ BLAGA OPRAVLJA AVTOTURISTICNO PODJETJE KI OPRAVLJA V LASTNIH DELAVNICAH TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA NA MOTORNIH VOZILIH TV "jir TIT OB NOVEM LETU POŠILJA KOLEKTIV ISKRENE ČESTITKE VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM! Delovni kolektiv tovarne motornih vozil ¿e pridružuje novoletnim voščilom z željo, da bi naši delovni ljudje želi tudi v bodoče mnogo uspehov pri svojem delu. ★ * * Priporoča se- za nakup motornih vozil z zaščitnim znakom »TOMOS«, njihovim imetnikom pa želi srečne vožnje! PTV EXPORT — IMPORT EXPORT: vseh prehrambenih proizvodov —1 kmetijskih produktov — živine in divjačine — proizvodov ribje industrije — izdelkov domače obrti — lesa in lesnih proizvodov — kuriva in goriva — gradbenega materiala — proizvodov kovinske, kemične, tekstilne in ostale industrije IMPORT: vseh artiklov široke potrošnje ~> rezervnih delov za vse vrste avtomobilov, traktorjev, ladijskih motorjev in za vse ostale stroje, naprave in opremo — tehničnega materiala — strojev, opreme in potrebščin za domačo industrijo — reprodukcijskega materiala — ribiških potrebščin in vseh ostalih industrijskih proizvodov CT Glavni direktor 100 komercialni sektor 43 finančno računski sektor 244 "¡3T IMEK-KOPER Telex: 035-11 IS 142 NB KOPER 602-11-1-420 Predstavništva: G? BEOGRAD 27-331 LJUBLJANA 32-746 ZAGREB 35-63D OSIJEK 29-57 RIJEKA 42-74 SARAJEVO — SKOPJE VSEM PARTNERJEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO! Topla in mrzla jedila, okusna in poceni dobite vedno v gostilni MALALAN SEŽANA Kolektiv podjetja z bifejem pri postaji želi srečno in uspešno novo leto 1962. GOSTIŠČE »PRI PRIJATELJU« Lucija pri Portorožu, želi srečno in uspehov polno novo leto 1962. Priporoča se za obisk. Postrežba z domačimi jedili in pristnimi vini. Cene zmerne! Gostišče »POB SKALCO« PIVKA Kolodvorska cesta, želi v novem letu vsem gostom, zlasti pa domačinom obilo sreče in zadovoljstva. Priporoča se za pbisk! Vsem gostom, znancem in domačinom iskreno voščimo srečno in uspešno novo leto 1962! Postrežemo oD vsakem času s pristnimi istrskimi vini in jedili po naroČilu. — priporočamo so za obisk! GOSTILNA »PRI IVANU« Ilirska Bistrica Obrtnika Josip Gärtner in Alojz Pugelj iz Ilirske Bistrice želita srečno in uspehov polno novo leto 1962 vsem svojim znancem in poslovnim prijateljem. Priporočata 'se za svoje usluge in za nov izdelek panelne plošče. Mehanik Pugelj pa še posebej obvešča, da v svoji mehanični delavnici opravlja najrazličnejša popravila raznih strojev iiiumiiiiiiiMiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiHmiiiu l 0 Izvajamo vsa obrtniška dela, novogradnje in adaptacije, □ imamo TOMOS SERVIS, izdelujemo kotle za žganjekuho, ¡3 razne mizarske izdelke ter jih popravljamo, v sklopu pod- □ jetja pa je še kleparstvo in pleskarstvo. Priporočamo se in □ voščimo srečno In uspešno novo leto! Kolektiv Gostinsko podjetje I! D I V A C A s svojimi obrati se toplo priporoča vsem gostom, zlasti pa potnikom, lil potujejo mimo Divače. Ob vsakem času postrežba z okusnimi jedili in kraškim pršutom ter teranom! Kolektiv ZELI SVOJIM POTROŠNIKOM V V NOVEM LETU OBILO SREČE, ZDRAVJA IN ZADOVOLJSTVA. PRIPOROČA SE! Priporočamo se našim odjemalcem in jim voščimo: srečno novo leto! Kolektiv s poslovalnicami v Prestranku, Hruševju in Planini ter z mlečno restavracijo »PLANIKA« v Postojni. GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER HOTEL ŽELI SREČNO IN USPESNO NOVO LETO 1962. PRIPOROČA -SE ZA OBISK. Dne 31. decembra bo v vseh prostorih hotela tradicionalno silvestrovanje. Kolektiv KOLODVORSKE RESTAVRACIJE V DIVAČI si prizadeva ustreči svojim gostom kar najbolje in ob vsakem času. Ob novem letu 1962 pošilja delovnim ljudem iskrena voščila za uresničitev njihovih želja. SENOŽEČE priporoča svoje izdelke in vošči odjemalcem in poslovnim prijateljem: srečno in uspehov polno novo leto 1962! POŠILJA SVOJIM ODJEMALCEM ISKRENA VOŠČILA Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI IN POČUTJEM V LETU 1962! .Izdelujemo sanitetno gazo in flanelaste rjuhe. Ob novem letu želimo odjemalcem veliko delovnih uspehov in zadovoljstva. VSEM SVOJIM GOSTOM in znancem želiipo obilo uspehov ln sreče v letu 1962! Priporočamo se za obisk. Postrežba z dobrim »Istrancem« Gostilna ANDREJ URBANClC, Ilirska Bistrica NIDUSTRIJA PLASTIČNIH MAS IN UMETNIH SMOL KOPER Z OBRATOMA V KOPRU IN PODGRADU želi svojim odjemalcem mnogo sreče in uspehov v letu 1962. Priporoča svoje kakovostne izdelke iz plastičnih mas za vsa proizvodna in trgovska podjetja ter za široko potrošnjo. Še posebej pa priporoča nove izdelke z imenom IPREN, PUHIN in RIVIL, M so prvič osvojeni v naši deželi. Dobite pa jih lahko na trgu! IZVAJAMO VISOKE IN NIZKE GRADNJE. ZA NOVO LETO 1962 ŽELIMO VSEM INVESTITORJEM NADALJNJIH DELOVNIH ZMAG, OBILO SREČE IN ZADOVOLJSTVA. KOLEKTIV SPLOS-NO-GRADBENEGA PODJETJA P i M lil ¡111 lipi IS 11HH W'y.S t-is .-i^ciiHL V prizadevanjih za nadaljnji vsestranski napredek naše komune in za zagotovitev še hitrejšega socialističnega razvoja želimo vsem občanom koprske občine mnogo uspehov, sreče in zadovoljstva v novem letu: Mskl o ^ o nski o im \f o p NUDI V SVOJIH POSLOVALNICAH MESO IN MESNE IZDELKE, SADJE IN ZELENJAVO, KRUH IN PECIVO — POSTREŽBA SOLIDNA — CENE ZMERNE! ¿r V POSTOJNI S SVOJIMI SEKCIJAMI ŽELI DELOVNIM LJUDEM NASE DOMOVINE MNOGO USPEHOV IN •fr SREČE V NOVEM LETU 1962. & POTNIKOM IN TRANSPORTANTOM SE PRIPOROC-A & TER JIM ZAGOTAVLJA HITER IN VAREN PREVOZ -sir PO ŽELEZNICI! 1:1', -J i -i PROIZVAJA PLEMENITE FURNIRJE VSEH VRST, SOBNA IN KOSOVNA POHIŠTVA. ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SE KOLEKTIV PRIPOROČA TUDI V BODOČE IN JIM VOŠČI SREČNO NOVO LETO 1962! ZELI SVOJIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM NADALJNJIH USPEHOV IN DELOVNIH ZMAG ZA VSESTRANSKI NAPREDEK! ■jV iz SREČNO NOVO LETO 1962! Gostilna »PRI MUŠICU« Pavel L a d i h a — Senožeče — želi svojim gostom in delovnim ljudem obilo sreče in uspehov v novem letu 19G2. Priporoča se za obisk. Postrežba s toplimi in mrzlimi jedili ter s kraškim pršutom in teranom. Cene zmerne. Vabljeni! Vsem našim gostom toplo čestitamo k novemu letu 10(i2 in jim želimo mnogo sreče! Priporočamo se za obisk. Postrežba s pristnimi domačimi pijačami. Za prigrizek vedno specialitete: ribe, čevapčiči, ražnjiči itd. Cene zmerne. GOSTIŠČE »RIVIERA« — PIRAN -it VSEM NAŠIM STRANKAM POŠILJAMO OB NOVEM •fr LETU 1962 NAŠA ISKRENA VOŠČILA. PRIPOROČA-& MO SE! Kemična Čistilnica in pralnica w Kopru SOLIDNO POSTREŽEMO S PRISTNIMI DOMAČIMI VINI PO ZMERNO NIZKIH CENAH. VSEM GOSTOM IN PREBIVALCEM PIRANA ŽELIMO VSE NAJBOLJŠE V NOVEM LETU 1962, 7, Gostilna (Í5 »ir Senožeče želi. srečno in uspešno novo leto 1962 in se priporoča zlasti za obisk ob sobotah in nedeljah, ko lahko postreže z okusno pripravljeno,divjačino (srnjak ali jelen) & lir OBVEŠČAMO NASE CENJENE GOSTE, DA BOSTA KAVARNA IN RESTAVRACIJA »JADRAN« V POSTOJNI NA SILVESTRO-VO ODPRTI VSO NOG. VABIMO NA SILVESTROVANJE IN VOŠČIMO SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1962. Ji. S m vošči srečno in uspešno novo leto vsem prebivalcem Pirana ■¿T it in se jim obenem priporoča za usluge v svojih servisih: v ^ ir gradbenem (popravila hiš hišnih svetov), gospodinjskem ?Y & -¿c (krpalnica, šivalnica, izposojanje sesalcev za prah) ter finanč-£ "¿T • nem (poslovanje hišnih svetov). V svojih delavnicah opravlja ^ -fr i£r poceni in solidno mizarska, inštalaterska, zidarska in ■fr >k -¿T pleskarska dela. IZVAJAMO MONTAŽNA DELA NA VODOVODIH IN CENTRALNIH KURJAVAH TER OPRAVLJAMO DRUGA INŠTALATERSKA DELA PO NAROČILU. NAŠIM POSLOVNIM PRIJATELJEM POŠILJAMO ISKRENA NOVOLETNA VOŠČILA! KMETIJSKA ZADRUGA VOŠČI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO VSEM DELOVNIM KMETOM SVOJEGA PODROČJA. PRIPOROČA SE JIM ZA PROIZVODNO SODELOVANJE. VRŠI ODKUP, UREJA SODOBNE PLANTAŽE SADOVNJAKOV TER Z MEHANIZACIJO -POSPEŠUJE KMETIJSKO PROIZVODNJO H ZA GRADBENO OBRT, MIZARSKE USLUGE, VODNE M INSTALACIJE IN ZA PLESKARSKA DELA SE OBRA-□ ČAJTE SAMO NA OBRTNO PODJETJE TRGOVSKO PODJETJE 71 "I ■ 0 V' SKLOPU KATEREGA DELUJE TUDI KAMNOLOM. £3 VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM 2ELI KOLEKTIV d NAJBOLJŠE V NOVEM LETU 1962. s svojimi poslovalnicami v Kopru in okolici se priporoča svojim odjemalcem in jim vošči srečno in uspešno novo leto 1962. izvaja poceni in solidno vsa soboslikarska, črkoslikarska in dekoraterska dela. Izvaja pa tudi obloge iz plastičnih mas. Ob novem letu čestita in se priporoča! Trgovsko podjetje z lesom, kuriva m in gradbenim i materialom želi vsem odjemalcem in dobaviteljem mnogo uspehov v letu 1962. Vsem potrošnikm naših priznanih pijač pošiljamo topla voščila za novo leto. Delovnim ljudem naše domovine želifno v novem letu nadaljnjih delovnih uspehov. s svojimi skupinami za vzdrževanje električnega omrežja in razdeljevanje toka. SPLOŠNA PLOVBA PIRAN vzdržuje z modernimi tovorno-potniškimi ladjami — z odhodom ladij vsakih 30 dni — redno ekspresno progo JADRAN —• ZDA (iz Jadrana v New York, Philadelphio, Baltimore, Savannah in Boston) ter redno službo okrog sveta (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko, ZDA — zahodna obala, sredozemske luke). Nudi tudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 14.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOŠNA PLOVBA«, Piran, Zupančičeva 24, telegrami: Plovba Piran, telex: 035-22, telefoni: 51-70, 51-71, 51-73, 51-75, in na naše agente po vsem svetu. Kolektiv želi srečno in uspešno novo leto 1962 vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem socialistične Jugoslavije! SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1962 ŽELIMO VSEM POTROŠNIKOM NAŠIH IZDELKOV! <¿J IZVAŽA IN UVAŽA PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU, lir POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM NASE DO-•fr MOVINE VOSCI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1962. "-• i •■' i—— TELESNA VZGOJA - ŠPORT - ŠAH ★ TELESNA VZGOJA - ŠPORT - SAH ★ TELESNA VZGOJA - ŠPORT - ŠAH * TELESNA VZGOJA - ŠPORT - VRGLI SMO OČI NA PREHOJENO POT IN SE VPRAŠUJEMO: O o 7 P L u s žportnfh inalfh ^ miociobili jasen namig, da bo Občutno so nazadovale KoprCan-črkami Menda I nl, ? 'I®*011 £®ba vključevati v tekmovanja ke, ki s svojo prepočasno in pre-vinf nismo do^pffli t^ri zg°do- &m več mladih ljudi, ki se disei- mehko igro komaj še sodijo v sledov naTseh nodrn^ h ^ i,?k0r~ udel^ujejo treningov, vensko ligo. Neuspeh Pirančank izbirali naibffi« V« č™ EdI?3 S^etla t0Čka v mednarodnih je posledica neizkušenosti, vendar š^rtaika za leto 1961 smo MlTv Coka°P ^ J' ^ meSt° ima piranSka ŽGnska ekipa mn°- veliki zadreei za ko*» w"" saJ republiška Bro- je dokazala ženska odbojkarska koTarkariev nI 3 , evropskih dorska zveza sklenila, da bodo v ekipa Sežane. Prerinila se je kot rimo o usMhuf^iVrnI frr F0piu zaee11 graditi slovenski republiški prvak prav do kvalifi- ta drueih£ w i Brodnika brodarski dom. Pri tem naj pri- kacij za zvezno ligo. V kvalifika- usDehom m t ^^ T P°™nimo le to' da P°P°lnoma cijah sicer niso uspele, toda to Šteti £ v,-ir> r % FT P°dPiramo idejo nekaterih kopr- uspeha prav nič ne zmanjšuje, šteti se vibto dosežkov glede skih športnih delavcev, da bi ta saj se to lahko zgodi letos. Glede kvalitetnih srečanj in tudi boljša strelišča, zlasti za malokalibrsko puško. V zimskih športih nimamo večjih pretenzij, predvsem zaradi vremenskih pogojev. Res pa je, da ne izkoristimo vseh možnosti, zlasti kar zadeva smučišča na Snežniku. Morda bi društva Partizan sem pa tja organizirala množične smučarske izlete, medtem ko bi postojnski smučarji-tekmovalci dosegli več ob tesnejši povezavi z idrijskimi smučarji. Podobno kot v vseh igrah z žogo imamo tudi v namiznem tenisu stagnacijo. Koprčani kot dolgoletni primorski prvaki nimajo prave domače konkurence, za kvalitetnejša srečanja izven okraja pa ni sredstev. Pač pa je raz- SŽR2LiahT^ " P°Sa~ br°darski dom postal dom vodnih £ Ske odboje Te" mo mo rTc Ta p^Vzal Sanje TanTe kotEi?e° ^ ^ ^ '^^alnega, »J « J* ti- čela^ razvijati^v'nekaterih "pode- VASarti K.ota.1K,anJe> zato pa bo tudi moralna m gmot- do borila za obstanek v ligi. Mor- želskih kralih (Prestranek Diva- košarko, rokomet, namizni tenis, na podpora tako Športnih organi- da bo ligaški sistem tekmovanj v f 3 Uiestranek, Diva ča). Glede na to, da je pri nas ena največjih tovarn motornih vozil v zastopnika. Ce k splošnim Tepu- , g^ce so se zmeraj naj- »o»« jockb prav v rem ser so državi, se seveda nujno mora raz-bliškim uspehom pristavimo bolj Privlai^ne ^re z zogo - na bile ekipe navezane na priložnost- viti avto-moto šport. Zlasti AMD Koper in Postojna sta zabeležila pf^^iL-610^ v°?0mf" zacij kakor P°djeti3 in komun okraju že letos prinesel tudi"kva-najboljšepah, večja! liteto, saj je bila doslej najbolj Za gledalce so še zmeraj naj- šibka točka prav v tem, ker so smo dobili v Mariboru dostojnega koprski okraTtotem r^SlT prvem mestu seveda nogomet. Z na srečanja, remobiti kdo'J» IX'Ustanovitijo okrajne lige je kva- Z mrtve tc Sl o smo uspeli fe^g de ^ bl"ez dvoma makn* V ^ šnortnih aktilv rfn n.itv, dan6s Precej zaostajamo za repu- prvenstvo v Kopru je zadovoljilo njih šo^ah in v nekaterih^ večjih blfim povprečjem Vsekakoi" je tako glede števila nastopajočih __■ za nst.nn npKtun na L-n-nvclr, nWiii žalostno dejstvo, da koprski okraj kakor glede kvalitetnih rezulta kvalitete na smo iknraTnn^nH^ nima svojega zastopnika v slo- tov. Treba je pohvaliti športn« venski conski ligi. Edino moštvo, funkcionarje v Kopru, ki Jim je Z mrtve točke smo se letos pre- iani vrsto lepih uspeh0V) pri če_ mer naj omenimo na prvem mestu portoroške dirke, Zdaj največ delajo na razširitvi go-cart dirk. V Kopru bodo uredili stalno ste- S taborniškega slavja v Kopru ob razvitju novega prapora na odru koprska gledališke liiSe stojno pomoč razvoju tega športa, volj avtoritete. Marsikdaj pa so vendar sredstva zmeraj ne zado- tudi prednjakl po opravljenih žčajo in bi morala pomoč dobiti tečajih prepuščeni samim sebi in tudi izventovarniški okvir. ne dobijo dovolj pomoči, da bi se Za konec naj se ustavimo še pri izpopolnjevali, orodni telovadbi. Določen napre- Ta kratek sprehod skozi pre- dek so zabeležili v Kopru in v teklo leto in nekaj nametanih mi- Sežani, drugod pa je stanje ne- sli za letošnje perspektive ni ni- spremenjeno. Vsekakor bi mora- kakršna analiza, marveč bolj ali la okrajna zveza vzgojiti primer- manj osvežitev problemov, ki so no število kvalitetnih vzgojiteljev, nam vsem znani. Toda ali ni vsa- da bi dosegli v tej panogi širši ko novo leto prelomnica s pretek- razmah. Tudi pri splošni telesni lim na vseh področjih in zakaj vadbi čutimo vrzeli glede kvali- naj bi bil šport izjema? Ali ne tetnih vaditeljev. Prav bi bilo, če bi letos, ko bo narodni dohodek bi društva posvetila vso pozor- okraja občutno porasel in ko se nost Izbiri ljudi, ki gredo na te- bo gmotna osnova komu še pove- čaje za prednjake. Marsikdaj se čala, končno zares sklenili: tudi v ki ima za to pogoje, je Delamaris'. uspelo doseči ureditev atletskih vozil. Tovarna ~ fomo7"daTe"do- mladi ljudje, kTpotem "nimajo"do- korak naprej! zo, v Postojni pa se celo priprav- ______,_____ ______________ - Ijajo za izdelavo domačih go-cart zgodi, da ta tečaje opravijo pre- športu bomo napravili odločen LEPO SLAVJE TABORNIŠKE ORGANIZACIJE NA KOPRSKEM OB KONCU JUBILEJNEGA LETA Utetf posvSS nekoliko 5?iS" oshTstar- naprav na stadionu. Zdaj bi bila nnft W taJ° na prvo žogo in posedujejo osnovna naloga ustanoviti atlet- rekord^Me amnak da bi If T™ dobršno mero fi?-ienih moči in ske klube povsod tam, kjer so po- pa tia nribS LublKl-fm nn- k°ndicije. V kolikor bodo letos gnale prve korenine. vpreč1em saj ^an^s nihče wč ne Uspeli osvojiti prvo mesto' potem Marslkd° ve'da s! ¡t 2a®?la vanfi^ Hi cr. im je treba dati vso pomoč, da razvijati v okraju tudi težka atle- zanika, da so kvalitetni nastopi in se prJerinejo skozi lwaIi5ikaciie in tika. V Piranu imamo sekcijo za rr7vo? noTamtnfbP3rfnThda'a da se potem tudi obdrže v družbi dviganje uteži, ki se prav lepo razvoj posameznih športnih pa- najboljših. sicer pa se obete v uveljavlja. Pogoji so seveda tudi Morda bomo -našim innrtniknm načinu tekmovanja sprememba y drugih mestih. Zanimivo je, da Kumovala mu je postojnska garniziia JLA, razvil pa njen predstavnik polkovnik J. Jakomln Sp Sii mtrojii h m z ustanovitvijo medpodzveznih imajo Koprčani državnega repre- nr^vili^krntikmrphnrf lig- Koprski okraj bi tako. zamisel zentanta v judu, v vsem okraju Za tabornike koprskega okraja izvršni odbor okrajne zveze ta- zarja Poliča, predsednika okrajne SrLZ v pozdravil, saj bi prišli do kvali- pa niti ene judosekcije. Ali se ne je bila sobota — 23. decembra — bornikov k slavnostni seji. V svo- zveze za telesno kulturo, zastop- n'ih mTfiTh tetnejših srečanj in imeli vsako bi kazalo z njim pogovoriti, ko še prav posebno pomemben dan. ji sredi so pozdravili goste: pol- nike Počitniške zveze, Planinske- , 1. Posieaan, Kaj se leto možnosti> da se dve enajsto- pride na počitnice, glede ustano- Okrajna zveza tabornikov je do- kovnika Jožeta Jakomina, ki je ga društva Koper, tabornikov iz , „Liti , ° rici plasirata naprej. vitve take sekcije, saj se mladina bila svoj prapor. To je prvi pra- zastopal garnizon JLA iz Postoj- Ljubljane in Jesenic ter zastop- ŠportiTLtlrih b? vsekakor mo- V košarki se je Ilirska Bistri- P ^o .panogo povsod navdušuje por, ki ga je - ne samo v Slo- ne, Vilka Frama, člana izvršnega nike vseh samostojnih taborni- ¡>jjui.u, v KULcun ui vst-Kd-Kor mo- , ,.J , , . ,. in tudi knnrski okraj naihrž -ni iro^lii tom«^ prosvctnim delavcem, Članom mi uredili zasilno čolnarno, med- občinskih komisij za varnost v Pro-tem ko bodo Koprčanom nesebič- metu <*r najbolj zaslužnim državlja-,, T nom, 1U so se posebno izkazali, da bi no pomagali izoicam. bila vzgoja In varnost v cestnem pro- Po uspehih na olimpiadi in na metu v koprskem okraju kar najbolj raznih mednarodnih regatah smo učinkovita znaten padec prometnih i ti „ „ lojeni,, nezgod v tem letu kljub povečanemu nekoliko nazadovali v jadranju. prometu dokazuje, da je preventivna Naši zastopniki SO nas razočarali služba — okrajna in obCinske komi-na državnih prvenstvih v vseh sije za varnost prometa — upravičila razredih. Edina izjema je bilo dr- ^^"^le Žavno prvenstvo jadrnic Kadet, Strltof podeljuje priznanja v Postojni Pred zatonom tega leta sta se oddolžili z lepimi priznanji — plaketami in nagradami — okrajna komisija za vzgojo in varnost v prometu oziroma prometni oddelek ON,Z Koper ter obCinske komisije številnim državljanom našega okraja, ki so si v tem letu vsestransko prizadevali, da bi bil krvni davek na naših cestah kar najmanjši. Težko je na tem omejenem prostoru opisati obsežen program dela, ki so ga bodisi v sestavi občinskih komisij za vzgojo in varnost v prometu ter v številnih drugih organiziranih oblikah dela prispevali državljani naših mest in našega podeželja. Bogata bilanca dela občinskih in okrajne komisije, katei-e delo požrtvovalno vodi njen tajnik Viktor Beleijan, neizpodbitno dokazuje, da smo kljub močno povečanem prometu v tem letu uspeli znižati krvni in gmotni davek na naših cestah. Priznanja prosvetnim delavcem, članom občinskih komisij, pionirjem, številnim vzornim voznikom ter kolektivna priznanja vsem, ki so v tem letu kakorkoli podprli prizadevanja naših prometnih organov, so hkrati " priznanje tisočem ostalih državljanov, ki so pomagali uresničevati zastavljen program učinkovite vzgoje uporabnikov cest. V minulih dneh so bile po vseh občinskih središčih prisrčne slovesnosti, na katerih so podelile občinske in okrajna komisija za vzgojo In varnost v prometu 200 pohval in priznanj ter plaket »Vzorni voznik«. Tričlansko voznik« so prejeli trije šoferji; v ob- Ob 5. uri popoldn« se ja napolnila velika dvorana kepfskegft gledališča s taborniki iz vsega okraja, s povabljenimi gosti, starši in prijatelji taborniške organizacije. Pred vhodom v dvorano so koprski taborniki pripravili skromno razstavo taborniškega tiska in v sliki pokazali svoje delo v preteklem letu. Improvizirani program oh tabornem ognju so izvajali taborniki Kopra, Izole in Divače, s pesmijo pa je sodelovala vsa dvorana. Pričarano je bilo vzdušje delegacijo prometnega oddelka ONZ Koper je vodil njegov načelnik Alojz Stritof, ki je podelil v Kopru plakete in pohvale 23 prosvetnim delavcem ter 23 voznikom; v občini Izola je dobilo omenjena priznanja G prosvetnih . „ _ ____________ delavcev in članov komisij ter 0 voz- 21 voznikom, v občini Ilirska Bistrica .... . ,, XT„ „,„„ . nllcov; v občini Piran dva Člana ob- pa 9 prosvetnim delavcem in članom nelSl trenuteli. JMa Odei je SIOpil činske komisije ter pet voznikov; v komisije ter 0 voznikom. polkovnik JLA Jože Jakomin; občini Hrpelje trije člani občinske Razen teh priznanj so občinske komisije podelile skupno (15 osebam no-sebne pohvale in nagrade. (bb) čini Sežana so podelili priznanja 13 res pravega tabornega ognja na prosvetnim delavcem ln Članom ob- ipfn;h tahoripniih z vsemi dobri- člnske komisije ter dvanajstim vzor- lemm taoorjenjin z vsemi aoDn nim voznikom; v občini Postojna 17 mi in slabimi stranmi. prosvetnim in drugim delavcem ter jjato se je približal najsveča- komisije, osnovna šola Pregarje pn kolektivno priznanje, plakete »Vzorni Ženske: Rokomet: ESš Odbojka: ESS tli I—j : IKS: 9 : 0 UCiteljišče 2 : V soboto, 1G. t. m. in nedeljo in., je priredila ESS pokalni turnir v košarki, nogometu, rokometu in odbojki, ki so se ga udeležile vse srednje šole v Kopru. Kljub mrzlemu vremenu Je vladalo za tekmovanja veliko zanimanje. Na tem tekmovanju, ki so ga priredili v počastitev 17. t. v skupnem plasmaju je zasedla ESS Jože razvil je novi prapor in ga izročil s toplimi besedami starešini okrajne zveze Raulu Šiškoviču, ki se je v imenu vseh tabornikov koprskega okraja zahvalil. Nato pa so predstavniki upravnih, političnih in družbenih organizacij pripeli na prapor spominske trakove; taborniki pa so jim v zahvalo izročili diplome. Po razvitju in proslavi pa je prvo mesto s 23 točkami, iks drugo odred »Srebrnega galeba« pripra- mesto z 21 točkami, tretje in četrto vil partizansko-taborniško akcijo mesto pa si delita učiteljišče in glm- „TWalec<; v kateri so sodelovali nazlja z ll točkami. Zmagovalci v po- »-"«gaiec«, v Kateu so soaeiovdii sameznili disciplinah so dobili poliva- tudi taborniki iz Izole in Porto- le, medtem ko je prvoplasirana ekipa roža, V igri SO zmagali »ilegalci«, liz\ tta gr p"\eaul ,v i« v dol)lia p0l«l v trano last. Na prosla- H „n "jhnr-ili obrnir, dneva jla, je treba pohvaliti pred- vi poC3StlteJv pra7.nlka JLA Je kl so s'f™rul 42 točk' 0bram vsem ekipe ESS, ki so zasedle tri pr- prc(i3tavnlg rezervnih oflclriev ObLO ba pa 38 točk. va mesta, Rezultati finalov so naslednji: Rokomet: ESS : IICS: 13:7 Košarka: IKS : ESS: 17:4 Mali nogomet: IKS : ESS: 5 :4 Koper izroCil pokal predstavniku športnega društva ESS. S. R. Športni dan na esS Tako so taborniki koprskega okraja proslavili 20-letnico revolucije, 10-letnico taborništva na Slovenskem, Dan JLA in zaključek III. zleta tabornikov Jugoslavije. Vsi taborniki pa so ponosni na V petek, 15- decembra. Je imela F.SS četrti športni dan v letošniem šolskem letu, izrabila ga je za tekmovanje v odbojki. Tekmovali so po razredih v svoj novi prapor, ki pa jih hkrati treh skuoinah: ženske A ln B ekipe obvezuje, da bodo v svojem delu ter moška ekipa. Pri A ekipah je , ... ... J zmagal 2.a razred, pri moških pa je se marijivejbl. postal zmagovalec IV. letnik. E. S. Rdeči mrav Aeroklub s svojo letalsko šolo v Postojni je zabeležil v letošnjem letu velik uspeh, pa najsi gledamo ta uspeh po množičnosti udeležbe mladine, po opravljenih poletih na motornih in jadralnih letalih aH po padalskih skokih. Acroklub Je s svojo letalsko šolo zaposlil v letošnjem letu 400 modelarjev, padalccv, pilotov ln Jadralcev. Najbolj aktivni med njimi,' bilo jih Je 140, so opravili padalske in jadralne teCaJe, razen tega pa tudi tečaj iz motornega letalstva. V zaCetnem pouku z avto-vitlaml so opravili več kot C00 poletov In 30 ur letenja. V aerozapregl so opravili več kot 400 poletov in okoli 300 ur Jadranja. Motorni piloti so Izvedli «00 po- letov in 220 ur letenja, padalci pa so Izvedli 90 padalskih skokov. Skupno so v letošnjem letu izvedli 1800 poletov (lani 1300), 530 ur letenja (lani 217). Uspeh dela pa so ne kaže le v množičnosti, marveč tudi v kvaliteti. Jadralni piloti so dosegli v letošnjem letu naravnost odlične rezultate tako v trajanju poletov kakor tudi pri doseganju velikih višin. Marsikateri polet je bil daljši od 5 ur neprekinjenega letenja ln marsikdo se Je povzpel tudi do višine 3200 m. Vsi ti podatki pričajo o kvaliteti strokovnega kadra in tudi letalskega parka, ki pa ga bo treba v letu 19G2 povečati ln izpopolniti, zakaj z novim letom bo začel klnb delovati izključno kot športni letalski center koprskega okraja s sedežem v Postojni. Nikakršnega dvoma ni o tem, tla je takšnim uspehom v Jadralnem letalstvu botrovalo Idelano vreme, razen tega pa doslej .še nepreizkušeni geografski pogoji. PodroCJe Javornika je več kot Idealno za doseganje velikih višin. V letošnjem letu bomo na osnovi lanskih Izkušenj nadaljevali ln se trudili, da bi se z Jadralnim letalom povzpeli tudi v višine od 3000 do 0000 metrov. Tudi .piloti motornih letal niso zaostajali. Mnogo jih je letos prvič izvajalo samostojne polete z motornimi letali; sodelovali so v raznih političnih, komercialnih in športnih akcijah. V padalstvu Ke ja od ostalih Izdvojila 6kuplna 5 najboljših letalcev, ki skačejo tudi z zadržkom. .Med padalci so bila uspešna tudi dekleta, med njimi velja omeniti zlasti Mileno Ciljkar, Ireno Zupan, Dožo Zanardell, Leo Strnad Gabrijelo Boje in druge. Za vse te uspehe gre zahvala predvsem upravnemu odboru Aerokluba ln njegovemu predsedniku Julljanu Uhlju, sekretarju Marijanu Janušu ter nadvse požrtvovalnemu delu uprave letalske šole na letališču. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili tudi vsem kolektivom in ostalim, ki so kakorkoli pomagali tej organizaciji. D. G. ■I m'Wf Slovenski fantje, ki služijo vojaški rok, čestitajo vsem svojcem in jim želijo srečno novo leto. Iz Skopja pozdravljajo svojce Emil Novak iz Obrova, Ivo Cuder iz Pirana in Vinko Lapajna iz Portoroža. Iz Valjeva, VP 6734-5 čestita novo leto Viktor Bubnič. Vsem prijateljem, znancem in svojima zaročenkama želita srečno in veselo novo leto Milan Cerkvenik iz Kačič pri Divači in Franc Orel iz Vrem, ki služita vojaški rok v Peči, VP 3647. Hkrati s tem pa se večkrat spominjata in čestitata srečno novo leto tudi delovnemu kolektivu tovarne TOS v Hrpeljah in podjetju Elektro-Sežana. Na sliki: Milan Cerkvenik in Franc Orel pri vojakih v Peči, kjer se je skovalo njuno poslej trajno prijateljstvo. NEDELJA, 31 XII. S 8,40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro — 9,00 Naša reportaža: »Prisrčno slovo NEDELJA, 7. I.: od starega leta« — 9,15 Zabavni zvoki —.9,45 Poje Pat Eoone — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Vesele pesmi poj o kvintet »Kranjčani«, Planinski oktet, Gorenjski kvintet, moški zbor iz Celja, Akademski oktet in akademski zbor »»Tone Tomšič«. SOBOTA, G. I.: 18.45 JIM IZ DŽUNGLE — serijski film — 22.30 POSTNA KOČIJA — serijski film. 10 00 JOEY IN CIGANI — TV film iz serije VETER — 10.00 V NEDELJO POPOLDNE — 20.45 HAMLET — angleški celovečerni film — glavna vloga in rezlja Laurence Olivier. PONEDELJEK, 1. I.: 13,30 Poročila — 13,45 Čestitke delovnih kolektivov — 15.00 Poročila — 15,15 Slovenske narodne. SREDA, 3. I.: 13,40 Veseli ritmi — 14.00 Odmevi iz Jugoslavije — 14,30 Za oddih in razvedrilo vam igrajo orkestri Henry ■ Keni, Helmut Zacharlas In Ray Connl£, poje Nico Fidenco — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje moški zbor iz Dornberka. PONEDELJEK, 8. I.: 21.30 FILMSKI PREGLED. SRIi-DA, 10. I.: 18.00 MALI VRTILJAK — oddaja za otroke — 13.40 NENAVADNI AVTO — serijski film — 19.05 DRUGAČE BI SVET MIROVAL -II- poljudnoznanstvena oddaja o naših izumiteljih — 19.30 TV OBZORNIK. ČETRTEK, 11 I. s Četrtek, 4. I.: 13,40 Roberto Rossi s svojim orkestrom ln zborom izvaja italijanske ponevke — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Me- petek, 12. I, lodija za prijetno popoldne — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi. 20.20 DOKUMENTARNI FILM — 20.30 Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI — prenos iz Drame. 20.20 SPORED JUGOSLOVANSKE KINOTEKE: STARI KOMIKI. PETEK, 5. I.: 13,30 Poročila — 13,40 Poje akademski zbor »Tone Tomšič« — 14,00 Vedro in popularno — 14.30 Operetne melodije — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medlgra. ' SOBOTA, 0. I.: 13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 V ritmu valčka in polke. TE LEV I Z lil studia ljubljana od 31. xii. 1061 do 13. i. 1962 sobota, 30. xii.: 18.45 JIM IZ DŽUNGLE — serijski film — 20.15 SAMO TRENUTEK — reklamna filma Fotokemilca Zagreb in Polzela — 20.30 Milan Nikolič: SREČANJE S SMRTJO — T V igra — 21.00 KRATKI FILM — 22.30 DETEKTIV JOHN DRAKE — serijski film. nedelja, 31. 12.: 10,00 VOLITVE — TV film iz serije VETER — 17.00 PRENOS SPOREDA DEDKA MRAZA — 18.00 V NEDELJO POPOLDNE — 21.30 ZA KONEC LETA — zabavno glasbena oddaja. ponedeljek, 1. i.: 11.00 BOBNAR JAKA VABI NA PREDSTAVO — risani ln lutkovni filmi (konee ob 12.00) sreda, 3. 1.1 18.00 Lojze Krakar: BELE SNEŽINKE — TV slikanica za najmlajše — 18.10 JURCEK NA STRAŽI — lutkovni film — 18.20 NAPAČNA PRVA POMOČ — zdravstveni nasveti — 18.30 VELO POLJE — športna oddaja — 18.40 NENAVADNI AVTO — TV serijski film — 19.05 DRUGAČE BI SVET MIROVAL — poljudnoznanstvena oddaja o naših izumiteljih — 19.30 TV OBZORNIK. četrtek, 4. i.: 20.20 S TV PO SVETU: ANGOLA predava novinar Dušan Benko. — 20.35 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA — 21.30 ZRAKOPLOVI TV film iz serije XX. STOLETJE — 22,00 TV POSTA. sobota, 13. i.: 18.45 JIM IZ DŽUNGLE — serijski film — 22,30 POSTNA KOČIJA serijski film. KOPER — 29., 30. 31. 12. jugoslovanski film KAROLINA REŠKA, 1. ln 2. januarja nemški barvni film KRALJ CARDASA, 3. in 4. I. madžarski film LJUBEZEN NA RAZPOTJU, 5. in 7. I. francoski barvni film AMBICIOZNE, 8. in 9. i, jugoslovanski film PLES V DEŽJU, 10. in 11. I. poljski film MATI IVANA ANGELSKA. izola — 29, in 30. 12. ameriški barvni CS film KARNEVAL V NEW ORLEANSU, 1. in 2. januarja madžarski film LJUBEZEN NA RAZPOTJU. 3. in 4. I. francoski barvni film AMBICIOZNE, 5. I. francoski barvni CS film SAKRAMENSKA FRK-LJA, G. in 7. I. nemški barvni film KRALJ CARDASA, 3. in 9. 1. poljski film MATI IVANA ANGELSKA, 10. in 11. I. nemški barvni film PREPROSTO DEKLE. sežana — 30. in 31. 12. ameriški CS film RISARKA MODELOV, 2. in 3. I. indijski CS film CAR-STVO SONCA, 4. in 5. I. ruski CS film ILJA MURO VE C, 6. In 7. I. jugoslovanski CS film MIS STON, 9. in 10. I. avstrijski film MOKARO, 11. in 12. I. jugoslovanski film DVA. postojna: 30. in 31. decembra ameriški barvni film PROGA PROTI TAKSONU; 6. in 2. januarja agleški VV film PODAJ ROKO HUDIČU; 4. in 5. januarja ameriški film ZLATA TROBENTA; G, in 7. januarja jugoslovanski film TOVARIŠ PREDSEDNIK SREDNJI NAPADA-DALEC; 9. in 10. januarja ameriški CS film MLADA KRALJICA; 11. in 12. januarla ameriški film FANTOVSKI VEČER. PRESTRANEK: 31. decembra jugoslovanski film AKCIJA; 1. in 2. januarja ameriški CS film FRIDERIKOVA ULICA ST. 10; 7. januarja ameriški barvni CS film HERKULES. PIVKA: 3. januarla jugoslovanski film TAKA PESEM ZMAGUJE; 6. in 7. ianuaria indiiski barvni film MATI INDIJE; 10. januarja sovjetski barvni film LF.TA VESELJA. gs PREŠERNOVA DRUŽBA je začela ie dni razpošiljati knjige redne zbirke 1961—62 in jih bodo v nekaj dneh prejeli vsi člani. Priporočamo vsem, ki bi želeli našo knjižno zbirko 1962—63, da se zglasijo pri naših poverjenikih in se priglasijo v članstvo za prihodnje leto. PREŠERNOVA DRUŽBA Ljubljana Te dni so delavci »Gradbenika« spravili pod streho novi zdravstveni dom v Kopru. V novem domu bo dobila splošna zdravstvena služba Kopra primernejše prostore in bo svojo dejavnost razširila tudi na fizikalno terapijo in obsevanje. Zdravstvena služba se bo izboljšala tudi v tem, da se bo število zobozdravniških ordinacij povečalo od sedanjih 4 na G. Za dograditev doma je potrebnih še 100 milijonov dinarjev. Zastopnik Investitorja dr. Ceplak je spričo dosedanje naklonjenosti oblastnih organov do te gradnje prepričan, da bo novi zdravstveni dom izročen svojemu namenu do jeseni prihodnjega leta. morda prav na Dan republike. DVORANE V KATAKOMBAH Srednjeveški grad Soeerb, ki stoji tik jugoslovansko-itaiijan-ske meje, je po svoje prav edinstven. V bi%'ših katakombah tega gradu so-urejene dvorane za sestanke in konference, nad dvoranami pa je terasa, od koder se odpira veličasten pogled na Trst. Skoraj ni delegacije, ki bi prišla v Slovensko Primorje, da ne bi obiskala tega gradu. V gradu je urejena moderna restavracija. Ponoči osvetljuje grad 48 žarometov, da ga je moč videti tudi iz središča Trsta. M. J. Med dragocenimi žrtvami jugoslovanskih narodov v drugi svetovni vojni je bilo tudi mnogo Slovencev s Tržaškega in Goriškega. V letih 1942 in 1943 je jel italijanski fašizem še huje preganjati zavedne Slovence na Primorskem. Odganjali so jih v taborišča in konfinacije, zanje pa so ustanavljali tudi tako imenovane .Posebne bataljone'. Večino so jih pregnali v odročne kraje Italije, na Sardinijo, na Sicilijo, v južno in srednjo Italijo. Čeravno so bili odrezani od vsega sveta, so bili zaporniki vendar dobro seznanjeni z uspehi partizanskih enot na jugoslovanskem ozemlju. Z italijansko kapitulacijo se je velik de! teh Slovencev osvobodil. Med naprednimi silami Slovencev, Hrvatov in Črnogorcev so se začele formirati manjše skupine, ki so na pohodu proti Bariju preraščale, v vedno večje in številnejše enote, V tem mestu je bilo središče za formiranje I. Prekomorske brigade. Reakcionar-jem to ni šlo v račun in so zato hoteli ribariti v kalnem. V istem taborišču v Bariju so ustanovili četniški zbirni center, toda njihovi nameni so klavrno propadli. I. Prekomorsko brigado je sestavljalo sedem bataljonov slovenskih, hrvaških in črnogorskih borcev. Brigada je bila do zob oborožena z lahkim Italijanskim orožjem in opremljena z opremo, ki so ji jo nudili zavezniki. Lepega sončnega dne, 5. decembra leta 1943, se je brigada v Barletti vkrcala na tri zavezniške ladje. Odšla je na otoke Vis» Brač. Hvar in na Kor-čulo. Ustaši in Nemci so brigado izvohali in jo jeli z letali in ladjami na vsakem koraku napadati in preprečevati urjenje in taktično vežbanje borcev, 24. december je bil za bataljon brigade usoden. Zaradi izdaje na otoku Korčuli so na bataljon navalili Nemci in ustaši. Spopad je bil nepopisno težak in krvav, v mrzli temni noči se je. moral bataljon, 25. decembra, umakniti na bližnja osvobojena otoka Hvar in Vis. Borci še niso bili izkušeni v pomorskemu bojevanju. Zaradi neprestanih napadov iz zraka ln z morja ni preostalo drugega, kot da brigada krene na celino. V januarju se je izkrcala iz ribiških ladij blizu Biograda na moru. Brigada je- imela nalogo, da se prebije v osrčje tedanjega osvobojenega ozemlja v Bosni. Zaradi izdaje vodiča, ki je brigado vodil proti Lapcu, Je doživela hud napad tako imenovane nemške »Vražje divizije«. V tem spopadu se je brigada moralno okrepila, kljub .temu da je ta spopad terjal več žrtev. Ker ie v šesti ofenzivi doživela težak udarec I. prole-tarska divizija, se je po ukazu Vrhovnega štaba NOV brigada .pripojila k tej diviziji. V Mr-konjičgradu je bila brigada razformirana in dodeljena I., III. in XII. brigadi I. Prole-tarske divizije. Tako smo borci I. Prekomor-ske brigade v gornjem sestavu nadaljevali pohode ln imeli vedno večje uspehe v borbah, zlasti v sedmi ofenzivi. Franc Prinčič, borec bivše I. Prekomorske brigade MOST, POD KATERIM SO LETELA LETALA Nedaleč od mejne črte med Italijo in Jugoslavijo stoji nad Sočo znani solkanski most. Dolg je 130 metrov, visok pa 40 metrov. Pod tem mostom- je letel z dvokrilnim letalom naš pilot ln španski borec Križaj. Ta podvig je izvedel pred vojno, le malo' pred svojim odhodom iz Ajdovščine v Jugoslavijo. Ta podvig je poskusilo 'ponoviti več Italijanskih pilotov vendar ni nikomur izmed njih uspelo. M. J. Znameniti Solkanski most čez Sočo Mario Sakslda iz Zalošč pri Novi Gorici je dobil letošnjo pomlad v dar manjšo količino fižola iz Jeruzalema. Čeravno je bilo že dva meseca prepozno. za sajenje fižola, ga je Saksida vseeno zagrebel v zemljo. Ni si kdo ve kaj obe- Pohod bataljona Prekomorske brigade po planinah v odločilni bitki za Mostar v Hercegovini tal od tega uvoženega fižola. Toda kmalu je videl, da fižol dobro kaže. Po trgatvi je ugotovil, da je na treh grmih zraslo 10 kg fižola. Vendar se ta fižol močno razlikuje od našega, njegovi- stroki so širši ln tudi zrna so večja od zrn našega fižola. Saksida je sklenil, da bo ves letošnji pridelek uporabil za seme. m. j. »ORLOVSKI« STOLP Na dvorišču srednjeveškega gradu Kromberk pri Novi Gorici stoji še danes -dobro ohranjen »orlovski« stolp. V tem stolpu, ki so ga zgradili v XVTII. stoletju, so. Imeli grofi sokole. Nekdaj so v teh krajih uporabljali za lov na divje race in jerebice sokole. Večina grofov v bogati Vipavski dolini je imela, v neposredni bližini svojih gradov tudi stolpe za sokole. Tem stolpom pravijo »orlovski« zaradi tega, ker nekateri zamenjujejo sokole z orli. M. J. Postojučanl so znani kot hudi ribiči, znano pa je tudi, da so v Pivki med ribami prave zverine — kakor na primer tisti dve ščuki, ki sta ju ujela brivec Ozbič (na sliki) in njegov prijatelj, glavi pa preparirala za spomin na trdi boj v pivških vodah. Trofeji zdaj krasita Ozbičev brivski in če-salnl salon sredi Postojne. Med najbolj znanimi lokali v Piranu je prav gotovo gostilna Pri treh vdovah Z^menhofow im KAKO JE RESTAVRACIJA »PRI TREH VDOVAH« V PIRANU DOBILA SVOJE IME V Piranu Je mnogo kuriozi-tet in med njimi privlači pozornost mnogih turistov naziv restavracije »Pri treh vdovah«. Zanimivo je, ,kako je prišlo de* tega naziva". Nekdaj je bila malo niže od današnjega lokala soštarija« »Pri vdov»«. Posel ji je dobro cvetel. Ko sta videli to drugi dve piranski vdovi, sta v bližini odprli podoben lokal in mu dali ime — -V>Pri dveh vdovah«. Obe gostilni sta dobro delali in imeli mnogo gostov, posebno ribičev. Saj tudi ni čudno, pri vdovah je bilo vino najboljše pa tudi pršut ni bil daleč naokoli tak kakor pri njih. Malo pred vojno so sc vdove odločile za kooperacijo, Združile so svojo ohrt, hkrati s tem pa spremenile tudi naslov novega gostinskega obrata — »Pri treh vdovah«. Med vojno pa se je to zavezništvi podrlo. Po vojni so lokal prenovili in razširili. Tradicijo treh vdov so nadaljevali: gosti lahko dobe tod ribje speclclltete in istrska vina, vendar je moč dobiti v tej restavraciji tudi specialitete, ki Jih tri vdove niso poznale — ražnjiče in čevapčiče. Restavracija ni spremenila starega imena, čeprav je ne vodijo več vdove, marveč moški. m. j. Leta 1887 se je na svetovnem knjižnem trgu prvič pojavila slovnica novega mednarodnega jezika — esperanta. Slovnico je napisal mladi poljski zdravnik dr. Ludvik Zamenhof. Le kdo bi mogel tedaj verjeti, da se bodo že 18 let kasneje zbrali prvi esperantisti na prvem kongresu v Boulogne sur Mer. Na njem so se v mednarodnem Jeziku sporazumeli predstavniki raznih ras in narodov in si prijateljsko podali roke. Pri ustvarjanju mednarodnega jezika je bilo mlademu Za- menhofu vodilo: »Vsi ljudje, pa naj pripadajo temu ali drugemu narodu, tej ali drugi veri ali plemenu, vsi imamo podobne težnje, iste pravice in s pravicami tudi iste dolžnosti. Naj govorimo ta ali oni jezik, vsi ljudje smo si podobni. Es-peranto ni lastnina nobenega naroda, nobenega sloja ali doktrine — esperanto je last vsakogar ln vseh.« Danes obvlada esperanto. že nekaj milijonov ljudi vseh narodov in vseh ras. Postal je mednarodni živi jezik mednarodnega živega sveta. Duh esperanta je duh zbližanja med vsemi narodi in sloji, je duh bratskega sodelovanja vsega človeštva, ki stremi po miru, ki je prvi pogoj za zboljšanje gospodarskega ln' - socialnega položaja, Ob 15. decembru, ko praznujejo esperantisti vsega sveta Zamenhofov dan, bi bilo prav, ko bi se zavedeli tudi mi, da esperantsko vprašanje ni časovno vprašanje, marveč da je ideja esperanta eno najbolj živih in perečih sodobnih vprašani človeštva, ' ki stremi no zbližanju in bratskem sodelovanju z vsemi narodi sveta. d. v. lito JPlI^ UstiMwItew L ireteüorslie brigade m upi priiiod w iDiioslávfio MAČEK, KI JE KAVO Maček »Macan« Jelene Mlli-čevič iz Banje Bašte Ima čudno navado — nenavadno rad zoblje praženo pravo kavo. To njegovo nagnjenje je Jelena odkrila povsem po naključju, Nekega dne je lzpražila kavo in jo pustila na mizi, da bi se ohladila. Maček se je neopazno pritihotapil na mizo in po-hrustal skoraj polovico kave. Od tega dne dalje dobiva »Maean« vsak dan svoj redni obrok — 10 zrn pražene prave kave. M. J. V velikem zaboju, naloženem v transportnem letalu, je Rafael Trujlllo ml. prepeljal v Pariz posmrtne ostanke svojega očeta, diktatorja dominikanske republike, ko je tudi sam moral pobegniti pred srdom ljudskih množic v tujino. Toda v letalu je hkrati tudi 200 milijonov dolarjev, ki jih je vredni naslednik svojega očeta ugrabil izkoriščanemu ljudstvu, da jih bo poslej lahko zapravljal po pariških nočnih lokalih, čo ne bo nastala pravda zanje — čeprav je malo verjetno, da bi bila za njegove razsrjene nasprotnike lahko uspešna. Trujlllo-je dobro pomislil pred svojim begom, kam se bo zatekel ANTON P. CEHOV »Nesreča bo .gospod!« je rekel voznik in z bičem pokazal na zajca, ki je pravkar švignil prek ceste. Tudi brez zajca sem vedel, da bo moja usoda kar se da klavrna. Peljal sem se na okrožno sodišče, kjer so mi sodili zaradi dvožen-stva. Vreme je bilo več kot grozno. Ko sem se v trdi temi pripeljal na poštno postajo, sem bil videti kot človek, ki so ga povaljali po snegu, ga polili z vodo in pretepli —• tako sem bil premražen, premočen in zmeden od enoličnega potovanja. Na postaji me je sprejel postajni nadzornik v spodnjih hlačah z modnimi progami. Bil je plešast in zaspan možakar in je imel brke, ki so, kakor je bilo videti, rastle iz nozclrvi in ga ovirale pri dihanju. In duhati, rad priznam, je bilo kaj. Ko je nadzornik sopeč in praskajoč se po tilniku odprl vrata v postajno »mrtvašnico« in mi molče pokazal prostor mojega počitka, me je objel gost, kiselkast duh. Pločevinasta svetilka je osvetljevala lesene, nepobarvane stene ln se kadila kot mokra slama. »Kakšen vonj pa je pri vas, signor!« sem rekel, ko sem vstopil in postavil kovček na mizo. Nadzornik je povohal zrak in oklevajoče zmigal z glavo. »Smrdi kot po navadi,« je dejal in se popraskal. »To je zaradi mraza. Vozniki zaudarjajo po konjih, gospoda pa ne smrdi.« Odslovil sem nadzornika in si jel ogledovati svoje začasno bivališče. Divan, ki naj bi na njem spal, je bil širok kot zakonska postelja in mrzel kot led. Razen divana so bili v sobi še: velika železna peč, miza, kdo ve čigavi šknrnji, nekakšna ročna torbica in zavesa, ki jc zagrajevala del sobe, Za zaveso je nekdo tiho spal. Ko sem se dobro ogledal, sem si postlal na divanu in se jel slačiti. Na vonj sem se kmalu privadil. Ko sem si slekel suknjo in hlače, sem se lotil škornjev; strašno dolgo sem si jih sezuval, jih vlačil, brcal, se nasmihal, se jezil in poskakoval okoli železne pečke... To poskakovanje me je nekam ogrelo. Preostalo mi je le še to, da se zleknem na divan in zaspim, ko se je primerilo nekaj izrednega. Pogled mi je obstal na zavesi in... zamislite si mojo grozo! Izza zavese me je gledala ženska glavica z razpuščenimi lasmi, črnimi očmi in kazala zobe. Dvigale so se ji črne obrvi, na licih so ji igrale jamice — z eno besedo, smejala se je. Zmedel sem se. Ko je glavica opazila, da sem jo videl,.se je zmedla tudi ona in izginila. Kot da bi napravil nekaj nespodobnega, sem legel na divan in se pokril s kožuhom. »Kakšna smola,« sem pomislil. »Kaže, da me je videla, ko sem poskakoval. Sila neprijetno.« Spomnil sem se njenega nagajivega obražčka in jel proti svoji volji sanjariti. Ena podoba je bila lepša in bolj pohujšljiva. od druge in... kot kazen zaradi pregrešnih misli, sem začutil na desnem licu silno, žgočo bolečino. Zgrabil sem se za lice in ne da bi razumel, kaj naj bi to pomenilo, je zadišalo po zmečkani stenici. »Vrag si ga vedi, kaj je to!« sem zaslišal tedaj ženski glasek. »Proklete stenice, bi me rade požrle, kaj!?« Hm!... Spomnil sem se na svojo lepo navado, da sem vedno, kadar sem šel na pot, vzel s seboj perzijski prašek. Tudi tokrat nisem nanj pozabil. V hipu sem potegnil iz kovčka škatlico s praškom. Zdaj mi ne preostane nič drugega, sem pomislil, kakor da ponudim nagajivi glavici »univerzalno« sredstvo in — prijateljstvo je sklenjeno. Toda, kako naj ji to predložim? »To je strašno!« »Gospodična,« sem rekel kar se da sladko. »Kolikor morem soditi po vašem zadnjem vzkliku, tudi vas grizejo stenice. Imam perzijski prašek. Če nimate nič proti.,.« »Ah, prosim!« »Takoj, samo v kožuh se zavljem in prinesem...« »Ne, ne... Podajte mi čez zaveso, sem pa nikar ne hodite!« »Ne vznemirjajte se, nisem nikakršen fičfirič...« »Kdo bi vas poznal! Vse mogoči ljudje potujejo...« »Hm! Tudi če bi za zaveso... To ni nič posebnega... tembolj, ker sem zdravnik,« sem se debelo zlagal. »Zdravniki, častni pristavi in damski lasuljarji pa ne morejo s svojim obiskom onečastiti dobrega imena poštene ženske.« »Menda bo kar držalo. Ste res zdravnik? Govorite resno?« »Častna beseda. Naj vam prinesem prašek?« »No, če ste res zdravnik... Pa kaj bi se trudili, saj vam lahko pošljem moža... Fedja!« je rekla brinetka in znižala glas. »Fedja! Tak zbudi se, tjulenj! Vstani in pojdi za zaveso! Doktor je tako ljubezniv, da nama bo dal perzijski prašek.« Prisotnost »Fedje« za zaveso je bila zame nadvse neprijetna novica. Kot da bi me nekdo s kolom po glavi... Dušo mi je napolnil puščoben občutek. Takšen občutek, kakršnega imamo takrat, kadar hočemo zaklati kokoš: žal nam je je,, vest nas peče in zelo pusto nam je pri srcu... Duša mi je postala tako prazna in tisti Fedja, ki je prišel izza zavese, se mi je zdel tak razbojnik, da sem se komaj premagoval, da nisem zakričal na pomoč... Fedja je bil visok in slok možakar s sivimi zalisci. Star je moral biti svojih petdeset let. Imel je ozke uradniške ustnice in modre žile, ki jih je bilo vse polno po nosu in pod očmi. Na sebi je imel haljo in copate. »Zelo ste ljubeznivi, doktor...« je dejal, vzel perzijski prašek in sc vrnil za zaveso. »Merci, se je tudi vas lotila ta gnusna zalega?« »Da!« sem zagodrnjal in se pokril s kožuhom. »Tako... Zinočka, po nosu ti leze stenica! Jo lahko ujamem?« »Zakaj pa ne,« se je zasmejala Zinočka. »Eh, nisi je! Sam državni svetnik se trese pred teboj, ti pa Se stenice ne uženeš! Eh, Fedja, Fedja...« »Zinočka, pred tujim človekom (vzdih). Zmerom si... Ah, moj bog ...« »Svinje, ne dajo človeku spati!« sem pomislil in se začel jeziti, ne da bi vedel zakaj. Zakonca sta kmalu utihnila. Zaprl sep oči in se trudil, da ne bi na nič mislil. Tako bi laže zaspal. Toda minilo je pol ure, minila je ura... in še vedno nisem spal. Nazadnje so se jeli premikati tudi sosedje in se jeli šepetaje prepirati. »Čudno, celo perzijski prašek nič ne zaleže,« je spregovoril Fedja na glas. »Toliko jih je, teh stenic!... Doktor! Zinočka me prosi, naj vas vprašam, zakaj stenice tako nagnusno smrdijo.« Jeli smo se razgovarjati. Menili smo se o stenicah, o vremenu, o ruski zimi, o medicini, Id je prav tako nesmiselna kakor astronomija; pogovarjali smo se tudi o Edisonu ... »Eh, Zinočka, kaj bi ti bilo nerodno... saj je vendar zdravnik!« sem zaslišal šepetanje po razgovoru o Edisonu. — Pusti ceremonije in vprašaj... Kaj bi se bala. Šervecev ni pomagal, ta pa utegne pomagati. Vprašaj ga.« »Sam ga vprašaj« je šepnila Zinočka.« »Doktor,« jc dejal nato Fedja, »kaj pravite, zakaj naki mojo ženo v prsih tako duši? Kašelj, veste... Duši jo, veste, ne da ji dihati,..« »To bi bilo dolgo predavanje, na mah ni mogoče povedati,« sem rekel previdno in se preobrnil. »No, pa kaj zato, če bi bilo dolgo? časa je... tako in tako ne bomo spali. -. Preglejte jo golobeek! Naj vam povem, da jo je zdravil Šervecov... Bober človek, ampak, kdo bi si ga vedel? Ne zaupam! Vidim, da se vam ne da, toda bodite tako dobri! Preglejte jo, jaz bom pa med tem stopil k nadzorniku in mu rekel, naj pristavi čaj.« (Konec prihodnjič)