TEKSTILEC GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINPUS KRANJ Leto XXVIII. Številka 4-5 NOVEMBER 1987 PRED POMEMBNO ODLOČITVIJO V ENOVITO DO Koncem letošnjega leta — točneje 17. decembra, se bomo na referendumu odločali o pomembnih organizacijskih spremembah v delovni organizaciji. V zvezi s tem teče te dni organizirana javna razprava in sicer o naslednjih dokumentih: predlogu Samoupravnega sporazuma o spremembah v organiziranju DO, predlogu Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v DO Tekstilindus in Statutu DO. Odločitev, da bo potrebno pristopiti k reorganizaciji, ni prišla »čez noč«. Pobude v tej smeri so proti koncu lanskega leta postale pogosta tema na raznih sestankih, na katerih se je razpravljalo o racionalnejšem gospodarjenju, zmanjševanju stroškov, izboljševanju organizacije dela, ipd. Naloga, da se pristopi k reorganizaciji, je bila sprejeta tudi s strani družbenopolitičnih organizacij, vso podporo pa je dobila tudi na zborih delavcev, tako da je bila sprejeta tudi s planom za leto 1987. Imenovan je bil strokovni team, ki je pristopil k izdelavi elaborata o družbeno-eko- nomski upravičenosti sprememb v proizvodni in samoupravni organiziranosti DO. Elaborat je bil predložen v razpravo kmalu po končanih kolektivnih dopustih. Zbori delavcev so elaborat potrdili, s tem pa je bila sprejeta tudi odločitev, da se s pripravami na reorganizacijo pospešeno nadaljuje in do konca letošnjega leta tudi realizira. Razlogi in cilji sprememb v proizvodni in smaoupravni organiziranosti : Temeljni razlog za spremembo zdajšnjega stanja v organiziranosti je fazna proizvodnja v TOZD Predilnica, Tkalnica in Plemenitilnica, ki povzroča proizvodno in organizacijsko zaprtost v okviru posamezne TOZD, prevelike medfazne zaloge, neizvajanje skupno dogovorjenih nalog, kar v končni fazi pripelje k gotovi tkanini, ki ima na trgu nižjo vrednost od planirane in zmanjšanje dohodka v DO. Kaj si torej želimo doseči z reorganizacijo? • bolje izkoristiti obratni kapital zaradi optimalnejših medfaznih zalog, • bolje izkoristiti surovine zaradi bolj usklajene pro- izvodnje in manj neoperativ-nih polizdelkov, • zmanjšati število delavcev na upravno-admini-strativnih delih, • bolje izkoristiti strokovne delavce zaradi večje možnosti projektne oblike organiziranosti po teamih glede na problematiko poslovanja oz. glede na razvojne potrebe. V elaboratu so podrobneje opredeljene organizacijske in samoupravne spremembe, ki bi bile potrebne, da bi te cilje tudi dosegli. Tako je predvideno, da bi proizvodni proces združili v eni organizacijski enoti ali z drugimi besedami Predilnica, Tkalnica in Plemenitilnica bi morale kot TOZD prenehati obstajati in se združiti. Kompletna proizvodna dejavnost bi organizacijsko spadala pod tehnični sektor, ki bi poleg proizvodnje pokrival še naslednja pdoročja: vzdrževanje in energetiko, investicije ter pripravo dela. Poleg tehničnega sektorja bi bili podobno kot do sedaj organizirani še naslednji sektorji: kadrovski, finančni, ekonomski, komercialni, kontrolni in razvojni sektor. Namesto TOZD Prehrane in oddiha pa bi se organiziral sektor za družbeni standard, ki bi poleg sedanje dejavnosti TOZD Prehrane in oddiha (brez računovodstva) imel še področje referata za stanovanjske in prevozne zadeve ter poslovanje delavskega doma. Novi organizacijski shemi se bo prilagodila tudi samoupravna organiziranost: delavski svet na ravni DO in 7 izvršilnih organov (odbor za delovna razmerja, odbor za osebne dohodke, odbor za gospodarske in splošne zadeve, odbor za stanovanjske zadeve, odbor za varstvo pri delu, odbor za izobraževanje in informiranje, odbor za družbeni standard), disciplinska komisija, komite za SLO in DSZ in odbor samoupravne delavske kontrole. Odločanje o zadevah s področja posameznega odbora bi bilo enotno za vso DO, strokovna služba za posamezno področje bi sodelovala pri delu odbora, kar bo onemogočalo večtirno odločanje. V sektorjih bodo oblikovane samoupravne delovne skupine z možnostjo raz-(nadaljeranje na 2. strani) w ™ iL "V. * ' a ■ ì Ob dnevu republike — 29. novembru j? ? % M f M $3' „ W M s W J/" vsem mWu ■iif¥siri ‘ -r , h delavcem Fff y $/%/0 /, À l %. * Sr V jr/ f ’ i 1 m » Tekstilindusa / ,4*4 - iskrene J i i 3SHI • J .. >4' i J«# m *V \ w vj # riirnjagSA'-li 7‘‘ 1 -A ' čestitke PRED POMEMBNO ODLOČITVIJO V ENOVITO DO (Nadaljevanje s 1. stranij pravljanja, predlaganja, oblikovanja stališč o vseh vprašanjih, o katerih bo razpravljal delavski svet in izvršilni organi. Z oblikovanjem samoupravnih delovnih skupin bo vsakemu delavcu dana možnost sodelovati pri upravljanju z družbenimi sredstvi in uresničevanju samoupravnih pravic. Analiza je pokazala, da bi za sestanke samoupravnih organov porabili kar 1/3 manj časa s tem, da kvaliteta dela ne bi bila slabša, temveč so dane vse realne možnosti, da bi se izboljšala. Na kratko smo tako predstavili del vsebine našega elaborata, katerega smo morali na pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja že dopolniti in sicer pri tistem, delu, ki obravnava skupni prihodek in dohodek tako TOZD kot celotne DO. Družbeni pravobranilec namreč pravilno ugotavlja, da imamo v naši DO »delno invalidne TOZD«, predvsem zaradi tega, ker nimamo izdelane metodologije, po kateri bi lahko ugotovili, kolikšen delež pripada posamezni proizvodni TOZD v skupnem prihodku delovne organizacije glede na vloženo delo in rezultate dela. Ce bi hoteli obstoječi sistem v sedanji organizacijski obliki v tem smislu dograditi, bi morali za ugotavljanje in spremljanje teh podatkov znatno povečati število administrativnega kadra, kar bi nam še povečalo stroške poslovanja Večletna želja Kranjčanov in krajanov iz bližnje in daljne okolice, da bi Tekstilin-dus ponovno odprl svojo trgovino, je izpolnjena. Dobra tri leta so minila, odkar smo iz hotela Creina izselili Informativno prodajni center. V tem času smo intenzivno iskali nov lokal ali ustrezno rešitev, kot nadomestilo za že znani Center. Variant se je ponudilo več, vendar nobena ni bila povsem ustrezna. Iskanje se je nadaljevalo z nezmanjšano aktivnostjo. Center smo hoteli ponovno oživiti. Sreča nam je bila naklonjena. Uspelo nam je odkupiti staro hišo v samem mestnem jedru Kranja. Hiša ima odlično lokacijo in je kot nalašč za trgovsko dejavnost. Objekt je bil v zelo slabem stanju in potreben temeljitih obnovitvenih del. Akcija je stekla. Pričeli so se zapleti z oziroma zmanjševalo dohodek, tega pa si v sedanjih pogojih gospodarjenja ne smemo in tudi ne moremo privoščiti. In končno: ne potrebujemo nobenih »debelih elaboratov« in podrobnejših strokovnih analiz, ker vemo, da smo odvisni od našega skupnega končnega rezultata — to je od uspešne ali neuspešne prodaje naših izdelkov. Pri tem se dobro zavedamo, da je sprememba v naši organiziranosti le ena od aktivnosti, katere smo podvzeli za izboljšanje gospodarjenja. Položaj na trgu je vedno bolj zaskrbljujoč in konkurenčna sposobnost naših izdelkov slabi. Razmere ne dovoljujejo dvigovanja cen, kot bi jih narekovali naraščajoči stroški, saj kupna moč prebivalstva nenehno pada. Po drugi strani bomo morali občutno povečati prodajo v izvoz, če bomo hoteli zadostiti potrebam po uvozu surovin, re-promateriala, rezervnih delov in opreme (v planu za leto 1988 se predvideva, da bomo morali izvoziti 50 % letne proizvodnje). Še in še bi lahko naštevali naloge, prizadevanja in aktivnosti, s katerimi želimo doseči boljši položaj in boljše rezultate v sedanjih, izredno težkih pogojih gospodarjenja, ki bodo nedvomno prihodnje leto še slabši. Tega se delavci Tekstilindusa tudi dobro zavedamo in zato smo se za spremembo v organiziranosti tudi odločili. R. G. dokumentacijo. Razne institucije so upravičeno ali neupravičeno z ogledi raznih komisij in sklicevanjem na predpise, zavirale napredovanje k pristopitvi adaptacije. Največji delež je imel pri tem Zavod za spomeniško varstvo. Poleg zunanjega iz-gleda (kar je normalno), je Zavod zahteval tudi ohranitev določenih notranjih detajlov hiše. Zataknilo se je s projektantom, ki je sicer želel ohraniti čimveč prvotnih rešitev notranjosti, vendar upoštevaje tudi predpise, ki so določeni za poslovne prostore. Z uskladitvijo vsega tega je nastal nov projekt. Našla se je salomonska rešitev in pričelo se je z delom. Med tem je čas tekel, posledica pa je bila leto dni zapoznela otvoritev novega Informativno prodajnega centra. IPC je torej odprt. Zasnovan je po konceptu prejšnje- ga centra. Bogato je založen s tkaninami iz našega celotnega proizvodnega programa. Kupci so navdušeni in radi prihajajo v trgovino. Počutijo se domače. Prosto se sprehajajo po nadstropjih, ogledujejo razstavljene tkanine in se v miru odločajo o nakupu. Notranjost centra deluje toplo, kar ji zagotovo daje njena razgibanost. Idejne rešitve ambienta so simpatične in vredno je zaustaviti pogled na posameznih detajlnih izvedbah. Trgovina, kakršna je naša, predstavlja tipičen primer preurejene stare hiše v zgledni trgovski objekt in lahko smo ponosni na njega. Na koncu morda še kratek komentar o tem, kako teče prodaja v IPC. V teh treh mesecih, kar je novi IPC Na 12. seji, ki je bila 3. novembra, je predsedstvo konference osnovnih organizacij sindikata obravnavalo vrsto zadev, med katerimi je največ pozornosti posvetilo rezultatom 9-mesečnega poslovanja, osnutku sprememb in dopolnitev Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, stališčem in odprt, je bilo v njem prodanih okroglo 10.000 metrov tkanin, za katere smo iztržili 41 milijonov dinarjev. Prodaja je razmeroma skromna, vendar pa je potrebno upoštevati, da trenutno ni najbolj ugodna prodajna sezona za naše tkanine, da kupna moč prebivalstva pada ipd. Sicer pa v IPC tako ne računamo na visoko prodajno realizacijo. Center je namenjen predvsem predstavitvi našega proizvodnega programa občanom Kranja in s tem seveda tudi kupcem, dalje informiranju o svojstvu naših tkanin, barvah in modnih trendih, itd. ob tem pa seveda računamo tudi na povratne informacije o odmevih potrošnikov na naš proizvodni program. V. K. usmeritvam pri uresničevanju socialne politike; seznanilo se je z mnenjem družbenega pravobranilca samoupravljanja glede predloga o novi organiziranosti in stališči OOS o novi organiziranosti sindikata po sprejeti reorganizaciji, sprejelo je predlog sprememb v finančnem načrtu KOOS in ini- IPC je odprt Iz dela KOOS POBUDA K DOPOLNITVAM ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU ciativno o plačilu pogrebnih stroškov za aktivne delavce ter se dogovorilo za obliko poslovilnega srečanja z letošnjimi upokojenci. Rezultati 9-mesečnega poslovanja V razpravi je bila podana ocena, da se prepočasi uresničuje naloga o zmanjševanju števila zaposlenih — tako v temeljnih organizacijah, še posebej pa v delovni skupnosti. Statistični podatki kažejo v delovni skupnosti celo povečanje, ki pa se nanaša na 12 dodatno zaposlenih delavcev v novoodpr-tem Informativno prodajnem centru, poleg tega pa smo bili kot podpisniki družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Kranj dolžni zaposliti tudi 14 pripravnikov. Ne glede na to pa predsedstvo vztraja pri stališču da se mora trend zmanjševanja zaposlenih nadaljevati v skladu s planskimi zadolžitvami. V vsej DO naj se prouči organizacija dela in zasedenost posameznih služb. Vse to bi se moralo vnesti v planske dokumente za prihodnje leto, še posebej pa bi se moralo odraziti pri sprejemu nove samoupravne in proizvodne organiziranosti. Pobuda k spremembam in dopolnitvam Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju V javni razpravi je osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Glavni razlog teh sprememb se nanaša na zagotovitev socialne varnosti delavcem, ki izgubijo zaposlitev zaradi prenehanja organizacije združenega dela oziroma stečaja nad obratovalnico samostojnega obrtnika. S predlaganimi spremembami in doponitvami bi se jim v pokojninskem in invalidskem zavarovanju zagotavljal ugodnejši položaj kot ostalim zavarovancem pri odmeri predčasne pokojnine s pravico do varstvenega dodatka, dana bi bila možnost za dokup zavarovalne dobe ter podaljšano trajanje obveznega zavarovanja. K že predlaganim spremembam je predsedstvo sprejelo naslednjo pobudo, ki naj bi se dodatno vključila k spremembam zakona: V zakonu naj bi se opredelila možnost dokupa delovne dobe za zavarovance, ki so dopolnili pogoj za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine, in katerih delo ni več potrebno zaradi tehnoloških ali ekonomskih razlogov, vendar največ tri leta. Predlog z naše strani praktično ni nov, saj smo ga tekstilci podali v sklepu kon- ference »Delavka v združenem delu« v Mariboru. Ponovni predlog pogojuje dejstvo, da prihaja v zadnjem obdobju do primerov, ko uvajamo v DO novo tehnologijo in bi morali ob tem delavce dodatno izobraževati. V kolikor gre v tem primeru za delavca pred upokojitvijo, postaja vprašljiva smiselnost dodatnega izobraževanja, zlasti še, če delavec izpolnjuje starostne pogoje za upokojitev, ne pa pogoje delovne dobe. Ocenjujemo, da takih primerov ne bi bilo veliko, zato bi bilo prav, da se vnese v zakon. Predlogi za izboljšanje reševanje socialne politike Predsedstvo je obravnavalo stališča in usmeritve o aktualnih vprašanjih uresničevanja socialne politike, ki jih je oblikoval Republiški svet ZSS in sprejelo naslednje pobude in naloge: Predsedstvo predlaga, da se dopolni 4. alinea 5. točke, ki govori, da bo zagotovljeno sprotno usklajevanje OD delavcev v družbenih dejavnostih z OD delavcev v gospodarstvu. Usklajevanje je sicer utemeljeno, vendar pa naj se usklajujejo le primerljivi elementi oz. sestavine osebnega dohodka, kjer se ne bi smelo upoštevati dodatkov na pogoje dela in dodatek za nočno delo, saj delavci v družbenih dejavnostih takih pogojev nimajo. V zvezi s tem predsedstvo predlaga, da se »stališča in usmeritve« dopolnijo s predlogom, da se v bodoče delavcem ne bi jemalo v osnovo prispevnih stopenj tistega dela OD, ki izhaja iz naslova pogojev dela in nočnega dela, razen seveda v osnovo, ki gre za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predsedstvo je zavzelo stališče, da se mora zveza sindikatov prizadevati za take sistemske rešitve, da bo delavcem zagotovljena varnost z delom in ne s takšno ali drugačno socialno politiko v obliki različnih socialnih pomoči in bonifikacij. V okviru konference OOS bo predsedstvo poskrbelo, da se bo socialna problematika v delovni organizaciji reševala enotno preko komisije za socialna vprašanja in bo v ta namen tudi združevala potrebna finančna sredstva osnovnih organizacij sindikata. Delo komisije bo potrebno okrepiti in tudi pravno urediti, še posebej z vidika normativov in kriterijev za ocenjevanje. V načrtu je tudi, naj bi se v okviru konference iz sredstev OOS formiral tudi sklad, iz katerega bi socialno ogroženi delavci lahko dobivali kratkoročno brezobrestno posojilo. Za ta- ka posojila je bila sicer formirana blagajna vzajemne pomoči, katera pa z ozirom na pravila daje taka posojila le svojim članom. Predsedstvo je z ozirom na to sprejelo sklep, da bo na eni izmed prihodnjih sej podrobneje proučilo namen in delovanje blagajne vzajemne pomoči. Predsedstvo je že na začetku leta ob sprejemu programa dela zadolžilo strokovno službo, da pripravi analizo pereče stanovanjske problematike v naši DO (fond stanovanj, zasedenost, itd.), na podlagi katere bo sklicana posebna problemska konferenca. Predsedstvo je podalo zahtevo, naj se k izdelavi te analize takoj pristopi, poleg tega pa je dalo samoupravnim organom TOZD in DO tudi pobudo, da se ugotovi tudi možnost povečanja prispevka v stanovanjski sklad. Predsedstvo je vsem osnovnim organizacijam tudi dalo pobudo, naj proučijo možnost nakupa ene ali dveh počitniških prikolic, ki naj bi bile postavljene v enem od zdravilišč v Sloveniji. Če ni možno drugače zagotoviti finančnih sredstev za nakup prikolic, naj se oceni, če bi bili delavci pripravljeni odstopiti del sredstev iz regresa za dopust v naslednjem letu, delno pa z združevanjem sredstev OOS. Stališča do pobude družbenega pravobranilkca samoupravljanja Člani predsedstva so bili v pismeni obliki seznanjeni z mnenjem družbenega pravobranilca samoupravljanja Kranj o predlogu sprememb v samoupravni organiziranosti DO. Družbeni pravobranilec daje pobudo, naj se elaborat o družbenoekonomski upravičenosti sprememb v organiziranosti DO dopolni. Strokovna služba je ustrezno dopolnitev elaborata že pripravila in bo posredovan v razpravo in dopolnitev delavskim svetom TOZD in zborom delavcev. Predsedstvo se z dopolnitvami elaborata strinja in podpira prizadevanja po nadaljevanju za- Naši fantje: Čimžar Štefan, Tavčar Bojan, Zorko Franc, Tomažič Vito, Klemenčič Marko, Palič Semi-din, Kuralt Tone in Mohorič Andrej so v četrtek, dne 5. novembra na dveh finalnih srečanjih v rokometu prepričljivo dokazali, da so letos najmočnejša ekipa na občinskem sindikalnem pr- črtanih nalog za spremembe v samoupravnem organiziranju. Na seji predsedstva so bila podana tudi načelna stališča o organizaciji sindikata po eventuelni reorganizaciji DO oziroma ukinitvi TOZD in DSSS. Sprejet je bil načelni dogovor, da organiziranost sindikata ostane taka kot je sedaj, s tem da se ukine OOS TOZD Prehrana in oddih, ki bi se priključila delovni skupnosti, v sedanji TOZD Tkalnica pa bi se organizirali dve osnovni organizaciji. Sindikalno delovanje se bo odvijalo po sindikalnih skupinah na čelu s poverjenikom, ki bi bil tudi kandidat za člana izvršnega odbora posamezne OOS. Osnovne organizacije bodo pristopile k evidentiranju kandidatov za izvršni in nadzorni odbor. Občne zbore bomo organizirali v mesecu januarju. Konferenca OOS bo delovala enako kot do sedaj, se pravi na osnovi Pravilnika o organiziranosti in delovanju KOOS. V nadaljevanju seje so se člani predsedstva seznanili s podatki o uresničevanju finančnega načrta z vidika planiranih in porabljenih sredstev ter sprejeli nekaj korekcij v posameznih postavkah. Sprejet je bil tudi dogovor o načinu poslovilnega srečanja s sodelavci, ki so letošnje leto odšli v pokoj. Letošnje leto bo vsaka osnovna organizacija srečanje priredila sama. Na koncu seje je predsedstvo obravnavalo tudi pobudo kadrovskega sektorja naj bi v DO v celoti ali delno poskrbeli za plačilo pogrebnih stroškov za umrle aktivne delavce. Po razpravi je bilo oblikovano stališče, naj bi sorodnikom umrlega sodelavca za namene pogrebnih stroškov prispevali znesek v višini 50 % povprečnega OD Tekstilindusa, izplačanega v mesecu pred dogodkom. Sredstva naj bi se zagotovila s finančnim načrtom KOOS, sklep pa naj bi začel veljati od 1. januarja prihodnjega leta dalje. R. q venstvu. Že v predtekmovanju so zanesljivo premagali ekipi Gorenjski tisk s 25:7 in Iskro Telematiko s 16:11, v finalu pa najprej ekipo Prosvete s 26:15 in Iskro Kibernetiko z 22:14. Članom ekipe iskrene čestitke! DŠ NAŠI NAJBOLJŠI IGD TEKSTILINDUS PRAZNOVALO 50. OBLETNICO V soboto, 26. septembra, so naši gasilci praznovali 50. obletnico ustanovitve gasilskega društva. Ta visoki jubilej so počastili z bogatim programom. V okviru praznovanja so organizirali razstavo priznanj in arhiva društva. Na razstavi je bilo videti številna priznanja, pohva- IZ ZGODOVINE IGD TEKSTILINDUS: Društvo je bilo ustanovljeno meseca junija leta 1937 v stari vratarnici takratne firme Jugobruna. Za prvega poveljnika je bil imenovan Nande Hafnar, za inštruktorja pa Jošt Bajželj, ostali ustanovni člani pa so bili naslednji: Janez Gros, Rudi Hilčar, Jože Trebar, Hinko Kodrič, Franc Mazi in Janez Kristanc — v večini torej sama znana imena, po katerih lahko ugotovimo, da so bili to starši ali sorodniki naših delavcev, ki danes združujejo delo v naši DO. Ob ustanovitvi društva je bila nabavljena motoma črpalka ZVON in nekaj najosnovnejšega gasilskega orodja. Med okupacijo je društvo le životarilo, več članov pa je sodelovalo tudi v NOB. Po osvoboditvi je društvo takratne Tiskanine ponovno zaživelo in je bilo,vsestransko aktivno pod vodstvom poveljnika Janeza Grosa. Leta 1955 je bilo nabavljeno več gasilskega orodja ter orodno vozilo TAM, kar je bilo za tiste čase res velika pridobitev. V tem obdobju, točneje leta 1952, so se v društvo vključile tudi prve ženske: Darja Vidic, Danila Gros in Angelca Golorej. V letu 1945 je bilo ustanovljeno gasilsko društvo tovarne Inteks. Ustanovni člani društva so bili: Miro Ravnikar, Franc Okoren, Franc Škofič, Avgust Kristan, Franc Hribar, Jože Benčina, Franc Dolenc, Franc Fer-mentin, Albin Palovšnik in Vinko Janša. Društvo je razpolagalo z motorno brizgalno Rossenbauer in nekaj druge opreme za gašenje. Z združitvijo tovarn Tiskanina in Inteks leta 1961 sta se združili tudi obe društvi in se poimenovali v Industrijsko gasilsko društvo Tekstilindus. Za glavnega poveljnika je bil imenovan Stane Vilfan, za predsednika pa Frac Hribar. Po združitvi v društvu vseskozi delujeta dve operativni enoti in to v vsakem obratu po ena. Člani enot se redno usposabljajo s taktiko gašenja in uporabo gasilskega orodja in naprav. Prav tako redno sodelujejo na raznih tekmovanjih in vajah. Za aktivno vključevanje in doseganje dobrih rezultatov na meddruštvenih, občinskih in regijskih tekmovanjih, so prejeli vrsto priznanj in pohval. Vsekakor je delovanje Industrijskega gasilskega društva tesno povezano s protipožarno aktivnostjo v delovni organizaciji, vključno z gašenjem požarov. V zadnjem obdobju je bila večina začetih požarov zatrta z lastnimi močmi, pri tem pa so se izkazali prav člani društva. Trenutno je v društvo vključenih 148 članov in članic. Operativni enoti sta ustrezno opremljeni in razpolagata z dvema kombiniranima voziloma, dvema traktorjema s cisternama in mono črpalkama, tremi motornimi brizgalnami in ostalo potrebno opremo. Člani društva s svojo aktivnostjo posvečajo veliko pozornost preventivni dejavnosti, saj se dobro zavedajo, da je preventiva mnogo cenejša kot gašenje požara in odpravljanje njegovih posledic. Društvo vrsto let aktivno sodeluje s sosednjimi gasilskimi društvi, kar se še posebej odraža pri izvedbi sektorskih vaj. Tako sodelovanje je redna oblika usposabljanja, obenem pa pomeni tudi izmenjavo dragocenih izkušenj. Te izkušnje pa so še kako potrebne, kajti tehnologija predelave bombaža oz. izdelave tkanin je ena izmed najbolj požarno ogroženih. V vseh fazah predelave imamo opravka z lahkovnetljivimi materiali. Prav zato pa se proti požarom najbolje zavarujemo z dosledno preventivno dejavnostjo, v katero sodi tudi naloga osveščanja oz. širjenja požarnovarnostne kulture med vsemi zaposlenimi. le, plakete, pokale, za aktivnosti in tekmovalne uspehe društva na republiških, regijskih, občinskih in meddruštvenih tekmovanjih. Na razstavi so bili tudi zanimivi dokumenti — n. pr. matična knjiga, v kateri je bilo videti vse podatke članov društva od ustanovitve naprej. V soboto je bila izvedena obširna gasilska vaja, na kateri je sodelovalo osem desetin oziroma 90 gasilcev. Sodelovale so desetine IGD Sava, IBI, Planika, Gasilska reševalna služba Kranj, GD Besnica, GD Stražišče in dve desetini IGD Tekstilindus. Na vaji so vsi sodelujoči po- Za dolgoletno vestno urejanje administrativnega poslovanja ter krepitev ideološke usposobljenosti članstva je Marinka Jerančič zasluženo prejela republiško »gasilsko odlikovanje III. stopnje« Za dolgoletno uspešno delo na požarno preventivnem področju in strokovnem delu je Hubert Zavašnik prejel priznanje: Gasilsko odlikovanje I. stopnje kazali veliko znanje in dobro pripravljenost. Še posebno usposobljenost pa so pokazali člani enote Reševalne gasilske službe iz Kranja, ki so na vaji uporabljali sodobno opremo za gašenje in reševanje. PREDSTAVITEV VAJE: Gasilska vaja je bila izvedena pod predpostavko, da je požar nastal v centralnem skladišču barv in kemikalij. Ker sta požarna obremenitve in rizik v samem objektu zelo velika, je bilo potrebno hitro in učinkovito ukrepanje. Zaradi nastalega požara so bili v nevarnosti zaposleni, ogrožen pa je bil tudi objekt. Obstojala je velika nevarnost, da se bo požar razširil še na skladišče gotovih tkanin. Akcijo je začela domača operativna enota iz obrata I in sicer z reševanjem zaposlenih in gašenjem nastalega požara (notranji napad) z orodnim vozilom in mono cisterno. Takoj za njimi so se vključile v akcijo tudi ostale enote. GRS Kranj je reševala zaposlene iz skladišča gotovih tkanin z avto lestvijo, po reševanju pa so začeli gasiti skladišče barv in kemikalij. Z vodo jih je oskrbovala operativna enota obrata I. S kombiniranim vozilom so gasili z zahodne strani ogroženi objekt, z vodo pa jih je oskrbovala operativna enota obrata II, ki je samostojno delovala tudi na vzhodni strani z mono cisterno. Enote IGD IBI, Planika in Sava so delovale v verigi (Savčani so gasili z zahodne strani objekta, IBI in Planika pa sta jih oskrbovali z vodo. GD Besnica je delovalo samostojno z mono cisterno in je ščitilo skladišče vnetljivih snovi in tekočin in leseni nadstrešek ob skladišču gotovih tkanin. Z ozirom na to, da ob večjih požarih nikoli ne vemo, kje nas požar lahko preseneti, je bila v rezervi tudi enota GD Stražišče. Po končani vaji je bila proslava, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik društva Tone Mali, ki je podal kratko kronologijo društva in poudaril pomen organiziranosti in usposobljeno- Na razstavi je bila pokazana vrsta priznanj, nagrad in pokalov naših gasilcev sti članov kolektiva za ukrepanje v primeru požara. V imenu Republiške gasilske zveze je prisotne pozdravil podpredsednik Vili To-mat, ki je podal nekaj misli o pomembnosti gasilskih organizacij in jarotipožarnega delovanja. Čestitke k jubileju je podal tudi podpredsednik Občinske gasilske zveze Franc Kern. Na predlog Občinske gasilske zveze je bilo v okrivu praznovanja tudi tradicionalno srečanje žensk — gasilk iz vse Gorenjske. Na srečanju je sodelovalo preko osemdeset gasilk, katere je društvo oz. DO obdarilo s simboličnimi darili. V okviru praznovanja so bila podeljena tudi priznanja in plakete za uspešno delo na področju požarnega varstva oz. delovanja v društvu. Republiška priznanja, ki jih je podeljeval Vili Tomat, so prejeli: Gasilsko plamenico I. stopnje: France Pečan, za dolgoletno uspešno delo ter strokovno usposobljenost pri krepitvi operativnega delov-nja v društvu. Gasilsko plamenico II. stopnje: Štefan Gabor, za dolgoletno delo pri krepitvi operativnega delovnja v društvu. Gasilsko odlikovanje I. stopnje: Hubert Zavašnik, za dolgoletno uspešno delo na požarno preventivnem področju in strokovnem delu. Gasilsko odlikovanje II. stopnje: Janez Pičman, za dolgoletno in uspešno delo pri krepitvi operativnega delovanja. Gasilsko odlikovanje III. stopnje: Marinka Jerančič, za dolgoletno vestno urejanje administrativnega poslovanja ter krepitev ideološke usposobljenosti članstva. Gasilsko plamenico III. stopnje: Industrijsko gasilsko društvo Tekstilindus za praznovanje visokega jubileja- Občinska priznanja, ki jih je podelil podpredsednik Občinske gasilske zveze Franc Košir, pa so prejeli: Občinsko priznanje I. stopnje: Leopold Blažič, Janko Nograšek, Alojz Vogrinčič. Občinsko priznanje II. stopnje: Marjan Jerala, Anton Urbanc, Marjan Žagar. Priznanja so bila podeljena za dolgoletno uspešno delo pri krepitvi operativnega delovanja v društvu, kakor tudi preventivnem delovanju in vzgoji. Društvo je tudi podelilo organizacijam, društvom in posameznikom posebna priznanja in plakete za dolgoletno sodelovanje in izmenjavo izkušenj, kakor tudi pri operativni in preventivni dejavnosti društva. Za vse sodelujoče pa je društvo pripravilo tudi družabno srečanje. T. M. Po končani vaji so se vse sodelujoče operativne gasilske enote postrojile pred upravno stavbo JESENSKI KROS V soboto, dne 17. oktobra smo na starem mestu ob cesti Čirče-Primskovo izvedli jesenski kros — tek v naravi, na progi dolgi približno 1800 metrov, ki pa se ga je udeležilo, žal zelo malo tekmovalcev — samo pet (5), med njimi ena tekmovalka. Kljub prijetnemu vremenu, kajti sijalo je sonce, tako sla- bo udeležbo nismo pričakovali. Rezultati: 2. Grgič Tomo — čas 8.42.1, 2. Završnik Hubert 9.00,4, 3. Jerančič Marinka 9.27,8, 4.-5. Karafatski Stojan 10.09,1, Turkanovič Aziz 10.09.1. Dobro voljo in veselo razpoloženje je bilo ob srečanju razbrati na obrazih upokojencev 10. oktober je bil kljub prosti soboti v obratu I vesel dan za vse, ki so se udeležili tradicionalnega srečanja z upokojenci naše delovne organizacije. Srečanje smo tokrat prestavili v jesen, kar nam je narekovalo več razlogov: koncem leta smo običajno zelo zasedeni z raznimi dodatnimi nalogami in obveznostmi, z inventuro, ipd. Letošnje leto v mesecu decembru razen ene, vse sobote tudi obratujemo. K odločitvi, da srečanje prestavimo, pa nas je vodila tudi želja mnogih upokojencev, ki se zaradi slabih vremenskih razmer srečanja prejšnja leta niso mogli udeležiti. Ugodili smo tudi željam mnogih upokojencev, da se snidemo v prostorih delovne organi- zacije in to na podoben način kot pred nekaj leti. Zaradi prostorske stiske namreč nimamo možnosti, da bi vse upokojence povabili naenkrat, zato smo srečanje organizirali v petih skupinah — ob upoštevanju podatka, da imamo po zadnji evidenci blizu 1.500 upokojencev. Srečanje se je tako odvijalo ves dan — od 8. ure zjutraj do poznih popoldanskih ur. Vsako skupino smo prisrčno sprejeli, predstavnik temeljne organizacije jim je zaželel dobrodošlico, nato pa jih na kratko seznanil o našem delu, težavah, uspehih in načrtih. Vsem smo priredili tudi krajši kulturni program, v katerem so se našim bivšim sodelavcem prvič predstavili: recitatorka Ber- Folklorna skupina je s svojim nastopom požela zaslužen aplavz narda Kern iz plemenitilni-ce, mešani pevski zbor Tek-stilindus in folklorna skupina. Vzdušje je bilo veselo in prijetno, polno obujanja spominov, toplih stiskov rok in dobrih želja. Delavke TOZD Prehrana in oddih so poskrbele za okusno in hitro postrežbo s toplo hrano in pijačo — skratka, 2 uri, kolikor jih je imela vsaka skupina na voljo, sta kar prehitro minili. Vsem upokojencem smo poklonili tudi paket blaga iz letošnje proizvodnje. Vse, ki bi si želeli ogledati proizvodnjo, smo povabili naslednji torek ali četrtek, naj se oglasijo, da jih bomo popeljali po obratih. Ogled sicer ni bil množičen, kar smo tudi pričakovali, kljub temu pa smo opazili da naše nekdanje sodelavce, ki so dolga leta delali v tem kolektivu še vedno živo zanima, kako nam gre danes in da so kljub upokojitvi še močno navezani na Tekstilindus. R. G. RAČUNALNIŠTVO V NAŠI DO Naslov mi ni preveč všeč. Pod pojmom računalništva namreč razumemo le strojno in programsko opremo. Od nje pa ni nobene koristi, če ni uporabljena v smotrno izdelanem informacijskem sistemu. Oblikovanje in uvajanje informacijskega sistema naj bi bila tista dejavnost s pomočjo katere lahko sprejemamo boljše in hitrejše poslovne odločitve. Te pa, če so pravilne, prispevajo k boljšemu poslovnemu rezultatu delovne organizacije. Seveda računalniška podpora omogoča, da zapišemo, shranimo, obdelamo in pogledamo bistveno več, prej in primerno urejenih podatkov, kot bi jih lahko, če bi to delali ročno ali s starimi računskimi stroji oz. kalkulatorji. Seveda moramo podatke pravilno in pravočasno zapisati, različne preglede in tabele moramo znati čitati. Do sedaj nismo imeli lastnega računalnika, pač pa smo vse kar smo obdelovali z njegovo pomočjo, razen obračuna osebnih dohodkov, obdelovali v Savi. Na ta računalnik smo tudi direktno priključeni s pomočjo telefonske linije. Tako je mogoče podatke zapisati n.pr. našem skladišču, shranijo se na diskih ali magnetnih trakovih v Savi, čitamo na zaslonu ali pišemo s tiskalnikom jih zopet pri nas. Tako smo v celoti izkoristili naš delež na savskem računalniku in praktično tu ne moremo razviti nobenih novih obdelav. Trenutno obdelujemo skoraj vse podatke o prevzemu surovin, zajemamo proizvodnjo preje, surovih in gotovih tkanin, vodimo zaloge osnovnih in pomožnih surovin, preje, surovin in gotovih tkanin. Zajamemo odpremo kupcem tako na domač trg kot v izvoz, pišemo fakture, imamo prodajno statistiko, vodimo saldakonte (terjatve in obveznosti po kupcih in dobaviteljih) vodimo knjigovodstvo osnovnih sredstev z obračunom amortizacije. Več ne gre. Že pred dvemi leti je padla odločitev, da si poiščemo lastne računalniške zmogljivosti. Iskali smo najugodnejše. V juniju letos je prispela strojna oprema. Dobili smo skoraj enako opremo kot jo imajo trenutno v Savi le da nismo tako bogati z diskovnimi zmogljivostmi, zaslonskimi ekrani, tiskalniki in osebnimi računalniki. Kljub temu pa računamo, da bodo te zadoščale za nekaj let, razen pri osebnih računalnikih. Trenutno je oprema že inštalirana. Zatika se pri pridobitvi programske opreme. Tu že od junija čakamo na ustrezno dokumentacijo. Seveda je ta naša potreba padla ravno v čas, ko je likvidnost v naši delovni organizaciji kritična in se seveda daje prednost drugim izplačilom. Upamo, da bomo v novembru to opremo vendarle dobili, tako, da bi z decembrom že lahko pričeli s prenosom obdelav iz Save. Potrebovali bomo v najboljšem primeru še najmanj tri mesece, da bomo opremo ustrezno preizkusili in tako opustili obdelave v Savi. Naj na kratko predstavimo še naš računalnik. Vsa oprema je IBM-ova. Centralna procesna enota ima zmogljivosti 8MB. To pomeni, da ima naenkrat lahko včitanih toliko znakov (črk, številk) kolikor jih vsebuje knjiga zvezek velikega formata s približno 8.000 stranmi. Seveda bodo glavni del tega spomina zasedali programi (ukazi, navodila), ki jih bomo v določenem trenutku izvajali. Vsi podatki in programi, ki se v določenem trenutku ne rabijo, bodo shranjeni na diskih. To so med seboj povezane plošče približno ena- OB ZAKLJUČKU sezone V NAŠIH POČITNIŠKIH DOMOVIH ke oblike kot so gramofonske plošče. Imamo 6 diskov s po 500 MB spomina. Na vsakem disku je možen zapis približno 540.000 strani knjige velikega formata. Kopije podatkov bomo imeli zapisane na magnetnih trakovih. Ta oblika hranjenja je cenejša je pa skoraj neprimerna za čitanje podatkov. Po tovarni je zgrajena mreža, na katero bo mogoče priključiti okoli 30 zaslonskih ekranov in 6 tiskalnikov. Ti se bodo postopoma priključevali na računalnik glede na uvajanje obdelav. Vzporedno s prenosom obdelav iz Save, delamo na Po prevzemu patronata nad vrtcem Rezke Dragar v Stražišču s strani DO Teksti-lindus je bila prisotna stalna pomoč, ki se je odražala predvsem v obdarovanju otrok ob prihodu Dedka Mraza, ter pri odstopu odpadlih kosov blaga za namen izdelave otroških igrač. V obdobju zadnjih dveh let pa je pomoč presegla vsa pričakovanja. Izdelava in montaža igral na dvorišču vrtca, ponovna usposobitev peskovnika, organizirana očiščevalna akcija stanovalcev samskega doma, v katerem so nastanjeni delavci DO Tekstilindus, predvsem pa ureditev otroške telovadnice v spodnjih prostorih vrtca — vse to so velike pridobitve, ki jih je bil deležen vrtec Rezke Dragar s strani DO Teksilin-dus. Za starše vseh tistih otrok, ki so nastanjeni v vrtcu, so pridobitve pomembne predvsem z vidika duševnega in telesnega razvoja njihovih otrok, vzgojiteljicam vrtca pomenijo izboljšave kvalitetnejši pristop k izvajanju vzgojnega programa, medtem, ko v otroških očeh predstavljajo vse te spremembe neprecenljivo vrednost. Ni namreč možno opisati radosti otrok, ko so prvič vstopili v telovadnico. Iz mrzlega, kletnega prostora projektu upravljanja proizvodnje s pomočjo računalnika. Projekt je razdeljen na šest področij in sicer: predenje, tkanje v obratu I, tkanje v obratu II., barvanje preje, plemenitenje, oddaja — skladiščenje in odprema gotove tkanine. Z realizacijo tega projekta, ki bo zajela pretežen del tehnološko planske, materialne in delovne dokumentacije v proizvodnji, skladiščenju in prodaji, bo postavljeno ogrodje bodočega informacijskega sistema. O tem pa mogoče kdaj drugič. Direktor ekonom, sektorja Iva Mohorič so delavci DO Tekstilindus spremenili v toplo, prijetno telovadnico, v kateri so se otroci z navdušenjem vključili v vzgojni program. Vse te pridobitve nam narekujejo, da se v imenu staršev in vzgojiteljic vrtca Rezke Dragar zahvalimo za polno razumevanje poslovodne strukture DO Tekstilindus, kakor tudi strokovnjakom vzdrževalne službe in upravniku samskega doma. Istočasno pa nas vse zavezuje, da tudi v bodoče krepimo sodelovanje, ki je bilo doslej omejeno v večji meri na materialno pomoč DO Tekstilindus. Sodelovanje mora prerasti v obojestransko angažiranje, pri čemer naj večjo vlogo odigra tudi vrtec Rezke Dragar. Občasni spontani nastopi otrok s svojimi igricami in pesmicami bi nedvomno popestrili vzdušje vsaj ob pomembnejših dnevih v letu, kot je praznovanje 29. novembra, Novega leta, predvsem pa bi bila dobrodošla otroška igrivost in neposrednost ob praznovanju 8. marca — Dneva žena z ozirom na pretežno ženski kolektiv, kot je v tem primeru vaša delovna organizaci-j a. Še bi se lahko naštevale vrste oblik sodelovanja, vendar to prepustimo nadaljnjim dogovorom. Temelj globljega stika med Tekstilin-dusom in vrtcem Rezke Dragar je postavljen, potrebno je le nadalje graditi v obojestranskem interesu. Za vse, kar je storjeno doslej, pa se ponovno zahvaljujemo in želimo nadaljnje sodelovanje. V Kranju, dne 30. 10. 1987 Svet staršev iz vzgojiteljice vrtca Rezke Dragar Ob pregledovanju poslovnega poročila za prvih devet mesecev letošnjega leta ugotavljamo naslednje rezultate pri poslovanju naših počitniških domov: Počitniški dom v Novigra-du je bil odprt od 19. junija do 14. septembra, to je skupaj 87 dni, obiskalo ga je 2.416 gostov, od tega 562 delavcev DO, ostalih gostov (svojci, upokojenci, kooperanti, Svilanit Kamnik, Ideja Kamnik, Tekstilni inštitut Maribor, Jugotekstil Ljubljana, Zvezda Kranj ter drugih pogodbenih gostov pa je bilo skupaj 1.854. Izdanih je bilo 47.114 obrokov hrane ter ko-riščenih 14.307 nočnin. Povprečna dolžina letovanja je znašala 7 oziroma 10 dni. Gostje so bili z letovanjem v glavnem zadovoljni, kar lahko ugotovimo po pozitivnih vpisih v knjigi gostov, kakor tudi iz pogovorov z njimi. Največji problem je predstavljalo letos veliko večje pomanjkanje vode kot v preteklih letih. Za celo Istro bo potrebno sistem preskrbe z vodo urediti, za kar smo že naslovili peticijo preko Počitniške skupnosti Pineta enako pa tudi preko Skupnosti družbenih lastnikov stanovanj v počitniškem naselju Mareda. V počitniškem domu v No-vigradu so bile letos pred pričetkom sezone vse hišice znotraj in zunaj prepleskane, zamenjana je bila kritina na vseh strehah ter napravljena izolacija le-teh. Ostalo nam je še potrebno popravilo strehe nad kuhinjo in zgornjim delom jedilnice ter pralnico. Prav tako je ostala še potreba po ureditvi tlakov v hišicah za osebje, kar bo potrebno tudi povečati, oz. postaviti še eno novo hišico, v kateri bodo zagotovljeni osnovni sanitarni pogoji (WC in tuš). Počitniška stanovanja v Maredi so bila zasedena v času prvomajskih praznikov, nato pa od 1. junija do 28. septembra. Skupaj jih je koristilo 60 članov s svojimi družinami. Koriščenih je bilo skupaj 1.644 nočnin. Povprečna dolžina bivanja je znašala 7 dni. Do prihodnjega leta bomo morali vztrajti, da bo preskrba z vodo izboljšana, saj je goste motilo ravno to. Obenem pa se stanovanja veliko bolj uničujejo, če ni možno redno čiščenje in vzdrževanje. V glavnem so stanovanja dovolj lepa, opazili pa smo, da so nekateri izmed gostov pomazali tlake ter stene. V enem stanovanju je bil celo odmontiran in odnešen dvižni mehanizem za posteljo. Mislim, da smo glede tega na pravi sledi in da bomo krivca odkrili. Počitniški dom v Bohinju je odprt vse leto. Skupaj je letovalo 408 gostov, to je 100 članov s svojimi družinami ter upokojenci. Koriščenih je bilo 1.944 nočnin, povprečna dolžina letovanja pa je znašala 5 dni. Tudi počitniški hišici na Krvavcu sta bili odprti vse leto, skupaj pa jih je obiskalo 271 gostov. Koriščenih je bilo 905 nočnin. Povprečna dolžina letovanja je znašala 3,5 dni. Ob vpisovanju je komisija za letovanja ugotavljala, da v glavnem kapacitete zadostujejo potrebam, le za čas kolektivnega dopusta ter zimskih počitnic je bilo vedno povpraševanje večje od možnosti za razporeditev. Ocenjujemo, da bi bilo potrebno razširiti kapacitete še v zdravilišča, obnovitev stare koče na Krvavcu ter dodatno cca 5 stanovanjskih enot apartmajskega tipa ob morju. Ugotavljamo, da je počitnikovanje v lastnih počitniških kapacitetah za večino naših delavcev še edino sprejemljiva oblika dopusta, zato bomo morali posvečati vso skrb ohranjanju in razširitvam lastnih kapacitet. M. Mohar VZORNO SODELOVANJE Z VRTCEM REZKE DRAGAR V STRAŽIŠČU ITMA 1987 ITMA 1987 ITMA 1987 ITMA 1987 Za vse tekstilne strokovnjake je bilo letošnje leto v znamenju priprav za 10. mednarodno razstavo tekstilnih strojev. Razstava je bila odprta v dneh od 13. do 22. oktobra na razsta-viščnem prostoru PARC DES EXPOSITIONS DE LA PORTE DE VERSAILLES v PARIZU. To je brez dvoma največja tovrstna razstava, ki se organizira vsake 4 leta, vsakokrat na drugem mestu v Evropi. Podobna razstava se organizira tudi v Združenih državah Amerike pod nazivom ATME, vendar ni v tako velikem obsegu. Tudi na vzhodu organiziramo svojo IN- GLEMAŠ, vendar pa se še zdaleč ne more primerjati z ITMO. Letošnja ITMA je bila vsekakor rekordna, saj je bilo prijavljenih več kot 1260 razstavljal-cev, ki so imeli na voljo cca 142.000 m2 razstavnega prostora. Našo državo je zastopala le Utensilia iz Ljubljane s svojimi proizvodi. Razstava je namenjena izmenjavi mnenj in izkušenj med proizvajalci tekstilnih strojev, tehnologov proizvajalcev tekstilnih barvil, kemikalij in TPS in tehnologov praktikov iz tekstilne industrije. KAJ JE NOVEGA NA PODROČJU PREDENJA Primer pogona vreten prstančnega stroja: vsako vreteno — elektromotorček, možna maksimalna hitrost do 25.000 obr./min. Primer priprave za izvršitev avtomatskega snema na fla-jerju Predilci smo si skušali ogledati čimveč vsega, kar je za področje predenja bombaža oz. vlaken bombažnega tipa. Za področje predenja je razstavljalo cca 300 firm. Skupna ocena ve- lja: proizvajati več, hitreje, kvalitetno z vključitvijo računalniške tehnike in robotizacije. Razvoj gre naprej, tako v nadaljnjem izpopolnjevanju klasične proizvodnje, na drugi strani pa se izpopolnjuje OE predenje in novo — frikcijsko predenje. Pa poglemo nekaj najbolj tipičnih predstavnikov: Na področju čiščenja in mika-nja se dosežki v avtomatizaciji še dopolnjujejo in je vse več proizvajalcev, ki se v konstrukciji strojev precej izenačujejo. Tako imamo za odpiranje bal »UNIFLOC« pri firmi Rieter, OP-TOMIX pri firmi Hollingsworth-Hergeth, Marzolli-ju BIZ/E pri Schubert-Salzer-ju MO 28 in podobno. Pri čistilnih strojih se skuša doseči maksimalno čiščenje in hkrati odstranjevanje prahu, za kar je še posebno važno, če je predvideno OE predenje. Frikcijski predilnik F. Rieter razstavlja mikalnik C 4, ki je isti kot so naši z nebistvenimi izboljšavami. Ostaja še naprej med vodilnimi. Tudi F. Marzolli ponuja mikalnik z zmogljivostjo do 100 kg/uro (teoretično). Firma Hollingsworth pa ponuja karde iz Hergeth-ove-ga programa ter iz lastnih rekonstrukcij vseh tipov. Vse izvedbe so popolnoma avtomatizirane, obratujejo v zaključnem krogu s pripadajočo reciklažo (pri nas imamo to že delno tudi urejeno). Raztezalke imajo vse po vrsti vgrajeno elektronsko regulacijo številke, in praktične hitrosti do 800 m/min. Flajerjev ni bilo mnogo razstavljenih, najbolj ekskluziven je še bil pri firmi Marzolli, kjer je sicer ostal pri hitrosti 1300 ob/min, vendar ima urejeno avtomatsko snemanje polnih navitkov in nastavitev praznih cevk. Ko se ta faza izvrši, se stroj požene, brez povezovanja predpreje ob cevko. Ob demonstraciji na sejmu se ni pretrgala niti ena nitka (pramen)!. Prstančni stroji so na področju predenja, posebno finih številk še vedno nenadomestljivi. Kljub temu pa je prav tu dosežena in predstavljena zelo visoka stopnja avtomatizacije. Prvo je vsekakor avtomatsko snemanje kopsov in natik praznih cevk, to imajo vsi predstavniki. Prav tako so šli pri tem dalje, in sicer, da je vsakemu prstančnemu stroju priključeno še nekaj pre-vijalnih vreten s tem, da se sproti previjejo vsi izdelani kopsi, ki avtomatsko pridejo s prstančnega stroja. Število previjalnih vreten pa zavisi od zmogljivosti prstančnega stroja. Da je čimbolj rentabilno so tudi prstančni stroji dolgi z okrog 1000 vreteni. Pojavile so se izvedbe posameznega pogona vreten (vsako vreteno — elektromotorček), vendar je to cca 100 DM po vretenu dražje. Po drugi strani pa to omogoča brzine vreten do 25.000 obr/min (ali hitrost trave-lerja do 50 m/sek). To je praktično prikazala firma Reiners+ ! Fürst! Na prstančnem stroju so predstavili še nekaj novosti: Naprave za čiščenje niti spodnjega konca vreten (deluje med obratovanjem), na slednje je naprava za vezanje pretrgov in naprava za menjanje predpreje. S Süssen — Plyfil: predenje iz pramena, nato dvojenje in navijanje na križni navitek temi dodatki postaja prstančni stroj popolnoma avtomatiziran. Ob boku prstančnega stroja pa imamo rotorski predilnik ali na kratko OE (Open End) stroj. Tu imamo vrsto proizvajalcev kot so Schlafhorst, Rieter — Ingolstadt, Murata pa Savio, Platt Sacolowel in drugi, ki so te stroje popolnoma avtomatizirali. Hitrosti rotorjev se sučejo že od 80.000 do 110.000 obratov na minuto! Vsi imajo pri tem urejeno avtomatsko snemanje, vezanje in čiščenje rotorjev. Ob tako popolni avtomatizaciji lahko en delavec poslužuje do 10 strojev (po cca 200 rotorjev)! Seveda je na vseh območje predenja do 15 tex, najrentabil-nejše okrog 30tex. Pri tem se lahko izdela navitke težke do 5 kg! Ker so stroji opremljeni z elektronskimi čistilci, je zaga-rantirana visoka raven kvalitete, z uporabo raznih predilnih šob, pa se doseže tudi želen iz-gled preje, kar seveda uporabnost te preje močno razširja! Na pohodu je tudi novo — frikcijsko predenje, to je formi- Prstančni stroj z avtomatskim snemanjem in s priključenim previjanjem (MURATA) ranje preje z zračnim curkom, kar omogoča še večje hitrosti. Uporabnost te preje je zaenkrat še močno omejena, še najbolj je uporabljiva v dekoracijske namene, kar pri nas ne pride v poštev. Zanimiv je razvoj v tej smeri, ocenjuje se, da sta pri tem najdlje prišli firmi MURATA in Hollingsworth (Platt Saco-lowel). Zanimiv je izdelek firme Süssen, ki je predstavil dva stroja, in sicer: »PLYFIL«, kjer izdeluje prejo direktno iz pramena, nato pa jo po izteku iz raztezala dvoji in navije na cilindrično cevko. Tako se nato na sukalniku po-suka. Območje predenja je od 25 tex X 2 do 8.3 tex x 2. Drugi izdelek pa je »PARA-FIL«, kjer se predenje vrši tako, da se predloženi snop vlaken ovija (poveže) s filamentom, kar da prejo izredne trdnosti, seveda največ uporabne v dekoracijske namene, pa tudi za trikotažo! Previjalni stroji so vsi oprem- ljeni s »splicerji«, to je vezalci brez vozla, avtomatsko urejeni, celo taki, da lahko previja dve kvaliteti in sam izbira kopse, ki so lahko pomešani. Slednje je predstavila firma MURATA, katera na področju previjanja dominira na vsem razstavnem prostoru. Razstavljali niso le proizvajalci strojev, ampak je bilo zelo veliko drugih firm, ki proizvajajo razne pripomočke, brez katerih tudi ne gre, zanimive so domiselne rešitve in zelo uporabljive v praksi. Naj jih omenim le nekaj: priprave za natik tekačev, razni pripomočki za čiščenje, vzdrževanje in vsekakor najbolj opazni razni računalniki za spremljanje vseh mogočih podatkov. Skopo odmerjen čas ni dopuščal natančnega ogleda vseh, vendar si bomo skušali z vsemi ostalimi seznaniti z literaturo, katere je precej na voljo. V okviru naših finančnih možnosti pa bomo skušali kar največ teh stvari realizirati. Značilnost razstave je, da ni bilo opaziti klasičnega tkalskega stroja z udarnimi ročicami in čolničkom, prevladuje ponudba z »grajferskim« in projektilmm vnosom votka, ter vnosom votka s pomočjo zraka. Firma Picanol je na primer razstavila 11 tkalskih strojev, od tega 6-grajfer-skih 5 na zrak. V kolikor bi vzeli ta podatek za neko povprečje, bi to pomenilo 45 % udeležbo tkalskih strojev na zrak, kar seveda ni pravo povprečje za vse razsta-vljalce, pa vendar je to nek podatek, ki nam pove smer razvoja. Delovne širine oziroma vdete širine v grebenu so pomaknjene navzgor in sicer od 190 do 330 cm z maksimalnim vnosom votka do 1500 m/' — velja za Picanol na zrak, grajferski vnos istega proizvajalca pa je 900 m/' pri širinah 190—280 cm. Sulzer — Rütti je prav tako razstavljal 32 strojev, od tega jih je bilo 18 z vnosom votka s pomočjo projektila v delovnih širinah od 190—430 cm, z učinkom do 1000 m/minuto, 4 stroje na zrak z vnosom votka do 1760 m/min, in 10 strojev z »grajferji« z možnostjo vnosa votka 980 m/min v delovni širini 140—280 cm ter izmenjavo 12 barv. Za tehnologijo plemenitenja je ITMA prikazala naslednji trend razvoja: 1. Nadaljnji razvoj kontinuir-nih postopkov beljenja, barvanja, tiskanja, ki so procesno vodeni z nalogo izvajati tehnologijo potrebnih parametrov ob najbolj racionalni uporabi energije, kemikalij in z upoštevanjem zahtev do varstva okolja in odpadnih voda. 2. Uvedba delne ali popolne robotizacije za faze plemenitenja, ki predstavljajo za delavca zdravju škodljivo delo. 3. Dopolnitev že obstoječe tehnologije in obstoječih strojev z MICRO PROCESSORCEN- TROL SISTEMOM. Ti sistemi imajo lahko svoj računalnik ali so priključeni na centralni računalnik, odvisni od možnosti, ki so v posameznih podjetjih. Firma SEDO proizvaja različne programatorje za vse vrste plemenitilniških strojev, s katerimi vodi celotni tehnološki program posameznega stroja, kemijsko tehnologijo z doziranjem kemikalij in barvil, ter ostale procese segrevanja, hlajenja, ožemanja, itd. Najbolj znani tovrstni progra-matorji so naslednji: DS 100 — vodi doziranje kemikalij in barvil Collorex — avtomatsko regulira izčrpavanje flote PC 350 — regulacija sušenja in ožemanja PC 150 — regulacija časa, po-služevanje, rentabilnost oziroma gospodarnost postopka PC 4000 — popolno avtomatsko krmiljenje stroja. Na ITMI je nakazan trend razvoja nadaljnje tehnologije, ki je bolj v neodvisnosti od človeka, kot tudi uporaba robotov. Nadaljnji primer uporabe računalnikov je tudi patent firme Vsemu temu sledi prilagoditev listovk, ekscentrov in drugih elementov za tvorbo zeva, podajanje osnove in navijanje tkanine. To je v glavnem doseženo s pomočjo dodatnih pogonov, ki so med seboj vsklajeni in vodeni s pomočjo elektronike. Elektronika in vgrajevanje le-te v stroje omogoča časovno hitre reakcije stroja ob signalu motenj. Poleg teh možnosti ponuja slednja tudi vpogled v različne podatke v zvezi s kontrolo gostote, število pretrgov osnove ali votka, čisti čas obratovanja in druge podatke, ki se jih uporablja za izračun ekonomičnosti in produktivnosti. Ob vsem, kar smo videli, lahko zaključimo, da so na trgu vi-sokoproduktivni stroji tkalske tehnologije, z vgrajeno elektroniko, ki omogoča avtomatizacijo delovnih postopkov, lažje vzdrževanje, zmanjšanje tipičnega tkalskega hrupa, večjo varnost pri delu in ne nazadnje — izdelavo visoko kvalitetnih tkanin. Ob vsem naštetem pa kljub moderni tehnologiji brez dobrih, sposobnih delavcev še vedno ne bo šlo. STORK SKRINS in STK KUFSTEIN, pri katerem računalnik upravlja risanje dessenov, graviranje pa se izvaja na že lakirano šablono z LASERSKIM graverjem. Mesto tekstilnega strokovnjaka se vse bolj izpostavlja pri razvijanju in pripravi posameznih programov za posamezne tehnologije. Celotno gradivo po posameznih tehnoloških področjih bo objavljeno v nadaljevanjih v našem časopisu tako, da bo vsak bralec dobil osnovni pregled napredka v tehnologiji plemenitenja, to je beljenja, barvanja, tiskanja, apretiranja in graviranja. Predobdelava tkanin Stroji za predobdelavo tkanin s tehnološkega vidika nimajo veliko sprememb. Izboljšave so predvsem v detajlih, ki omogočajo, da stroj zavzema čim manj prostora, da posamezno fazo opravi čim hitreje, enakomerno in optimalno učinkovito, da porabi čim manj energije in vode, posluževanje in čiščenje je enostavno, vključuje varstvo okolja — delovnega mesta. Pri tem pa pomaga računalniško vodenje in nadzorovanje posameznega stroja oziroma postopka, zato je večina novih naprav in strojev izdelana tako, da je mogoče priključiti računalnik. Pri velikih hitrostih (150 m/min in več) pa ročno upravljanje stroja niti ni več možno kaj šele zadovoljivo, zato je vodenje in nadzor z računalnikom nuja. Tehnološka sprememba je pri mercerizaciji. Bombaž v vročem (60°C), močnem lugu sicer manj nabrekne, vendar enakomerneje, ker se laže prepoji. Tkanina pri tem ne dobi leska, je pa ena- (Nadaljevanje na 10. strani) TKANJE Na področju tkanja in tkalske priprave je prav tako opaziti močan razvojni napredek. Avtomatizacija delovnih faz in samokontrola delovanja strojev in naprav s pomočjo elektronike in mikroprocesorjev vsekar spodriva fizični napor posluževalcev, zahteva pa veliko večjo stopnjo znanja. Znane firme za proizvodnjo tkalskih in pripravljalnih strojev, kot n. pr. Sulzer — Rütti — Švica: Picanol — Belgija, Vamo-tex — Italija, Sucker — Nemčija, Beninger — Švica in mnogi drugi, so predstavili svoj proizvodni program na 173-tih mestih, kar nam da slutiti množičnost in velikost ponudbe. PODROČJE PLEMENITENJA ITMA 1987 (Nadaljevanje z 9. strani) komerneje in bolj sprejemljiva za barvila. Benninger mercerizirni stroj Dimensa je izdelan za vročo mercerizacijo. Pri konstruiranju so upoštevali izkušnje s starimi izvedbami. Skušali so združiti prednosti mercerizirnega stroja z verigo in valjčne mercerizirke in seveda odpraviti pomanjkljivosti obeh. Garantirajo, da je širina tkanine pri izstopu iz stroja enaka širini surove tkanine. S tem je odstranjena nevarnost, da bi bila gostota v območju robu tkanine večja glede na sredino in v gotovem stanju ima tkanina optimalno stabilne dimenzije. Stroj se sestoji iz impregnir-nega dela za vroče mercerizira-nje, ki skrbi za hitro in intenzivno impregniranje v zelo kratkem delu z odgovarjajoče majhno količino močnega luga v obtoku. Reguliranje koncentracije luga in temperature je avtomatsko. Z novo hladilno in »odležal-no cono« dobimo ohladitev na sobno temperaturo. S tem se konča vroče merceriziranje. V tem delu je tkanina v širinskem stanju, teče preko valjev. Sledi veriga z iglami, ki razpne tkanino pred začetkom stabilizirnega dela, kjer se tkanina omaka, da koncentracija luga pade na 8° Bé in potem vstopi v stabili-zirni del, kjer je vroča voda. Stroj zaključita dva intenzivna, zelo kratka pralna stroja in nevtralizirni del. Stroj je usposobljen za avtomatizirano vodenje z računalnikom, da bi poenostavili delo za vzdrževanje predpisanih pogojev, za znižanje stroškov, povečanje izkoristka stroja in za nadzor postopka. Seveda še vedno izdelujejo nam znane valjčne mercerizirne stroje, ki imajo vgrajeno visokotlačno vmesno ožemanje in intenzivnejše pralne stroje ter možnost računalniškega nadzora. Tak je n. pr. mercerizirni stroj Goller. Valjčni mercerizirni del se zaključi z ožemanjem z visokim pritiskom, ki iz tkanine iztisne čim več močno koncentriranega, hladnega luga, Taka tkanina vstopi v stabilizirni del, ki ima novo kaskadno izvedbo s protitočnim vodenjem razredčenega luga, kar omogoča črpalka enakomerno v vsakem kaskadnem delu. Pred vstopom v pralni del stroja, po nevTralizirnem delu in pred izhodom tkanine iz stroja so tudi ožemalni valji z visokim pritiskom. Stroj je uravnan za merceriziranje mokre tkanine in ima avtomatsko kontrolo koncentracije luga v stabilizirnem delu. Tu je velikega pomena vključitev naprave za vračanje uporabljenega luga v proces. Naprava je sestavljena iz eno ali večstopenjskega uparjanja vode iz razredčene raztopine luga in poveča koncentracijo do mercerizirnega luga. Nezaželjene snovi, ki so v razredčenem, uporabljenem lugu, očisti s termičnim, mehaničnim ali kemičnim postopkom. Nazaj dobimo tudi 95 % energije, ki jo rabimo za pogon. Zato obremenitev parnega sistema ni bistvena. Naprava ima vgrajene različne filtre, uparilne dele, regulator koncentracije, dozirno napravo za eventuelno dodajanje omakalnega sredstva, separatole in hladilne aparate. Izkuhavanje in vroče beljenje z vodikovim peroksidom se v glavnem vrši mokro-mokro. Ti stroji so sestavljeni iz pralnega dela, impregnirnega dela, parilnika in pralnega dela. Na koncu je lahko vključeno še su- šenje na bobnastem sušilniku. Pralni stroji so intenzivni z dvojnim meandrom, da porabimo malo vode in energije. Impre-gnirna kad ima avtomatsko doziranje, ki je lahko tudi računalniško vodeno in nadzorovano. V parilniku je tkanina napeljana samo širinsko ali kombinirano širinsko preko valjev in odleža-nje na brezkončni valjčni postelji. Tudi celoten postopek kuhanja oz. beljenja je mogoče voditi in nadzorovati z računalniško opremo. Procesno tehniko — vodenje in nadzorovanje strojev z računalnikom so nam predstavili pri firmi Küsters na primeru pred-obdelave tkanin, to je CONTI-CON V 1, mikroprocesno vodenje za mokro-mokro impregniranje. Mokro-mokro impregniranje je velik napredek pri predobde-lavi, za vodenje pa je zelo zahtevno. Tkanina mora pri prehodu skozi impregniraj del imeti enako koncentracijo od začetka do konca. Tkanina v tem delu sprejme obdelovano floto in jo odnese s seboj. To floto je treba nadomestiti s svežo. Če bi tkanina samo jemala impregnirno floto, bi bilo krmiljenje enostavno. Težava nastopi, ker tekočina, ki jo tkanina prinese v impregnimi del, floto razredči. V kakšni meri se to dogaja, je odvisno od izmenjalnega faktorja, ki je različen, odvisen od tkanine in impregnirnega dela. Le z znanim izmenjalnim faktorjem lahko vzdržujemo konstantno koncentracijo. Izmenjalni faktor določimo tako, da izmerimo koncentracijo v impregnirnem delu na začetku obratovanja in spet po določenem času. Pri enakomernem obratovanju stroja je sprememba koncentracije odvisna od izmenjalnega faktorja, ki ga potem lahko izračunamo. CONTICON izračuna potrebni dodatek flote z ozirom na težo tkanine, hitrost obratovanja, vlažnost tkanine pri vstopu in iz- stopu ter izmenjalni faktor. Ta izračun se izvrši v mikroprocesorju. Obratovalna hitrost se meri in beleži pred impregnir-nim delom. Vstopno in izstopno vlažnost tkanine po izbiri vzamemo kot vrednost, ki jo merimo in beležimo ali jo določimo za posamezno tkanino z merjenjem in kot tako vstavimo v sistem. Teže tkanin so shranjene v sistemu. Dodatki se dozirajo po principu težnosti. Dotekanje se nastavi z regulirnim ventilom na za-željeno količino. Merilci prekota natančno kontrolirajo, če so nastavljene količine tudi v resnici dozirane. Motnje regulirnega ventila sistem avtomatsko kompenzira, če pa to ni več mogoče, opozori na napako. Krmiljenje pretoka se odlikuje po moči in zanesljivosti obratovanja. Vsebina impregnirnega dela kroži in se filtrira, da ne nastajajo mrtva področja nečistoč. Tudi prvo polnenje impregnir-ne kadi vodi mikroprocesor. Na željo kupcev se lahko vključijo še druge funkcije. Vodja stroja vstavi številko artikla, kar avtomatsko sproži vsa preračunavanja in krmiljenje. Titracije so potrebne le za določitev izmenjalnega faktorja, ko je ta znan, pa le še na daljši čas za kontrolo sistema. Krmiljenje dodatkov je lahko za vsako kemikalijo posebej, ali pa nekaj kemikalij združimo v en dodatek. V praksi je običajno ločeno dodajanje luga in vodikovega peroksida. Z mikroprocesorjem krmiljen postopek omogoča enakomernejšo predobdelavo in s tem manj težav pri nadaljnjem plemenitenju, manj titriranja, ni napak zaradi avtomatskega opravljanja, manj strežbe in motenj v primerjavi z dozirno črpalko. Računalniško programirati in voditi je mogoče vsak stroj, če je za to usposobljen: imeti mora možnost nastavitve in merjenja pretoka vode, temperature, ožemanja, doziranje kemikalij itd. Poleg strojnih podatkov rabi računalnik še podatke o artiklu, da med obratovanjem stroja dejanske vrednosti uravnava z zahtevanimi. Potrebna računalniška oprema je v omari ob stroju: monitor, tastatura, tiskalnik in računalnik (mikro procesor), ki je lahko voden od centralnega računalnika. Uporaba računalnikov se uveljavlja tudi na področju dezini-ranja. Sklop sistemov barvne metrike z različnimi sistemi de-ziniranja je na razstavi prikazal High-tex-systems pod nazivom »Colimage«. Mercerizirni stroj Dimensa , ;;s