Tečaj III, V četertck 14. sušca (marca) 1850. Ust 11. Milosereen medved. IMeki bogatin je imel jezepolnega mermravca, medveda, po imenu Muri v posebnem hlevu zaper-tega. Muri je bil večidel hude volje ino tako nepri-Ijuden, da še pogleda mimogredočih ne more mirno preterpeti, ogledovavcu pa gotovo vsakemu zobe pokaže. Bil je strah mladih ljudi cele okolice, ino matere so nepokorne otroke z Muritom strašile. — Neki merzli zimski večer mali Ljudevit, zapuščen si-rotek, nikjer stanovanja ne dobi, ino sem ter tje hodeč, se nameri na hlev hudega mermravca. Ljudevit zleze v hlev, ter tako zbudi že spečega medveda/ kateri strašno zarezi ino malega prederzneža že s svojo kertico (Jaco} kazniti hoče, Deček pa se vleže tre-petaje medvedu na stran, in tako gane mali sirotek celo divjega Murita, da mu prizanese, ga objame, mu tako toploto deli in mirno eden poleg drugega spita do belega dne. Nato Ljudevit svojega dobrotnika zapusti. Odsihdob je vsaki večer k Muritu spat hodil, kateri ga je tudi že težko pričakoval in mu vsakokrat kaj živeža prihranil. Dolgo sla prijazno v družbi živela, nju prija-telstvo se ni zvedilo. Enkrat pa pozabi postrežnik Muritu navadno večerjo prinesti, kar še le stori, ko i. že mali Ljudevit sladko v toplem naročju medveda spi, ino se mu morebiti veselo sanja od skerbne ljubezni starišev, kateri mu že od davna pod zeleno odejo počivajo. Službenik (o viditi tiho odide, pove to čudno prigod bo svojemu gospodarju ino v kratkem se množina ogledovavcev zbere. Vsi se čudijo obnašanju Murita, ki je tiho in mirno sedel, kakor da bi se bojal, svojega malega prijatla iz spanja zbuditi. Ljudevit zbudivši se, se prestrdši, ker si je mislil, da bode zavoljo svoje prederznosti hudo iepen; ali gospodar se ne da v miloserčnosti neumnej zveri prekositi, sprime prijazno Ljudevita ino odredi mladega sirotka s svojimi otroci. Muri se dolgo žalosti za zgu- \ bljenega tovarša, ker mora sopet sam v svojem hlevu prenočevati; ali od veselja zarujove, kadar ga Ljudevit obišče, da ga pogladi, ino mu kaj posebnega jesti v znamenje hvaležnosti prinese. Ne zapuščajmo sirot, da nas divje zveri ne osra- HlOte! Radoslav. ornim jviOia . hvrgmjia Jibofgofj Dilianje. — . Ii8 .• Brez jedi in pijače, ki jih tako potrebne čislajo, bi vendar človek še nektere dni živel, brez zraka pa še ure ne. Zamašite človeku usta in nos, in njegov malin se bo koj vstavil, zubeljc njegovega življenja bo ugasnil. — Pljuča so mehu podobna. kadar se stisnejo, zrak iz sebe pahnejo; če ga pa v se potegnejo, se močno razpnejo ali raztegnejo. Ker zamorejo toliko zraka shraniti, morajo votla biti. Njih votljava pa ni iz ene velike, ampak iz več tavžent majhnih luknjic ali predalčkov, do kterih je zraku pot odperta. Ena serčna žila, velika odvodnica imenovana, pelje kerv iz serca po svojih lastnih potih ravno v enake luknjice ali predalčke, da pride tako kerv do gotovega dotikanja z zrakom. Tukaj se pa godi neko loče-nje in novo zedinjenje. V 100 delih navadnega zraka je 79 delov gnjiloga-za, 21 kislogaza in nekaj, pa celo malo vogelnokislogaza. 83 Naj potegue zdaj človek z enim dihlejem, postavimo. 10 delov zraka, bo v letih 8 delov gnjilogaza in 2 dela kis-logaza. Gnjilogaza pahne nazaj vun, kolikor ga je noter potegnil; s kislegazom je pa velika prememba. Razkroji se v kislic in gorkoto: nekaj kislini se združi s kervjo iii jo na rudeče pobarva, nekaj se ga pa zedini z vogel-cem, ki ga je ker v seboj v pljuča pripeljala, da se tam iž nje odločva, in z gorkoto sprimši se, postaja vogelno-kisli gaz, ki ga iz pljuč puhamo. Pri vsakem vdarku ali bitku serca nova kerv v pljuča priteče, druga"kervna žila, kiji privodnica pravijo, jo pa iz imenovanih luknjic od vogelca očiščeno, in s kislicem napojeno v serce nazaj pripelje, od kodarsepo drugiserčni žili, ali odvodnici — ki se zmiraj v veje do naj manjših razdeli — zopet po celem telesu razlije. Iz vsih telesnih koncev in krajev pa leze nazaj, dokler po neki sami kervni žili ali veliki pri vodnici v serce ne priteče. Iz rečenega je očitno, da je gnjilogaz v krotenje ki-slogaza vstvarjen, da bi nam kislogaz preveč čist ne škodoval; da kislogaz razkrojivši se v gorkoto in kislic, nam daje gorkoto, ki se iz pljuč in po kervi v celo telo razširja. Naj manj je pride na telesne konce, toraj nas naj hitreje v nos, roke in noge zebe. Toraj berže stare ljudi in mnoge bolnike zebe, ker po njih telesih-veliko bolj počasi teče. Mladi ljudje so pa veliko gorkeji, ker bolj hitro dihajo, in kerv hitro po njih žilah teče, in jih tedaj bolj greje. Ko dihanje neha, neha tudi v pljučih krojenje kislogaz v gorkoto in kislic: tu se fabrika ali malin vstavi, življenje vgasne, merlič postane merzel; — kjer se več ne kuri, oginj vgasne. Iz tega je tudi očitno, da v majhni tikoma zaperti slanici zamorejo ljudje, ko jih je več, v kratkem času po dihanju kislogaz v vogelnokisli gaz spremeniti J kjer pa ni kislogaza, se dihati ne da. V čistim gnjilo-, vodeno- ali vogelnokislem gazu mora tedaj vsaka živa stvar zadušiti se, toraj naj se človek tacik gazov varno ogiba. Očitno je pa tudi, da v zraku zamorejo mnoge raztopljene in nam 84 i ¦ škodljive reči plavati; ktere, ko jih dihaje v svoja pljuča potegnemo, pridejo tukaj s kervjo v dotikanje, in tako za- more marsiktera huda bolezin na ravnost v kerv zalesti. Ogibati se je tedaj tudi tacih nezdravih ali kužnih zrakov. (Po Ver love. kem.J Nekaj o« stare Ljubljane. CKonec.) . ¦ - -------------------------------------------------- Od obeh imenovanih zidov se še ostanki najdejo, llib-či in čolnarji so imeli svoje koče zunaj mesta in za opravljanje božje službe in občno molitev so imeli cerkvico, ki je bila svetemu Miklavžu posvečena. Toda meslnjanoni je bilo kmalo v njih ograji prevoz-ko, in pretesno: toraj so se tudi jeli zunaj mesta vselo-vati, in toraj so vsi tisti novinci, ki so tudi želeli v tem kraju svoja stanišča imeti, si morali zunaj mesta svoje hiše zidati. Tako se je zgodilo, da je bil v več letih tudi prostor, kjer je zdaj veliki terg, in kjer so v tistih časih ribči stanovali, z novimi hišami napolnjen. Toraj so naredili Ljubljančani za varnost novih pohištev tretji zid, z grada doli po učilišnih ulicah proti zdajni veliki straži *) Tudi od tega zida se še ostanki najdejo. llibče pa in vse čolnarje so pregnali Ljubljančani iz novega mestnega dela, kteri so se toraj na drugo strau potoka Ljubljanice spravili, ker je zdaj K rakov o in Ternovo. Pred je bila tam puščoba in druzega ni ra-stlo kakor ternje. od kodar tudi beseda ..Ternovo." Na sredi novega mesta so sozidali, kjer je bila prej mala cerkvica svetega Miklavža, veliko cerkev, ki je bila potem tudi za poglavitno vsega mesta snpoznana. Tisti del mesta, ki je bil naj poprej sozidan, so imenovali stari terg, drugega pa veliki terg, kjer je bila v tem delu velika cerkev in s vetovavnica. **) Namesto mostov so bili tačas večji del le brodovi, in še le potem, ko je bilo *) Straža namesto ptujke ,.vahta." *y) Svetovavniea „ „ „rolori." 85 uni kraj vode veliko selišč postavljenih, ki so jim v razloček novi terg rekli, so tudi mostove napravili. Klet za vjetnike (vjetnišnica) je bila med starini in velikim tergom, pri zdajnem čevljarskem mostu, in tisti kraj je bil imenovan Tranča. To ime je ostalo. Mestni poglavarji, ki so se takrat krajni grofi (Mark-grafen) imenovali, so prebivali na hribu: in še le potem ko so prišli začasni vladarji (guvernerji), so sozidali tim v stanovanje veliko hišo ali grad, v kterem še zdaj kraju-ski vladarji stanujejo, in od tega grada ima, če se ne motim, predmestje ,.Gradiše" svoje ime. *) V poslednih časih so jetnike spod Tranee na grad, kterega so tedaj veliko prizidali, predjali. To je kratek popis stare Ljubljane, kterega gotovost stara imena in ostanki, ki se tu ali tam najdejo, poterdijo. Gvilfeim v*i. ¦ ------------ H.aho Indijani polnočne Amerike zverino love. __ Gospod Baraga od te reči tako pišejo: Ker je streljanje in pobijanje gojzdnih živali poglavitno opravilo Indijanov. in se eni rodovi samo od tega žive, se toraj že precej v mladosti tega dela navadijo. Nekdaj ni Indijani so samo z loki in pušicami zverino streljali. Ker niso imeli železa, so na koncu svojih lesenih pu-šic ojstre kamne privezovali, ali pa so imeli lesene s ko-tloviuo ali kufrom okovane pušice. — Zdaj pa imajo Indijani že skoraj v vsili krajik puške ali Hitite, toda je še zmiraj veliko Indijanov, kteri raji z loki in pušicami streljajo, in ž njimi velikokrat več zveri pobijejo, kakor drugi z puškami, ker so od mladega navajeni loke dobro prožiti, in skoraj vselej tisto reč zadeti, v ktero merijo. Ze majhini otroci imajo majhine loke in pušice, da se vadijo streljati. Ko so veči, dobe" močnej- *) Linhart pa je le misli, da ima predmestje »Gradišč" ime od starega rimljanskcga g r a d i S č a ali t a li o r j a , kterega ostanki se .se na M i r j u zunaj Ljubljane vidijo. Vi"edn. 86 še loke, ali pa si jih še celo sami narede, in včasi celi dan ptice streljajo, kterih večkrat tako veliko domu prinesejo, da jih imajo vsi zadosti jesti. Indijani so navadno leni 5 kedar pa v*gojzdu'zver za-r gledajo, ktero hočejo iistreljiti, se jim ne vidi, da bi bili leni, temuč tečejo za živalijo, kakor da bi jo liotli vjeti. Se bolj čudno je pa, da zamorejo tako dobro živali sledit^ ker včasi celi dan za kako živalijo hodijo, in njenega sleda ne zgube. Še celo ponoči, kedar je naj bolj tema, če slišijo ktero žival menio hiše iti, precej vedo, ka-košna žival je, dasiravno je ne vidijo. Tega so Indijani tako navajeni, da se še Evropejcem smejejo, kedar se jim ti zavoljo tega čudijo. Pred nekaj časom je bil Evropejec ponočni čas Indijanskega psa ustrelil, ker je mislil, da je volk. Indijani so mislili, da je Evropejc to nalašč storil, so ga tedaj prijeli, in so ga ho ti i pretepsti. Evropejec se je izgovarjal, da ni psa vidil, ker je bila temna noč. Indijani so pa rekli: Kaj nisi mogel poslušati, da bi bil iz šumenja njegove hoje ali njegovih stopinj spoznal, če je volk ali pes? Evropejec je djal: Meni se zdi, da ni človeka na svetu, kteri bi to razločil. Indijani so ga pa zasramovali, in so se mu smejali, da tako neumno govori. (Konec sledi.) •-IHJ Novice za mlade ljudi. ----- (Hudodelstva na Krajnskem.) Pretekli teden smo brali v Dunajskih Novicah pregled hudodelstev, ki so se zadnja 3 leta v več kronovinali našega cesarstva zgodila. Samo v kronovini, ki obseže Terst, Istrijo, Goriško, in na Koroškem se manj hudodelstev šteje kot na Krajnskem: v vsih drugih več. To spričuje dovolj, da so ljudje na Krajnskem, sploh rečeno, pridni. Čuditi seje pa, da je bilo na Krajnskem izmed sto hudodelstev uavprek ali počez po dvanajst vbojev ali vmorov, v drugih kro-novinah pa k večjemu po sedem. To mora vsakega pra- ^ , i . , ;., a v vega domorodca z žalostjo-navdati. Ce pa pomislimo, kak- ' šni hudodelniki da večji del ljudi vbijajo in morijo, vidimo in vemo iz lastnega prepričanja, da so večjidel neotesane^ ki niso nikdar v šolo hodili, ampak skoraj brez vsega poduka vzrastli, kot nema živim. Če takemu človeku kdo le zalo besedico reče, ga kar z nožem drapne ali pa s kolom po glavi mahne, da je prec po njem, kakor bi bil človek kakšna muha. — Premili mladeuči po Krajnskem! radi tedaj hodite v šolo in verno poslušajte blage nauke. Skerbite pa tudi potem, ko bodete vi gospodarji, bolj za šole, kot po kmetih zdaj skerbijo. Veliko jih je, ki nočejo še drev za šolo dajati, čeravno se njih otroci v šoli tako koristnega branja, pisanja in drugih potrebnih naukov uče. Ali ni ta žalostna? (Ogenj pri dolgem mostu in v Škarucni.) V sredo teden zjutraj je pogorela po hudobnežu nalašč zažgana hiša, ena krava in dvoje svinčet pri dolgem mostu, eno uro od Ljubljane. Troje ljudi so komaj oteli. Ker je bil gospodar za tri sto goldinarjev zavarovan, je dobil še tisti dan po oskerbniku pogorelske družbe sto goldinarjev, unih dve sto bo pa dobil, berž ko krov na hišo postavi. Ali ni to koristna naprava? — V ponedeljik zvečer je gorelo v Škaručui. Pravijo da je treščilo v neki pod, in razun 3 hiš in cerkve vse zgorelo. Tukaj pa jih je bilo neki prav malo zavarovanih. Kaj bodo Adaj počeli reveži? - ------------------------------- >i>f Hvaležni slon. . ¦•.. ____________ Neka vertnarica je dala slonu indijanskega gospoda vsaki pot, kolikorkrat so ga memo nje po tergu peljali, pest zelenjave.. Enkrat slon zdivja. — se izterga, in razsaja po tergu, da je strahota. Vsi ljudje beže in se skrivajo. Tudi vertnarica leti strahoma tod tam, pozabi pa prevelike groze svoje ljubo dete, ki ga je pri sebi imela, sa-boj vaeti. Ali ko slon, ki je vertnaričino mesto dobro poznal, do deteta prirobahi, mu nič zalega ne stori. Nalahko 88 ga vzdigne s svojim rilcem in položi na ploščato streho bližnje hišice. — %„¦, - Vraže ali prazne vere. Ce se komifv nic, to je napak natoči, ni do b ro p iti. — Če je vino kislo, se ve, da ne; če je pa sladko, nič se ne boj. Samo nikar preveč, to bi pa res ne bilo dobro. Nespodobno je v nfc natakati, družeča nič? . Smešnica. ¦ __ Nekdo, ki je šel po zvoniku gori do čuvaja, pozvoni na zvončeku, ter kriči: Gori, gori! Čuvaj začne hitro v plat zvona biti, čeravno ni vidil goreti. Dolgo je že žven-kal, in si v strahu bil, da je menda le prazna praska; ko pa ogenj zagleda, reče: Hvala Bogu, da res gori! R. ------------- Zastavica. Kdo se v letu samo dvakrat brije ino dvakrat češe? Slovensko - ilirski slovnik. ; Bravina, bravina. Bravka, beračiea, tergačica, eitateljka. Poglej besedo „bra- vec". Brazda, brazda. Brazdati, mazati, svinjati. Breg, breg-. Breme, breme. Brenkali, brenkati. Brenknili, brenknuti. Brenla, brenta. Brenčali, bumbarati. Breskev ali breskva. breskva. Brest, brest. Brez, bez. Breza, breza. Brezdno, bezdno, bezdan. Brezdušin, bezdušan. Brezden, poglej „brezdno". Brezredin, bezredan. Brezumen, bezuman. Brežic, brežak. Brešmal, srežnat. . Brič, birie. Brijdč, brijač. Brin. boroviea. Založnica Rozalija Egrcr. - Odgovorni vrcdnik J. Navratil. V Ljubljani.