LETO XII. ST. 14 (545) / TRST, GORICA ČETRTEK, 19. APRILA 2007 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 NOVI TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY CENA 1 EVRO www. noviglas. it NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Uvodnik Andrej Bratuž Tu es Petrus... //T Id; I bi si Peter Skala - in na to Skalo bom sezidal svojo Cerkev - in peklenska vrata je ne bodo premagala." Te besede je Kristus izrekel Petru, ki naj postane prvak apostolov, in mu izročil vodstvo svoje Cerkve na zemlji. Iz teh besed je nastalo papeštvo, ki že nad dva tisoč le predstavlja vrh Cerkve. V teh dneh je papež Benedikt XVI. praznoval svojo 80-letnico, izšla pa je tudi njegova knjiga o Jezusu Nazarečanu. Prav zato smo se ob teh dveh dogodkih, tako pomembnih za Josepha Ratzingerja, odločili za kratko razmišljanje o pa-peštvu in njegovi zgodovini. Zgodovina Cerkve pozna v svojem dolgem razvoju različna stališča glede na vlogo prvaka apostolov - rimskega papeža. Prva stoletja krščanstva predstavljajo obdobje, ko se je lik rimskega škofa oblikoval vedno bolj kot osrednja osebnost v tej organizirani krščanski skupnosti. Ta je zlasti v srednjem veku vedno bolj dozorevala, ko si je Cerkev začela pridobivati tudi svetno oblast (morda zlasti po znani Konstantinovi donaciji). Med znanimi papeži naj tu omenimo le Gregorja I. Velikega. Med naslednjimi izstopa kot pomembna osebnost rimske Cerkve npr. Gregor VII. Zatem pomeni novo obdobje slavni papež Inocenc III., ko je blesk Cerkve še bolj zažarel. Pomislimo nato na čas skromnega meniha Petra da Morrone, ki je bil na papeškem prestolu z imenom Celestin V. le kratek čas, saj je potem odstopil. Sledil mu je oblastni Bonifacij VIII., ki je leta 1300 začel z obhajanjem svetega leta. Prišla je nato vrsta avignonskih papežev, ki so kakih 70 let iz južne Francije vodili Petrovo ladjo. Še prej je prišlo do usodnega vzhodnega razkola, ko se je v 11. stoletju carigrajski patriarh odtrgal od Rima in s tem povzročil nastanek pravoslavja, ki je postopno zajelo velik del vzhodne Evrope (Rusijo, Grčijo itd.). Papeška svetna oblast se je razvijala skozi ves srednji vek do renesanse in reformacije. Veliko papežev tega obdobja je v praksi poudarjalo predvsem svojo nadoblast nad cesarjem oz. svetno oblastjo. V tej smeri so izstopali papeži kot Julij II. ali Aleksander VI. Borgia, ki velja za najbolj negativno osebnost na Petrovem prestolu. Kaj pa papeži najnovejše dobe, zlasti 20. stoletja? Naj omenimo samo nam najbližje, kot so bili strogi Pij XII., dobri Janez XXIII., učeni in včasih neodločni Pavel VI., pa spet blagi Janez Pavel I., ki je papeževal samo mesec dni, veliki in odločni Janez Pavel II. in sedanji učeni teolog Ratzin-ger kot Benedikt XVI. Ekumenska naravnanost in dejavnost se začenjata v zadnjih desetletjih zlasti z Janezom XXIII. (prva srečanja z anglikanci). Ekumenskost je vidna tudi pri njegovih naslednikih (Pavel VI. in carigrajski patriarh Atena-gora). Veliko ekumenskih srečanj v najširšem medverskem okviru je imel Janez Pavel II. (Assi-si). Danes se tudi nemški papež trudi za vzpostavitev plodnih stikov v tem smislu. Mednje se uvršča njegovo prizadevanje za srečanje z ruskim patriarhom, kar so bile že zadnje sanje njegovega velikega poljskega predhodnika. Nemški zgodovinar iz 19. stoletja Leopold von Ranke je v svoji zajetni Zgodovini papežev zelo dokumentirano prikazal cerkveno zgodovino od začetka do I. Vatikanskega cerkvenega zbora v drugi polovici 19. stoletja. Med drugim je zapisal, da oblast papežev ni tako nespremenljiva, kot se zdi. Sedanji pontifikat je v kratkem času pokazal nekatere svoje osnovne poteze. Papež Ratzinger sledi v veliki meri svojemu predhodniku, vendar s svojim osebnim stilom, kjer se avtoriteta in učenost povezujeta s krščansko ponižnostjo in vestnostjo, in to v duhu smernic, ki jih je napovedal ob svojem nastopu, ko je dejal, da želi biti skromen služabnik v Gospodovem vinogradu. Ad multos annos, sveti oče Benedikt XVI.! J GORICA Občinske volitve Kaj se je zgodilo v goriški občini? Komentar Marsikdo se je v teh tednih vprašal, kaj se dogaja na goriški občini in zakaj politična leva-sredina, ki je pred petimi leti zmagala z Vittoriom Brancatijem za pičlih 26 glasov, tako malomarno opravi s človekom, ki je bil župan v teh letih, ne da bi zanj poiskala primerno nadomestitev. Slovenska skupnost je glede na dane razmere od vsega začetka predvidevala možnost več kandidatov leve sredine v prvem krogu volitev in do zadnjega stala ob strani dosedanjemu županu; ko pa je postalo jasno, da si slednji ne upa sestaviti lastnega gibanja, v katerem bi poleg slovenske liste bili tudi njegovi pristaši Marjetice (na katere pa se očitno ni mogel nanašati), je naša stranka realistično ocenila, da je tabor okoli Vittoria Brancatija zelo krhek. Odločila je, da v sklopu Oljke pomaga pri iskanju čimboljšega kandidata, ki naj nadomesti Brancatija, o katerem je postajalo vse bolj jasno, da ga vsi zapuščajo. Tudi Komunistični prenovitelji, ki so uradno trdili, da podpirajo dosedanjega župana in so zanj bili celo pripravljeni iti na cestne manifestacije, so na tihem že iskali rešitev, duhovnika Andrea Bellaviteja, z njimi pa tudi tisti goriški krogi, ki so na koncu v njem dobili kandidata. iy^y Odprtje razstave in nagrajevanje zmagovalcev likovnega natečaja OKNO ponedeljek, 23. aprila 2007 ob 18.00 uri Kulturni dom - Gorica, ul. I. Brass, 20 fc-r •• ~ A«l*S |7 Ob kandidaturi g. Andree Bellaviteja za župana "Gospod Andrea Bellavite za seboj ni zaloputnil vratin zato somu vrata Cerkve vedno odprta!" je bil jasen goriški nadškof msgr. Di-no De Antoni, ko je bil minuli teden prisiljen sprejeti odstop našega prijatelja, sodelavca, predvsem pa prijatelja vseh nas Slovencev in seveda odgovornega urednika sestrskega tednika Voce Isontina, tudi tiskovnega predstavnika goriške nadškofije in seveda v prvi vrsti duhovnika, teologa, ki je predaval na tržaški in videmski teološki fakulteti. Še vrsto stvari bi lahko našteli o g. Bellavite ju, tudi to, da je večkrat pisal za naš tednik, kot seveda tudi dejstvo, da sega ne da stisniti v kliše preprostega duhovnika, kaj šele vaškega župnika (in s tem ne delamo nobenemu vaškemu župniku krivice!), saj je izjemen poznavalec medijev in se prav zato ne čudimo, da je Gorica v Italiji ponovno našla pot do naslovnic vsedržavnih časopisov in medijev nasploh predvsem zaradi njegove odločitve, da se kandidira za goriškega župana. Izjemen čut za socialo, za preprostega človeka in za odrinjene, na rob potisnjene, pa naj gre za brezdomce, priseljence ali tujce, drogiran-ce, ostarele in socialno ogrožene družine ali druge reveže, je g. Andrea Bellaviteja v našem prostoru in v krajevni Cerkvi nasploh naredil glasnika vseh tistih, ki sicer nimajo glasu v naši družbi. Tudi zato njegova velika priljubljenost. Slovenci lahko rečemo, da smo v zadnjih letih imeli izjemno malo sogovornikov, iskrenih prijateljev, kakršen je g. Andrea Bellavite, tudi zato, ker se je učil našega jezika in je spoznal ter ceni našo kulturo, kot se je tudi vedno v prvi vrsti zavzemal za tesnejše sodelovanje z bližnjim goriškim prostorom v Sloveniji, za tesnejše sodelovanje med sosednjima škofijama in seveda za večjo naklonjenost do Slovenije. /stran 14 Jurij Paljk Brancati je torej naredil nekaj nepopravljivih napak, ki so ga stale ponovno tekmovanje za župansko mesto. Najprej je sredi mandata zamenjal dva odbornika Marjetice in s tem prižgal tisti kruti mehanizem osebnega maščevanja, zaradi katerega mu uradna stranka ni nikoli prizanesla in je sklenila, da se ga znebi, naj stane, kar hoče. Potem se je krčevito branil predhodnih volitev, ki pa bi ga dejansko ovenčale za zmagovalca in utišale vse tiste kroge, ki so ga hoteli spodnesti. Zapletel se je v zadevo glob voznikom ob prekoračenju semaforov z rdečo lučjo in si nakopal sovraštvo in prezir večine Goričanov. Nazadnje pa je okleval s sestavo lastne liste, ki bi zagotovo imela več privržencev kot okrnjena Oljka s tedanjim kandidatom zdravnikom Pitzornom, ker je do zadnjega upal, da bo on edini kandidat leve sredine. Slovenska skupnost ga je prigovarjala, naj se odloči, dala mu je tudi ultimat do določenega dneva, na katerega se ni odzval; potem pa je sklenila, da si prizadeva pri iskanju drugega človeka, ki naj združi levo sredino v zmagovito koalicijo, ki bi bila v stanju se postaviti proti desnici z možnostjo na zmago. /stran 14 Mirko Špacapan Slovenska skupnost Deželni volilni zakon: zadovoljstvo SSk Slovenska skupnost izraža zadovoljstvo, da se je vlada v Rimu odpovedala kakršnemu koli ugovoru ustavnopravnega značaja zoper deželni volilni zakon. Slovenska skupnost je pred tem opravila potrebne korake pri ministrici za deželna vprašanja Lin- di Lanzillotta, ki je na petkovi seji Prodijeve vlade podala poročilo o volilnem zakonu FJK. Ministrica se je očitno držala obljube, ki jo je posredno dal zastopnikom slovenske manjšinske stranke, in se ni uklonila pritiskom raznih sredin, tudi iz same deželne levosre- Na dnu... DOG NE DAJ, DA Dl SE ZDAJ D E RTI N OTTI ZMISLIL, DA 31 POSTAL DUHOVNIK ! dinske koalicije, za kar ji gre priznanje celotne slovenske manjšine, ki bo sedaj lahko uporabljala določbe novega volilnega zakona z olajšavami za izvolitev slovenskega predstavnika v deželni svet. Obenem Slovenska skupnost z začudenjem sprejema izjave predsednika deželnega sveta Tesinija, ki je v svojem sporočilu za javnost zatrdil, da ni nikoli imel nikakršnega dvoma glede skladnosti deželnega volilnega zakona z ustavo, medtem ko je še pred nekaj tedni v intervjuju za Novi Matajur odločno napovedoval nekakšne pritožbe in ugovore domnevnih ustavnih strokovnjakov prav glede odobrenih določb o olajšanem zastopstvu za slovensko manjšino. Ministrica Lanzillotta je torej napisala konec brezpredmetni debati okoli ustavnosti določb evropskega modela za olajšano izvolitev zastopnika slovenske manjšine, kar je soglasno potrdil tudi celoten Prodijev ministrski svet. Slovenska skupnost izraža upanje, da se bodo te nepotrebne polemike končno nehale in se bo levosredinska koalicija Demokratičnega zavezništva bolj osredotočila na bližnje upravne volitive, še zlasti v Gorici in Devinu-Nabrežini in začela resno pripravo na prihodnje deželne volitive leta 2008 z novimi volilnimi pravili. Damijan Teipin Deželni tajnik SSk Prelomno leto 1990 Za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije Slovenija je postala samostojna država s slovesno razglasitvijo 26. junija 1991. Pred tem je morala prebroditi številne ovire in sprejeti odgovorne odločitve, ki so jo pripeljale do končnega cilja, ki je bila popolna osamosvojitev od jugoslovanske socialistične federacije. To pa se ni zgodilo tako rekoč čez noč. Moral je dozoreti miselni in politični proces pripravljanja razmer, da bodo najširše plasti naroda dojele cilj prizadevanj za uresničitev večstoletnega sna o lastni državnosti v okviru Evrope. Kot vemo, se je po Titovi smrti leta 1980 začelo glasno razmišljanje o novih okvirih za demokratični razvoj sožitja med narodi in narodnostmi Jugoslavije. Posebno Slovenci so to razmišljanje poglabljali, za kar gre prvenstvena zasluga kulturnikom in intelektualcem, a po drugi strani je to bila istočasno zgodovinska nuja, ker ni bilo možnosti se nasloniti na kakšno že dovolj oblikovano politično silo z globalnim narodnim programom. Monopol nad oblastjo je še vedno imela komunistična partija, ki je ovirala demokratični razvoj. To je dovolj zgovorno pokazal njen pritisk na pobudnike in avtorje znamenite številke Nove revije spomladi 1987, v kateri je skupina izobražencev (Franc Bučar, Tone Hribar, Peter Jambrek, Jože Pučnik, Dimitrij Rupel in Ivan Urbančič) objavila svoje prispevke za "slovenski narodni program". zagovarjali so stališče, da izvirna suverenost pripada narodom, ne pa federaciji. Šele na tej miselni in pravni osnovi mora narod postati najprej suveren v sebi in se tako znebiti skrbništva Zveze komunistov oziroma njene represivne roke v sklopu "jugoslovanske narodne armije". Zato se je ar- mija krčevito upirala vsakršnim spremembam političnega sistema. Dovolj značilno je bilo njeno represivno nastopanje proti tako imenovani "četverici" v Ljubljani, ki je dejansko spodbudila organiziranje civilne družbe za demokratizacijo javnega življenja. Korak do nastanka več političnih strank ni bil daleč. Prva se je v tem pogledu opogumila Kmečka zveza pod vodstvom Ivana Omana. Njenemu zgledu so kmalu nato sledile še druge politične skupine. Oblikovanje političnih strank je nujno zahtevalo njihovo preverjanje med volivci. Tako so bile prve demokratične in tajne volitve določene za april 1990. V prvem krogu 8. aprila so France Bučar državljani volili predsednika predsedstva Slovenije in njegove člane, delegate v zvezni zbor skupščine Jugoslavije, delegate zbora občin republiške skupščine in delegate v družbenopolitični zbor republiške skupščine. Drugi krog volitev je potekal 22. aprila. Za predsednika predsedstva republike je bil izvoljen Milan Kučan z 58% glasov, njegov Povejmo na glas tekmec Jože Pučnik iz vrst Demosa pa je prejel 42% glasov. Največje zanimanje je vladalo za volitve delegatov v zbor občin slovenske skupščine (dejansko parlamenta). Na teh prvih demokratičnih in tajnih volitvah po drugi svetovni vojni je koalicija demokratičnih strank Demos (Demokratična opozicija Slovenije) dobila 54,31% glasov. Ostale stranke, ki so pomenile kontinuiteto s prejšnjim sistemom, so dobile 37% glasov. Demos je tako prejel 47 poslanskih mandatov od skupno 80, leve stranke kontinuitete pa so prejele 31 mandatov, 2 mandata sta pripadla italijanski in madžarski manjšini. Ustanovna seja nove skupščine je bila 17. maja 1990. Za njenega predsednika je bil izvoljen Franc Bučar (iz vrst Demosa). Predsednik republike je mandat za sestavo novega izvršnega odbora (vlade) zaupal Lojzetu Peterletu, predstavniku Slovenskih krščanskih demokratov, ki so znotraj Demosa dobili največ glasov. Po tej zgodovinski spremembi političnega predstavništva je Slovenijo čakala izpeljava plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Ta zgodovinski plebiscit je bil 23. decembra 1990 in na njem so se volilni udeleženci izrekli za osamosvojitev od zvezne jugoslovanske federacije. Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije je skupščina (parlament) sprejela na zasedanju 25. junija 1991, naslednjega dne je bila na trgu pred parlamentom slovesno razglašena samostojna država Slovenija. Alojz Tul Trda roka res Tik pred predsedniškimi volitvami v Franciji se kar samo po sebi vsiljuje vprašanje, ki ne velja zgolj za navedeni dogodek: mar res osebnosti, ki se nagibajo v trdo urejanje stvari, uživajo podporo razmeroma velikega števila volilcev oziroma ljudi? Osebnost, ki jo imamo v mislih, je Nicolas Sarkozy, donedavni minister za notranje zadeve in po javnomnenjskih raziskavah kandidat z največ možnosti za izvolitev. Nicolas Sarkozyse je s svojo odločnostjo, da ne uporabimo močnejšega izraza, dvorezno proslavil pred slabima dvema letoma, ko so izbruhnili neredi predvsem v pariških predmestjih. Tedaj je prišlo do fizičnih spopadov med policijo in priseljenci, notranji minister pa je z grobimi izjavami spopade še podžgal, dokler se ni v podporo "tujcev" dvignila domača mlada generacija, ravno tako nezadovoljna s siceršnjimi skromnimi obeti za lastno prihodnost Minister je "upornike" označil z vzdevki, ki jih raje na tem mestu ne ponavljamo in gotovo segajo v območje besednega kaznivega dejanja, vzdevki, v katerih ni težko prepoznati rasno, versko in socialno mržnjo do slojev tako imenovanega družbenega dna. Dobršen del javnega mnenja je bil seveda ogorčen, minister pa ni odstopil, pri čemer mu je vlada zaradi teh ali onih razlogov zaščitila hrbet. Dejstvo je, da je Nicolas Sarkozy kljub vsemu naštetemu, ali prav zaradi tega, v tekmi za predsedniško mesto reci in piši v vodilnem položaju. Visoka politična osebnost se na politični vrh ne more postaviti sama, to stori politika s svojimi izbirami, vendar to stori tudi javno mnenje, storijo ljudje oziroma določen del javnega mnenja. In tu se seveda velja zamisliti, namreč nad dejstvom, da je določenemu delu javnega mnenja človek trde roke in trdih prijemov po godu. Kljub sklicevanju na svobodo in temeljne vrednote se torej zdi določenemu delu ljudi človek trde roke in trdih prijemov koristen bolj kot vsi tisti, ki to niso. Izjave v tem smislu so navadno vedno iste, da je namreč treba v vsesplošnem smislu napraviti red in končno urediti stvari, ki so ušle iz tira. Ne nazadnje je treba napraviti red v odnosu do priseljencev, kakor tudi v odnosu do mladih, v kolikor njihova uporn ost postane preveč izrazita in družbenokritična. In kadar je tako, kdo lahko napravi ta red in kdo lahko uredi stvari, če ne zelo odločen človek, enostavneje rečeno, človek trde roke in trdih prijemov? Lahko da Nicolas Sarkozy ne bo izvoljen za predsednika Francije, to je seveda v pristojnosti francoskih volilcev, toda dejstvo je, da ima na predvečer volitev največ možnosti zmage. In ob tem bi se pogreznili v vprašljiv molk, v kolikor ne bi na tem mestu izpostavili prepričanja, da politika trde roke ni koristna politika in dolgoročno ne more prinesti nič dobrega. Vselej in povsod je zato treba dajati podporo osebnostim dialoga in približevanja, upoštevanja vseh in še posebej drugačnih, sicer bo ta naš svet vse bolj neprijeten in obtežen z napetostmi. Janez Povše Naša domača 'kuhinja' Mineštra in kuharji Ob uri kosila se po svetu vrstijo oddaje s kulinarično vsebino. Vrhunski kuharji predstavljajo svoje kreacije široki paleti gledalk in gledalcev, pa tudi ljubiteljski kuharji pridejo do izraza, saj se tudi sami preizkušajo v kuhinji, ki je prav tako kot politika umetnost možnega in drznega. V kuharskih oddajah prevladuje mozaik barv in okusov, ki se v različnosti raznih jedi dopolnjujejo v skladen, zaokrožen menu. Ali se vam že cedijo sline? Meni že, saj, žal, po kuharskih oddajah sledijo poročila, ki se ukvarjajo s čisto drugačnimi temami, saj politika je predvsem kuhanje... mineštre, ki bi jo bolj učeno lahko definirali kar enolončnica. Bogato kulinarično ponudbo pri nas najraje predstavljajo kot kulturo jote, v katero lahko stlačimo marsikaj, ali pa žolce, ki je kulinarična meta fora naše nestabilnosti in podvrženosti zunanjim dejavnikom. Pri nas v zamejstvu/zamejstvih je skušnjava "enolončnice" ve- lika, saj se od časa do časa pojavlja v javnosti poziv, ki gre v to smer - civilna družba naj bo enoločnica, politična raven pa “self-Service"ponudba. Ker enolončnica a priori pomeni kompletno kosilo (ali večerjo), je ponudba a la carte v bistvu neka virtualna izbira, s katero se zamejski "vrhunski kuharji" ne mislijo preveč ukvarjati, saj je italijanska kuhinja zanje non plus ultra: zamejcem je treba postreči z mastno joto, jo zaliti zraven z nekaj terana, pa še nekaj harmonike naj odmeva zraven, tako da bo luštno! Zamejci ob taki priložnosti radi zapojemo kot planinci v kaki gorski koči, kjer so enoloč-nice glavna in edina jed. Nevarnost enolončnic pa je ta, da odjemalec v končni analizi vsiljeno enolončnico zasovraži in odkloni ter jo zamenja za "multikulturne" kebabe, pizze ali dunajske zrezke. Vsaka dobra gostilna pri nas pa se zaveda važnosti pristnih domačih sestavin, ki se dopolnjujejo ne le v enolončnicah, ampak tudi v drugačnih ponudbah. Zavedati se moramo le pestrosti našega teritorija, dela človeških rok, ki obdelujejo našo trdo zemljo od Milj do Kanalske doline in iz nje iztržijo vrhunske izdelke, in to v nelahkih razmerah. Zavedati se moramo, da je naša produkcija majhna in da bo lahko zanimiva samo, če primerno ovrednotimo vsako sestavino in jo pametno tržimo. Zmetati vse v enolončnico je najlažja varianta, ki pa zdaleč ni tista, ki nam bo daljnoročno omogočala kulturno prepoznavnost in obstoj. Enotno politično nastopanje, ki nam bi omogočalo boljše trženje naših interesov, nekateri odklanjajo prav iz istih razlogov, zaradi katerih se zavzemajo za kulturo jote ali bolje rečeno, za joto (tudi) v kulturi. PR SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ iskreno čestita prijatelju in predsedniku Kmečke zveze ALOJZU DEBELISU ob pomembnem jubileju in mu iz srca želi še veliko lepega in dobrega v nadaljnjem življenju NOVI POGOVOR Franko Vecchiet Stvar postaja vedno bolj zapletena in zanimiva nem proštom, kjer bi nemoteno ustvarjali. Dandanes se ustvarjalci osvobajajo ateljeja in postajajo bolj elastični in svobodni. Tehnološki napredek je namreč marsikateremu ustvarjalcu dal na voljo računalnik, za uporabo katerega zadostuje majhen kotiček na domu. Za poslednjo stopnjo dejanske izpeljave umetniškega dela pa ustvarjalec že dobi primerno rešitev oz. primerno delavnico. Menim, da je taka nova oblika ustvarjanja pozitivna. Ali se tradicionalni način ustvarjanja zato polagoma izgublja? Dejal bi, da postaja umetnost vedno bolj kompleksna zadeva. Društvo Kons smo ustanovili z namenom, da bi obnovili nekdanje društvo zamejskih likovnikov, ki je sicer slonelo na starih organizacijskih shemah. Sprva smo računali, da bo h Konsu pristopilo skromno število ustvarjalcev. Zgodilo pa se je ravno obratno: včlanilo se je veliko število umetnikov, ki so hkrati vsestranski ljubitelji umetnosti, kar posledično ustvarja širše zanimanje za likovnost. Kako bi opredelili odnos, ki se je pri društvu ustvaril med mlajšimi umetniki in že izkušenimi ustvarjalci? To razmerje sloni na pravih temeljih. Mladi imajo v sebi spoštovanje do umetnosti: vsak ustvarjalec ne more mimo soočanja s tradicijo. Starejši umetniki pa naklonjeno spremljajo delovanje mlajših kolegov, hkrati pa so odprti do take umetnosti, ki jo omogoča sodobna tehnologija. Kaj pa imajo mlajši umetniki in ustvarjalci starejše generacije skupnega, v čem pa so si različni? Menim, da se mladi razlikujejo od starejših po dmgačnem pogledu na določeno umetniško situacijo. Spominjam se, kako so bili predstavniki še starejše generacije močno navezani na bolj ozko zamejsko okolje. Moji sodobniki so bili nekoliko bolj odprti, danes pa segajo obzorja mladih ustvarjalcev veliko bolj daleč: tako v geografskem oziru kot tudi v vsestranskem pojmovanju umetnosti. Lahko bi si upal trditi, da se v tem odraža današnja globalizacija. Ali je bilo nekoč lažje ustvarjati kot danes? To lahko drži predvsem zato, ker so bile družbene vloge nekoliko bolje začrtane, bolj definirane. Kot sem že poudaril, umetnik dandanes svobodneje ustvarja kot nekoč: s tem se širi pojem samega ustvarjanja in umetnosti nasploh. Potemtakem postane tolmačenje umetnosti veliko bolj labilno kot včasih. Kakšna prihodnost se obeta društvu Kons? Društvo Kons bo suvereno nadaljevalo po svoji poti. Dejavnosti dmštva pa so danes dosegle tak nivo, ki bi zahteval veliko večjo ekipo od siceršnje. Upam le, da sedanjemu kadru ne bo zmanjkalo moči pri njegovem delovanju: dmštvo se namreč ukvarja s kopico načrtov tudi medregionalne narave, obenem soupravlja tudi Galerijo Narodnega doma in še bi lahko našteval. Sprašujem se, kako vse to najbolje izpeljati. Kako bi z eno besedo opredelili dmštvo Kons? Takole: kompleksnost! Stvar postaja vedno bolj zapletena in zanimiva! ■flitMi];! Tatjana Tavčar Med nami so slikarji, kiparji, grafiki, fotografi Tatjana Tavčar opravlja v društvu Kons tajniško nalogo. Zato so bila vprašanja, ki smo jih njej namenili, bolj specifične narave. Ali bi nam lahko orisala organizacijsko strukturo dmštva Kons? Odbor sestavljajo predsednik in osem članov. V nadzornem odboru pa sedijo tri osebe. V društvu Kons je včlanjenih okrog 50 umetnikov in ljubiteljev umetnosti. Pretežno je zamejcev s Tržaškega, Goriškega, nekaj članov je tudi iz Slovenije. Odkar je stekel načrt Interarspa je med nami tudi nekaj Italijanov. Društvo ima v svoji sredi kopico aktivnih članov, ki suvereno sledijo številnim društvenim projektom. Med temi gre omeniti najprej projekt Inte-rars, Galerijo Narodnega doma in načrte za razne razstave. Veliko moči vlagamo tudi v vzdrževanje spletne strani. Pomembno je tudi dežurstvo, ki ga člani opravljajo vlnfopointu v Narodnem domu. Pozabiti ne gre na informativno dejavnost med člani, kar v bistvu pomeni pošiljanje emailov, oblikovanje vabil in drugega promocijskega materiala ter izpostavljanje in gojitev in stikov z mediji. Kje in kako potekajo sestanki dmštva Kons? Vsako drugo sredo v • •• mesecu se odborniki srečujemo s člani ponavadi v prostorih KD Lonjer. Na podlagi dnevnega reda soočamo člane o raznih projektih in se pogovorimo o možnih predlogih. Kdor je odgovoren za določen projekt, poroča o poteku le-tega. Sestanki so prava kovačnica novih zamisli: ničko-likokrat se porajajo predlogi za nove projekte, razstave itd. Kdo so pravzaprav člani dmštva in s katerimi umetnostnimi zvrstmi se ukvarjajo? Povedala bi, da naše društvo združuje osebe, ki se aktivno in posredno zanimajo za vizualno umetnost: med nami so slikarji, kiparji, grafiki, fotografi, mul-timedijski oblikovalci, arhitekti, režiserji in ljubitelji umetnosti nasploh. Tudi generacijski razpon je dokaj širok, saj so člani društva Kons mladi in manj mladi ustvarjalci, pa tudi priznani in manj priznani umetniki. Katere so najpogostejše težave pri planiranju in organiziranju dejavnosti dmštva? Čeprav je število članov res veliko, sloni breme organizacijske dejavnosti na skopem številu prostovoljnih 'aktivistov'... Koordinacija delovanja društva je zato večkrat zapletena. Dmštvo Kons sicer dobro uspeva. Večkrat pa moramo svojim službenim obveznostim odjemati časa in ga namenjati upravljanju društvenih dejavnosti Konsa, ki bodo v kratkem zahtevale pravi profe- sionalni pristop. Kot vsako dmštvo ima tudi Kons svojo članarino, ki menda zdaleč ne zadostuje vsem njegovim potrebam. Ali se zato dmštvo naslanja na 'zunanje sponzorje'? Kakšne odnose ima drušvo s Slovensko prosveto in Zvezo slovenskih kulturnih društev? Članarina našega društva je res simbolična. KD Lonjer-Katinara nam vljudno nudi dvoranico za mesečna srečanja s člani, Narodna in študijska knjižnica na nam daje na razpolago prostore za Infopoint v Narodnem domu, Zveza slovenskih kulturnih dmštev in Dežela FJk sta nam v letu 2006 dodelili nekaj finančnih sredstev. In-terars pa črpa podporo iz evropskega sklada Interreg. Pred kratkim nam je odobrila podporo tudi Zadružna kraška banka. Upamo tudi, da bomo v kratkem postali še člani Slovenske prosvete. IHalH] Jana Pečar Ljubiteljsko delovanje ne dopušča širokopoteznih načrtov Jana Pečar je bila med prvimi pobudniki pri ustanovitvi društva Kons, pri katerem je danes zadolžena kot blagajničarka. Izkušnje pri organizaciji umetniških dogodkov si je pridobila že s koordinacijo lonjerskega Artedna, ki velja za eno najbolj svežih in uspešnih likovnih manifestacij v zamejstvu. Pečarjeva se nam je zato zdela primerna oseba, ki bi nam lahko najbolje predstavila društvo Kons in njegove dejavnosti. Kako se spominjate začetnih korakov 'načrta Kons'? Kako je do Konsa sploh prišlo in zakaj? Kakšni so bili vzgibi, iz katerih je dmštvo nastalo? Pred petimi leti je Jasna Merku', ki je med dmgim poučevala marsikaterega izmed današnjih članov društva, zbrala nekaj umetnikov in jim predlagala skupinsko razstavo. Prvi tovrstni načrt je bil v Kulturnem domu v Trstu, nakar smo nadaljevali s skupinskim razstavljanjem. Kasneje so se prvi skupinici pridružili še drugi umetniki. Sledila je razstava Barvni krog v Kraški hiši vRepnu, v Piranu in Benečiji. Postopoma se je naša 'ekipa'širila in na pobudo Franka Vecchieta smo sklenili ponovno oživiti Dmštvo zamejskih likovnikov, katerega delovanje je v zadnjih letih usahnilo. Nekdanje dmštvo smo želeli nanovo osnovati na podlagi naših potreb in želja. Ciljali smo predvsem na večjo odprtost do različnih umetniških pristopov, v katere naj bi se vključeval širši krog likovnikov, ne samo zamejski. Na občnem zbom marca 2005 smo se domenili, da bi prevzeli vlogo Dmštva zamejskih likovnikov, kar so njegovi bivši člani toplo podprli. Odločili smo se vendar, da dmštvo preimenujemo tudi na osnovi novih smernic: dali smo mu tako ime Kons. Beseda Kons lahko marsikaj pomeni: kons-trukdja, kons-pira-dja. Prva razstava julija 2005 je nosila ravno ime Kons. Vsak član je bil tako poklican, da preko svojega likovnega pristopa pokaže, kaj si od Konsa želi. Pod isto streho smo tedaj zbrali različne želje, izkušnje in vzgibe. Temeljno izhodišče Konsa je slonelo ravno na želji po vzpostavitvi mreže med člani, pri čemer smo dobro izrabili sredstvo interneta in elektronske pošte. V času smo začenjali razmišljati in udejanjati še druge pobude. Med temi gre omeniti načrta Interars in Galerijo Narodnega doma v Trstu. Gotovo. Prve pobude smo se sprva nekoliko naivno lotili, projekt pa se je izkazal kot zelo potencialen, saj nam omogoča, da se kot dmštvo neposredno predstavimo in vključimo v umetnostno tržišče, ki lahko nudi našim članom veliko večjo mrežo kontak- tov kot sicer. Kako poteka načrt, ki ga financira evropski sklad Interreg? V sklopu petih delavnic se umetniki iz Slovenije in Italije (predvsem manjšinci, a ne samo) srečajo in skupno ustvarjajo. Gre za medsebojno soočanje in za spoznavanje umetniškega koda drugih umetnikov. Ustvarjalci spoznavajo želje in potrebe dmg dmgega, ki so v obmejnem okolju večkrat podobne. Že po prvem workshopu na Jazbinah pri Gorici je projekt Interars izpolnil naloge, ki si jih načrti iz sklada Interreg zastavljajo. To je poudaril tudi Maurizio Tremul, predsednik Italijanske unije, ki je naš partner pri projektu. Zadovoljni smo predvsem, ker ta pobuda presega nivo zgolj likovne izraznosti in je spodbudila predvsem spoznanje med sosednima manjšinama. Kaj pa drugi projekt? Dmštvo Kons v sodelovanju s Fotovideo krožkom upravlja razstavne prostore v Narodnem domu v Trstu. Kako se je že in kako se bo v prihodnje umetniška oz. raz-stavljalna dejavnost v teh prostorih razvijala? Najprej bi povedala, kako je do tega sodelovanja sploh prišlo. Pred poldrugim letom smo namreč začutili potrebo ovrednotiti slovensko prisotnost v središču mesta, hkrati pa podkrepiti ponudbo, ki jo namenjamo našim članom. Hoteli smo tudi, da bi postala naša srečanja rednejša in predvsem pogostejša. Znano nam je bilo, da Narodna in študijska knjižnica ima na razpolago v pritličju poslopja v ul. Filzi dve sobi. Ko smo odgovorne pri NŠK vprašali, ali bi smeli namestiti našo izpostavo v eno izmed teh, so takoj privolili. Odtlej smo v Narodnem domu prisotni vsak torek od 18. ure do 19.30. Info-point Konsa je postal prava stična točka, kjer si člani izmenjujemo izkušnje, planiramo prihodnost društva in privabljamo tudi umetnike večinskega na- roda. Tako je naša prisotnost v Narodnem domu botrovala temu, da smo postali aktivni partnerji pri koriščanju večjega prostora, ki ga je NŠK pred nedavnim dobila na razpolago ravno v tem poslopju. V sodelovanju s Fotovideo krožkom so člani Konsa ponudili kanček svoje spretnosti in prostor lepo opremili, tako je postal prava razstavna dvorana, kjer lahko potekajo tudi konferenčne dejavnosti. Pomembno je, da je društvo Kons tudi soudeleženo pri načrtovanju dejavnosti Galerije Narodnega doma. Nekaj razstav je v Galeriji že bilo. Prva razstava je nastala v režiji Fotovideo krožka: predstavili smo fotografije Mete Krese. Marca smo odprli razstavo koroškega umetnika Karla Volka, vdmgi polovici junija bomo priredili homaž Lojzetu Spacalu; v načrtu imamo še razstavo Klavdija Palčiča. V soor-ganizaciji z Obalnimi galerijami bomo gostili še pomembne primorske ustvarjalce. V nekajletnem delovanju je dmštvo Kons naglo razvilo svoje dejavnosti. Bi nam jih lahko obnovili? Osrednja načrta sta Interars in upravljanje Galerije Narodnega doma v sodelovanju s Fotovideo krožkom. Ob tem smo speljali tudi več tečajev. Veliko pozornosti posvečamo spletni strani Konsa, ki velja za neobhodnopotrebnega povezovalnega in informativnega dejavnika pri članih. Pozabiti pa ne gre na člansko razstavo, ki je bila že od samega začetka ključna etapa na poti društvenega delovanja. Sprva si sploh nismo mislili, da bi naša dejavnost v sorazmerno kratkem času dosegla tako pomemben nivo. To dejstvo gotovo sili k razmisleku, kako dalje ohranjati kakovost delovanja. Ali bo v prihodnje dejavnost društva Kons ostala na ljubitelj -skem nivoju ali upravičeno ciljate na bolj profesionalno kadrovsko osnovo? Glede na to, da med dmgim lahko razpolagamo s pomembnim prostorom v mestnem središču, menim, da velja vlagati energije in sredstva v naše načrte: Galerija Narodnega doma je pomembna odskočna deska, ki nam omogoča, da pokažemo svoje dejavnosti in svojo umetnost. Naš glas lahko preko tega prostora postane pomemben kamenček v tržaškem več etničnem mozaiku. Z veseljem namreč že ugotavljamo, da je postala Galerija Narodnega doma dobro obiskan mel-ting pot tržaške ustvarjalnosti: marsikateri umetnik je že prišel k nam na obisk in s seboj prinesel svoj kurikulum, kar skratka pomeni, da si želi z nami v prihodnje sodelovati. Odpira se nam pot novih izzivov in možnosti, za katere se moramo sami odločiti, ali jih bomo uresničili ali ne. Ljubiteljsko delovanje širokopoteznih načrtov in želja namreč ne dopušča. Ali se težišče ddovanja oz. angažiranja premika bolj proti Trstu ali Gorici? Večina naših članov je iz Trsta, na Goriškem imamo tudi nekaj včlanjenih umetnikov, ki so zelo dejavni: Marko Faganel, Ivan Žerjal, Dimitrij Brajnik so med dmgim člani odbora. Pozabiti ne gre na logistično oporo, ki jo društvo Kons ima v Gorici: pri načrtu Interars sodeluje tudi KC Lojze Bratuž, kjer bo potekala zadnja faza projekta. Želimo namreč, da bi dmštvo Kons odigralo ključno vlogo kot povezovalni dejavnik v manjšini in širšem proštom. Igor Gregori Društvo za umetnost Kons predstavlja v manjšinskem kulturnem miljeju pravo prelomnico med dosedanjim zamejskim ustvarjalnim mozaikom in današnjim. Pri nas je bilo v preteklosti več poskusov, da bi razpršeni svod likovnikov zbrali pod enotno društveno streho: naj omenimo le slovito grupo U in kasnejše Društvo zamejskih likovnikov. Načrti pa niso prestali teže okoliščin in časa... Kaže vendar, da se društvu Kons piše obetavna prihodnost. Osrednji pobudniki društva so v glav- nem mladi angažirani ustvarjal- dosedanjo likovno tradicijo naših ci, ki nikakor ne zanikajo vezi z krajev, kar se kaže tudi v dejstvu, da je bil za predsednika društva Kons imenovan 'starosta' zamejskih umetnikov, Franko Vecchiet, ki nam je rade volje spregovoril o novih vzgibih, ki jih je umetnost deležna v naših krajih. V zadnjem desetletju se je umetnost spremenila. Določen način umetniškega snovanja je nekoč umetnikom narekoval posebno potrebo po primer- 19. aprila 2007 Kristjani in družba NOVI GLAS Rojstni dan in nova knjiga svetega očeta Papež: 80 let ljubezni do Boga Papež Benedikt XVI., čigar delo sta doslej zaznamovala strogo zavzemanje za tradicionalne katoliške vrednote in boj proti relativizmu, je minuli ponedeljek, le nekaj dni pred drugo obletnico njegove izvolitve za rimskega škofa, slavil svoj 80. rojstni dan. Sveti oče je svoj rojstni dan praznoval skupaj s kardinali, v Vatikanu pa so ob tej priložnosti izdali posebno poštno znamko. V ponedeljek pa je tudi izšla tudi papeževa knjiga o Jezusu. Ob papeževem osebnem prazniku je torej na knjižne police prišel tudi prvi del njegove knjige o Jezusu, naslovljen Jezus iz Nazareta, ki obravnava obdobje od Jezusovega krsta do njegovega zveličanja, za knjigo, ki je izšla na isti dan v italijanščini in meščini je veljalo izjemno zanimanje, sveti oče pa jo je podpisal kot Joseph ratzinger in bene-dikt XVI. in to zato, ker jo je začel pisati še takrat, ko je bil kardinal. Kot je v uvodu v knjigo pojasnil papež Benedikt XVI., je knjiga odraz njegovih osebnih raziskav o Bogu, kot je tudi hudomušno napisal bralcem, naj ga le kritizirajo in dopolnjujejo, ker gre le za osebne poglede na Jezusa. Sicer pa je sveti oče v knjigi pisal predvsem o Jezusu kot markantni osebnosti v v zgodovini, kot o zgodovinski osebnosti torej, ki je zaznamovala človeštvo in to kot pre-tanjen raziskovalec, teolog in seveda vernik. Papež Benedikt XVI. je dan pred rojstnim dnevom sicer že v nedeljo daroval mašo na trgu svetega Petra, na kateri so prisostvovali številni cerkveni dostojanstveniki in večtisočglava množica vernikov. Papež je med mašo spregovoril predvsem o svoji družini, življenju in prijateljih. V Vatikanu so ob papeževem rojstnem dnevu izdali posebno poštno znamko z latinskim napisom "Benedictus XVI. vitae LXXX explet annum" (Benedikt XVI. dopolni 80 let). Kupiti je bilo mogoče tudi pisemsko ovojnico s papeževo podobo. Zaposleni v Vatikanu so imeli ta dan dela prost, državica pa je vsakemu uslužbencu podarila 500 evrov, je povedal vatikanski državni sekretar, kardinal Tarci-sio Bertone. V papeževem rojstnem kraju Marktl am Inn na Bavarskem so že v nedeljo za javnost odprli njegovo rojstno hišo. Le tri dni kasneje papež Benedikt XVI. slavi še eno, morda še pomembnejšo obletnico in to prav na današnji dan. 19. aprila 2005 so ga namreč kardinali elektorji z vsega sveta v Sikstin-ski kapeli izvolili za naslednika umrlega papeža Janeza Pavla II. Papež Benedikt XVI. se je pri svojem delu osredotočil tudi na vrnitev Evrope k njenim krščanskim koreninam ter na boj proti relativizmu. Širjenju sekulariz- ma se je treba zoperstaviti z močno krščansko identiteto in prevlado duhovnega nad materialnim, je velikokrat poudaril. Januarja 2006 je Benedikt XVI. objavil svojo prvo in doslej edino encikliko. V 71 strani dolgem dokumentu z naslovom Deus est caritas (Bog je ljubezen) je spregovoril o ljubezni, ki je sestavljena iz različnih med seboj prepletenih razsežnosti. Razglasil je devetih novih svetnikov in 46 blaženih ter odobril začetek postopka beatifikacije Janeza Pavla II. zgolj 42 dni po njegovi smrti, papež benedikt XVI. se je rodil kot Joseph Ratzinger, bil je muenchenski nadškof, se 16. aprila 1927 v družini policista v kraju Marktl am Inn na Bavarskem. Po študiju teologije in filozofije je bil leta 1951 posvečen v duhovnika. Bil je profesor dogmatike na visoki šoli v Freisingu. Sodeloval je na drugem vatikanskem koncilu (1962-1965). Leta 1977 je postal muenchenski nadškof, štiri leta kasneje pa je odšel v Rim ter postal prefekt kongregacije za nauk vere. Papež Benedikt XVI. je osmi Nemec na čelu Cerkve in prvi po 480 letih. S Srečanje s kulturo smrti Čeprav se današnji ljudje kopljemo v standardu in uživanju življenja, prihajajo od mnogih strani grožnje življenju, ogroženi so posamezni, narodi, človeštvo, svet. Starim bolečim nadlogam lakote, revščine, vojn, epidemij in bolezni se pridružujejo še nove, vedno več jih je: splav, aids, onesnaževanje okolja, razbite družine, pomanjkanje rojstev, samomori, moralna razpuščenost, droga, evtanazija, nesmisel. Treba je priznati, da splošna miselnost Zahoda in civilizacije, ki je z njim povezana, na tihem kar podpira to usmerjenost in gleda postrani na ljudi, ki želijo resno živeti svoje življenje. Mnogi so obsedeni z užitki, svobodo in denarjem, katerim se mora vse podrediti. Tako prihaja do te-|llj ga, da je sodobna civilizacija po eni strani dosegla velika znanstvena in humanitarna odkritja, vzpostavila izredno materialno ter socialno raven življenja, obenem pa se zlomila v svoji moralni in duhovni razpuščenosti ter pomanjkanju življenja. V jedru tega je enostranska postavitev človeka v središče sveta, razumevanje svobode kot osvoboditev od Boga in njegove trdne resnice - za kar si je prizadevala francoska revolucija in zlasti komunizem. Pred dobrimi tridesetimi leti je bila beseda svoboda izraz spolne in sploh moralne 'osvoboditve', oziroma razpuščenosti, nekaj let kasneje se je svoboda usmerila v emancipacijo in 'osvoboditev žensk. V današnjem času pa je svoboda mnogim pokrivalo za utapljanje v predrazumsko, v prvinsko, nagonsko. Vse to odpira temeljno vprašanje, če je v naših narodih in zlasti v majhnem slovenskem narodu še dovolj volje do življenja, da se pobere na svoje noge in preživi. Pri tem nas lahko vznemiri dejstvo, da bi za obnovitev življenja slovenskega naroda potrebovali 260.000 otrok. S tem je seveda povezan način življenja, ki se še ne želi prevesiti v pozitivno stran: ekonomska blaginja in bogastvo, ki uspavata ljudi, moralna permisivnost in tolike razpuščenosti. Žrtve takega življenja so nerojeni otroci, duhovne ter duševne rane, utapljanje v najrazličnejše droge, ločene družine, padec pomena družine, študij, ki se nikoli ne konča, kariera, preobremenjenost žensk, neplodnost, uničevanje okolja - ne nazadnje tudi odpad od cerkvenih skupnosti in zakramentalnega življenja. Ob dobrih namerah je treba priznati, da liberalna država in ideologija ne podpirata družine in pretanjeno spodbijata moč njenih vrednot. Celo zdravstvo, ki je po svoji naravi poklicano, da ščiti življenje, se na široko prilagaja opravljanju dejanj proti osebi in maliči podobo človeka, kot si jo je zamislil Stvarnik. V nekem smislu lahko govorimo o vojni ali nasilju močnih proti slabotnim. Življenje, ki bi potrebovalo več sprejemanja, pozornosti in ljubezni, je postalo nekoristno ali pa celo neznosno breme, zato ga na vse načine zavračajo. Podobno se morajo marsikje umakniti bolni, pohabljeni in vsi tisti, ki niso 'koristni' za moč, užitek, kapital. Lahko bi govorili o nekakšni zaroti proti življenju, ki se odvija na ravni posameznikov in tudi narodov. S tem postaja tudi družba protiživljenjska in širi solidarnost v tem. V zadnjem času je bilo v družbi sicer nekaj več pozornosti namenjeno povečanju rodnosti in skrbi za družine. Vendar so to bolj lepotni popravki trenutnega stanja, kajti če življenje ne postane vrednota, ki je močnejša od trenutnih užitkov in komodnosti obilja, tudi ne more priti do spreobrnjenja in osebne opredelitve. Tako so nekaterim ljudem otroci še vedno breme in vse, kar ni užitek ter lagodje, predstavlja novo oviro. Romanje v tri svetišfa Čezmejno Društvo MOST organizira 19. in 20. maja že četrto peš romanje po povezovalni poti treh svetišč, ki so v preteklosti povezovala Slovence, Italijane in Furlane. S Stare gore (Castelmonte) v Italiji bomo prvi dan peš poromali do Marijinega Celja (Lig nad Kanalom). Po opravljenih večernicah bomo nadaljevali s skupnim druženjem in pesmijo. Naslednje jutro bomo potovali proti Sveti Gori, kjer se bomo udeležili slovesne svete maše. Prijava: 15 evrov (topla večerja in zajtrk; avtobusni prevoz iz Solkana do Stare gore; prenočili bomo v župnišču, zato prinesite s sabo spalne vreče). Za prevoz iz Solkana do Stare gore bo poskrbljeno. Prijavite se lahko do 15. maja 2007 za Slovenijo na tel. št. 041-386-978 (Ljubo Bekš- po 18. uri zvečer), za Italijo na tel. št. 3403711996 Kazimir in 3494332975 Matjaž. Vabljeni! 3. VELIKONOČNA NEDELJA Apd 5, 27-32. 40-41; Ps 30; Raz 5, 11-14; Jn 21, 1-19 Današnji odlomek iz Apostolskih del nam priča o različnem zadržanju ljudi do osebe Jezusa Kristusa. Evangelist Luka, ki je avtor tretjega evangelija in tudi Apostolskih del, prikaže v Apostolskih delih lepo spoštovanje vernega ljudstva do grožnje velikih duhovnikov, ki jih hočejo umoriti. V tej množici pa se znajde pošten učitelj postave, po imenu Gamaliel. Mož je moder, spoštovan, ni zagnan kakor veliki duhovniki in veliki zbor. Ti namreč pestujejo v svojih srcih slepo sovraštvo do Jezusa. Peter jim očita krivično obsodbo Jezusa na smrt. To jih seveda še bolj razkači in spodbode, da v navalu užaljenosti in slepe pravovernosti izrečejo smrt tudi apostolom. Ob Gamalielu vidimo, kako Duh lahko veje, kjer in kakor hoče Jn 3, 8). Bog se lahko po- služi katerega koli človeka za oznanjevanje nebeškega kraljestva. Apostoli so veseli, da smejo trpeti za Jezusa, saj oznanjajo besedo križa (lKor2, 2). Vedo, da je z njimi in z njimi tudi trpi Učenik, kar jim je bil sicer napovedal (Jn 15, 18-25). Kot priče vstajenja dobivajo moč za evangelij iz Jezusovega križa in vstajenja. So preproste, a neomajne priče vstajenja. Tudi do nas in za nas je prišla vera v Jezusa in njegovo vstajenje po pripovedovanju apostolov in drugih prič. Sveto pismo jih takole našteva: apostole, žene, ki so stregle Jezusu in apostolom približno tri leta pri oznanjevanju evangelija po Palestini, Pavla, petsto bratov (vernikov) hkrati, od katerih je bila večina še živa za časa Pavla, zato jih lahko še povprašamo o zadevi (1 Kor 15, 3-8), učenca na poti v Emavs in drugi. Dodati jim moramo še pričevanja staršev, vzgojiteljev, škofov in duhovnikov, ki so nam govorili o Jezusovem vstajenju. Drugo berilo je vzeto iz Razodetja evangelista Janeza. On nas popelje v videnje nebes, kjer na prestolu sedi vsemogočni Bog. Pred njim so štiri živa čudovita bitja. Po njih so označeni štirje evangelisti, ki nosijo vsak posebno oznako: Matej človeka, Marko leva, Luka junca ter Janez orla. Okrog prestola je štiriindvajset starešin. Podobno videnje je pri preroku Ezekielu (Ezk 1). Tako videnje opisuje veličastvo Boga prerok Izaija (Iz 6, 1-10). Nebeška slika presega vse zemeljsko in vse vidno. Le Bog je edini gospodar, vzvišen in svet. Jagnje pa kot zaklano za nas in zaradi naših grehov je vredno, "da prejme oblast in bogastvo, modrost in moč, čast, slavo in hvalo" (Raz 5, 12). Nebeško bogoslužje je prapodoba vsakega zemeljskega bogoslužja. Jagnje je zmagalo po trpljenju in smrti, osvobodilo nas je greha. Zato mu pojejo slavo in čast. Temu bogoslužju se pridružimo tudi mi, saj nas je Jezus pripeljal k Bogu, ki vlada na prestolu med tisoči angelov, starešin in živih bitij. Današnji psalm poje hvalo in zahvalo Bogu za rešitev: "Ker si me potegnil iz vodnjaka, si me ozdravil, iz podzemlja potegnil mojo dušo, oživil si me, opasal si me z veseljem, Gospod moj Bog, na veke se ti bom zahvalje- val" (Ps 30, 2-13). Vstali Jezus se ne da takoj prepoznati. Učenca na poti v Emavs ga spoznata po lomljenju kruha. Marija Magdalena ga ima za vrtnarja. Od sedmih učencev, ki lovijo ribe, ga spozna samo eden. To dokazuje, da je Jezus v njihovih očeh trpeči Jezus velikega petka ali ena sama maska krvi in ran in nič več podoben človeku (Jn 19,5). Zato je težko najti Boga po človeku Jezusu. Še več: spoznati Boga je nemogoče brez njegove pomoči. Vera v Boga-Jezusa je namreč milost, je dar. Jezus se daje spoznati le polagoma, kajti resnica vstajenja in našega poklica v Božje življenje je fantastična, presega vse naše predstave o Bogu in Božjem življenju. Tudi apostoli so zmedeni. Toda ob prvem glasu, da Jezus živi in da je vstal, ga začnejo iskati s tihim hrepenenjem, da je res, kar se jim je zdelo nemogoče. In do konca sveta bo Jezus vedno pričujoč, vedno ob strani verujočega človeka: "In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta" (Mt 28, 20). Ob velikem tednu Velikonočni prazniki na Malem Krasu Letošnjih obredov Velikega tedna na območju župnij Hrpelje-Kozina, Klanec in Rodik, ki jih vodi župnik g. Iztok Mozetič, se je udeležilo veliko vernikov. Opazno je bilo zavzeto sodelovanje bralcev pri obredih velikega četrtka in velikega petka v vseh treh župnijah, kar odraža živo župnijsko skupnost. Pri popoldanskem blagoslovu velikonočnih jedi v Dragi in v Rodiku je navduševal pogled na mnoge mlade matere z majhnimi otroki, kar budi upanje za prihodnost. Sobotno vstajenje so že tradicionalno lahko obhajali v Klancu in v Hrpeljah, kjer so pri maši sodelovali domači cerkveni pevski zbori, v Klancu ob spremljavi mlade, a zavzete Martine Cergol in v Hrpeljah ob spremljavi organista Tej kota Žižka. Rodiškavstajenjska sveta maša se je pričela s procesijo po vasi, zNajsvetejšim in bandero sv. Trojice ter s križi iz vasi Rodik, Kačiče in Dane, ki so jih ponosno nosili možje. V Hrpeljah pa je nedeljsko mašo vodil pater Evgen od sv. Ane v Kopru. Še posebej slovesno in bogato je bilo letos tudi zaradi priprav na praznik svete birme, ki je v Rodiku potekala na velikonočni ponedeljek, za drugo skupino birmancev pa v soboto pred Belo nedeljo v župnijski cerkvi sv. Antona v Hrpeljah. Na rodiški slovesnosti je koprskemu pomožnemu škofu msgr. dr. Juriju Bizjaku toplo dobrodošlico izrekel predstavnik domačega Cerkvenega pevskega zbora in župan divaške občine Matija Potokar, doma iz Kačič, ki spada v rodiško župnijo. Mladim birmancem je zaželel, da bi jih zakrament birme utrdil v zdrave in pokončne ljudi ter da bi jih svet interneta in elektronskih komunikacij ne oddaljil od pristne družbe in Cerkve. Med pridigo je koprski pomožni škof Bizjak v preprosti in jasni govorici spomnil vernike, da imajo v sebi položeno iskro vere, ki se oglasi ob praznikih. Lahko so ravnodušni in pustijo, da ugasne ali pa z obuditvijo duhovnega življenja ob praznikih spodbudijo, da se tako razgori, da je niti burja več ne ugasne. Birmancem pa je zaupal 3 življenjske nauke: dan naj ne mine brez vsakodnevne molitve in dobrega dela ter vsaj ene male odpovedi. Pri bogoslužju je sodeloval Cerkveni pevski zbor Rodik skupaj z tržaškimi pevci iz Cerkvenega pevskega zbora Novi sv. Anton pod vodstvom Edija Raceta in ob mojstrski orgelski spremljavi Tomaža Simčiča. Praznik birme je sovpadal s 60-letnim življenjskim jubilejem domačega organista in zborovodje Raceta, zato mu je koprski pomožni škof ob koncu maše čestital in izročil zahvalo Škofije Koper za 45 let neprekinjenega vodenja Cerkvenega pevskega zbora Rodik in vse dobro, kar je v tej dolgi dobi požrtvovalno opravil. N.N. PODPIS, PA TUDI MNOGO VEC PODPISI OBRAZEC CUD IN NAMENI amm 8 OD TISOČ KATOLIŠKI CERKVI. >' - I ; _ v • v-! NOVI Gonska glas L\ AN VLUNKC DOZAVKA SIU2DKJA SOLA SCUOLk MB>U. STaTaLE Fo^o JMP Nov napis na šoli Ivan Trinko "Zelo smo veseli, mislim, da lepšega velikonočnega darila nismo mogli dobiti!", je bila srečna ravnateljica srednje šole Ivan Trinko Nove Gorice Pavla Jarc in kritik Joško Vetrih. Slikarka ponuja na ogled izjemno pretanjen likovni opus, ki je ves uglašen na sredozemsko tople, življenju zavezane barve, na meji med figurativnim in sodobnim abstraktnim ekspresionizmom. v Gorici Elizabeta Kovic, ko nam je pripovedovala, da so bili tudi sami na šoli prijetno presenečeni, ko so videli, kako je Brancatijeva občinska uprava držala besedo in na šolsko poslopje v ulici Grabizio, v kateri je danes samo slovenska šola, postavila dvojezični napis, ki bo odslej nemo, a prav zato toliko bolj zgovorno govoril o slovenski šoli. Ravnateljica nam je tudi povedala, da je vesela, ker je Brancatijeva uprava držala besedo: “Niti na tihem nismo pričakovali tako lepega napisa! Še lepše je bilo dejstvo, da so občinski delavci naredili vse sami med Foto jmp velikonočnimi počitnicami.” Abonmajska predstava SSG v goriškem gledališču G. Verdi Gledališka sezona, ki jo kot že veliko let prireja Slovensko stalno gledališče Trst v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom in Kulturnim centrom Lojze Bratuž., bo v ponedeljek, 23. aprila, ob 20.30 v goriškem gledališču Verdi (ul. Garibaldi 2a) ponudila v pogled goriškim abonentom (Red A, B in T) peto letošnjo predstavo. V goste bo prišel znani igralec, ujedljivi družbenokritični satirik Paolo Rossi z uprizoritvijo Igralci -1 giocatori. Predstava je namenjena združenim abonmajem; goriški abonenti imajo rezervirane sedeže v prvem delu parterja. Avtobus bo vozil po običajni progi s postanki: v Doberdobu, v Romjanu, v Selcah (Ronke), Tržiču, Štivanu, Jamljah, Gabrjah, Sovodnjah, Štandrežu in Gorici. Za vse podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo na urad Kulturnega doma v Gorici (tel. +39 048133288). Predprodaja vstopnic za predstavo poteka od 16. aprila dalje v gledališču G. Verdi v Gorici (pri blagajni na korzu Italia), od ponedeljka do sobote od 17. do 19. ure. Razpis za učno osebje na šolah Urad za slovenske šole sporoča, da je od petka, 6. aprila 2007, na oglasni deski Pokrajinskega šolskega urada v ul. Rismondo 6 objavljen razpis za vključitev učnega osebja slovenskih šol v pokrajinske (nekdanje permanentne) lestvice, ki bodo uporabne do imenovanja vseh kandidatov. Obrazci za vložitev prošenj bodo na razpolago na šolah in na Uradu za slovenske šole v uradnih urah za stranke. Prošnjo za vključitev v lestvice za goriško pokrajino je treba oddati Uradu za slovenske šole pri Pokrajinskem šolskem uradu v Gorici do ponedeljka, 7. maja 2007. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada www.scuola@fvg.it in na posameznih šolah. Snovanja 2007: Kitara Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in ArsAtelier vabita na naslednje srečanje v nizu letošnjih Snovanj, ki bo v torek, 24. t.m., ob 18. uri v komorni dvorani KC Lojze Bratuž posvečeno kitari. Ta instrument je med mladimi zelo priljubljen predvsem zato, ker se pojavlja v vseh glasbenih žanrih. Navidez preprost, vsebuje zelo subtilne izrazne možnosti, ki zahtevajo od izvajalca predanost in poglobljen študij. Na večeru se bodo učenci SCGV Komel soočali z igro izbranih študentov tržaškega konservatorija iz razreda prof. Ennia Guerrata. Slikarka Kasja Tulič v Kulturnem domu V galeriji Kulturnega doma je na ogled lepa likovna razstava Kasje Tulič, slikarke iz Dalmacije, ki sojo na odprtju predstavili ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, ravnateljica Kulturnega doma iz Foto JMP Center Bratuž / Beli priročniki krožka Virgil Šček Dr. Avgust Sfiligoj je lahko danes mladim za vzor! Kjer sem svoboden, tam sem doma je zelo lep naslov dveh knjig, ki ju je pred kratkim izdal Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček v sodelovanju z Mladiko v zbirki t.i. belih priročnikov, predstavili pa so ju v torek, 3. t.m., v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža na zelo dobro obiskani prireditvi. Sam kulturni dogodek je bil zares dokaz več, kako potrebna so pričevanja, dokumenti in zgodovinski orisi o naših velikih možeh, kako res je, da bi se iz zgodovine lahko veliko naučili, če bi le hoteli. Knjigi Kjer sem svoboden, tam sem doma sta namreč knjigi o življenju in delu dr. Avgusta Sfiligoja, politika, odvetnika, tigrovca, predvsem pa pokončnega narodnega človeka, ki je s svojim življenjem "plačal za vse zmote in za vse totalitarizme 20. stoletja", kot je na predstavitvi povedala dr. Mira Cencič, ki se je v svojem posegu zaustavila pri krvavem 20. stoletju in velikem liku dr. Sfiligoja. Delo je za tisk po dveletnih raziskavah v arhivih v Italiji in Sloveniji pripravila Sfiligojeva hčerka Majda Sfiligoj, profesorica in dolgoletna ravnateljica slovenskega učiteljišča v Gorici, ki se je na predstavitvi javno zahvalila vsem, ki so pripomogli pri pripravi knjige, za pobudo za knjigo pa izrecno dr. Rafku Dolharju, ki jo je bil zanjo pred leti nagovoril. Večer v centru Bratuž so sooblikovali urednik belih priroč- nikov Ivo Jevnikar, dr. Mira Cencič, dr. Rafko Dolhar in zgodovinar Peter Černič. Dr. Rafko Dolhar je na večeru javno pozval goriške akterje narodnega življenja, naj pišejo o povojnih dogajanjih v t.i. politični sredini, medtem ko je dr. Mira Cencič spregovorila o prvem delu knjige o dr. Sfiligoju, v katerem je avtorica Majda Sfiligoj predstavila rod, mladost in začetke javnega dela pokojnega odvetnika, politika in človeka, ki so ga kar različni režimi preganjali, obsojali in mu stregli po življenju. Fašisti so dr. Avgusta Sfiligoja kot enega najvidnejših organizatorjev TIGR obsodili leta 1931 in na drugem tržaškem procesu leta 1941 na 40 let ječe. Po razsulu Italije se je dr. Sfiligoj priključil odporništvu, a so ga zato, ker ni bil v soglasju z novo komunistično oblastjo, zaprli na Vipavskem. Ko se je rešil iz zapora in se naprtil fašizem. Prišlo je do revizije njegovega procesa, kar je pomenilo rešitev tudi za njemu podobne slovenske ljudi, ki so bili obsojeni pod fašizmom. Prav zato je dr. Cencič na predstavitvi poudarila, da " življenje dr. Sfiligoja razgalja čas, v katerem je živel, in ga kaže v vsej nečlovečnosti in nesramnosti." Dr. Avgust Sfiligoj je bil predvsem politik, človek dialoga in zagovornik narodnih pravic, predvsem pa eden od utemeljiteljev slovenskega šolstva na Goriškem, je povedal zgodovinar Peter Černič, ki je ocenil, da je zelo kompleksna stvar razumeti "odločitev dr. Sfiligoja za samostojno politično delovanje na Goriškem." Černič je še dejal, da se je kot demokrat in odvetnik kmalu zavedel, da bo Gorica po voj ni pripadla prej z zavezniško vojaško upravo in takoj za tem z novo italijansko oblastjo, predvsem pa vse to v času, ko ni bilo to lahko. Černič je opozoril, da se na delo dr. Sfiligoja in njegove Slovenske demokratske zveze, predhodnice današnje stranke Slovenska skupnost, prevečkrat gleda zelo reduktivno, ko se izrecno izpostavlja samo utrditev antikomu-nističnih stališč, saj se "pozablja pragmatična politična logika, ki je za našo sredo obrodila mnogo sadov," kajti, tako Černič, "v določenih primerih ni šlo za ideološke izbire, ampak za racionalne izbire, ki bi jih vsak trezen slovenski politik moral podpreti, kar se na žalost ni zgodilo." Černič je izpostavil tudi zavzemanje dr. Sfiligoja za povojno uveljavljanje slovenskih pravic in rabe slovenščine v javnosti. Opozoril Foto vrnil v Gorico in v Italijo, so ga leta 1950 ponovno zaprli, tokrat demokratična Italija, češ da ni odsedel vseh let, ki mu jih je bil Italiji, in se je takoj začel zavzemati za samostojno demokratično politično nastopanje in je gradil konstruktivne odnose naj- je tudi na vlogo dr. Sfiligoja pri snovanju slovenskih občin v Števerjanu in Sovodnjah, na politična pogajanja, ki so privedla do slovenske šole, na prve Sfiligojeve predloge za zaščitni zakon, ki segajo že v leto 1949 in na vstop Slovencev v goriški občinski odbor. Sledili so posegi dr. Draga Le-giše, dr. Bukovca, števerjan-skega župana Corsija, dr. Damijana Paulina in drugih. Na Tržaškem bo predstavitev knjige v petek, 20. t.m., ob 17.30 v konferenčni razstavni dvorani Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu v Trstu. JUP Sindikat slovenske šole Umirjeno o perečih težavah slovenske šole Sindikat slovenske šole je 16. marca sklical sejo z namenom, da preuči težave, ki jih imajo naše šolske ustanove predvsem glede šolskih stavb. Poleg odbornikov so bili prisotni: deželna svetnika Tamara Blažina in Mirko Špacapan, pokrajinska odbornica Mara Černič, doberdobski župan Paolo Vižintin, predsednika go-riškega SSO in SKGZ, Janez Povše in Nataša Paulin. Po uvodnih besedah tajnika SSŠ Prinčiča je ravnateljica Sonja Klanjšček opozorila na dve pereči situaciji doberdobskega ravnateljstva: OŠ Romjan in večstopenjska šola Doberdob. Število učencev na OŠ v Romjanu iz leta v leto raste. Zato je za prihodnje šolsko leto še vedno odprt problem dveh prvih razredov, saj slovenski šoli niso še dodelili dodatnega razreda za paralelko. Ob tem je Klanjščkova poudarila, da pogajanja spremlja zelo pozorno, saj je treba vedeti tudi to, da ima ronško ravnateljstvo vedno manj vpisov. Slovenski šolski center, ki naj bi ga dogradili v Romjanu, ostaja pa še vedno zgolj obljuba. Čeprav je nova ronška uprava izjavila, da se zavzema za slovensko manjšino, tega v dejanjih glede osnovne šole ni pokazala. Špacapan in Blažino-va nista bila seznanjena o tem zastoju, saj je bila konvencija med občino Ronke in Pokrajino podpisana že leta 2005. Odbornica Černič je pojasnila, da je Pokrajina v desetih letih namenila več kot milijon evrov za občino Ronke prav za ta načrt. Zdi pa se, da se je vse zataknilo v občinskih uradih tudi glede še vedno nerazčiščene razlastitve zemljišč, na katerih naj bi zgradili šolsko središče. Ob tem je Povše najprej poudaril dejstvo, da je za civilno družbo porast števila vpisanih šoloobveznih otrok velik uspeh slovenskega šolstva v Italiji, in pohvalil delo učnega osebja vrtcev in osnovnih šol. Predlagal je, naj se ustanovi akcijski odbor, ki bi spremljal to problematiko in sproti seznanjal predstavnike politične in civilne družbe o težavah, zastojih in napredovanjih. S porastom učencev v romjanski šoli je povezano tudi večje število vpisanih v 6. razred večstopenjske šole v Doberdobu. Prostorska stiska postaja res velika, saj za leto 2008/2009 ni več prostora za dve paralelki. Po predhodnem pogovoru z dober-dobskim županom je rav. Sonja Klanjšček menila, da je to prvo, kar morata reševati skladno Občina Doberdob in Pokrajina. Župan Vižintin je poudaril, da pričakuje večje sodelovanje Pokrajine, saj Občina ne razpolaga s sredstvi za dograditev šole. Ze večkrat je namreč prosila Pokrajino za prispevek, a ga ni nikoli prejela. Šolsko prostorsko stisko bo kljub temu treba nujno rešiti čim prej. Za šolsko leto 2007/2008 je problem rešen, saj bo laboratorij preurejen v učilnico za razredni pouk. Za šolsko leto 2008/2009 pa ni na razpolago nobenih prostorov več. Tudi za to se je zavzela Mara Černič in obljubila, da se bo pozanimala na Pokrajini za morebitni prispevek. Ravnateljica Miroslava Braini je naglasila težave na Krminskem. Tudi tam naraščajo vpisi. V šolskem letu 2007/2008 bo na OŠ Ludvik Zorzut 30 otrok. Šolska stavba na Plešivem ima tri razrede in ne zadošča številu vpisanih otrok. Starši in domačini so se odločili, da nočejo s Plešivega v mesto, zato se bo morala krminska uprava soočati tudi s tem. Stavba je tudi glede varnosti zelo vprašljiva. Tudi na Krminskem je edina rešitev dograditev šolskih prostorov, saj je stiska velika tudi v tamkajšnjem otroškem vrtcu. Malčki so namreč že vrsto let v stavbi privatnega vrtca Rosa mi-stica, ki ga upravlja cerkvena ustanova. Dokler ni bilo tako velikega naraščaja, je vladalo spoštljivo sodelovanje. V zadnjem obdobju pa se pritisk na slovenske vpise odraža včasih tudi v odnosih med privatno in državno ustanovo, saj so šolske sestre odločile, da slovenski oddelek ne sme sprejeti več kot 22 vpisov. Ne nazadnje ravnateljica Braini še vedno pričakuje dograditev in obljubljeno preureditev šolskih prostorov v OŠ Oton Župančič, za kar je goriška občinska uprava že namenila finančna sredstva, ni pa še nič naredila. Odbor Sindikata je sklenil, da se bo zavzel za rešitev težav, v katere je zašlo naše šolstvo. Sicer so bile pristojne tržiške in goriške oblasti seznanjene že leta 1999 o velikem porastu, ki naj bi ga slovenska šola imela v prihodnjem desetletju. Odbor Sindikata se bo spet sestal čez mesec dni. V tem času pa priporoča, naj bodo pri reševanju teh vprašanj soudeleženi vsi predstavniki civilne in politične družbe ter naj konstruktivno sodelujejo v prid slovenski šoli. Dario Bertinazzi NOVI GLAS Blagoslovitev obnovljenega župnišča v Štandrežu Kovačija krščanske skupnosti in dom vseh faranov Lepa množica ljudi se je v prijetnem, skoraj poletnem večeru v soboto, 14. t.m., udeležila krajše slovesnosti na glavnem trgu v Štandrežu, med katero je goriški nadškof msgr. Dino De Antoni blagoslovil obnovljeno župnišče v Štandrežu. "Župnijska cerkev je srce krščanske skupnosti, župnijski dom so njena pljuča, župnišče pa kovačija," je med drugim povedal župnik Karel Bolčina. Prav on je namreč med pozdravnim nagovorom orisal pot od marti-novega 1993, ko je prvič prespal v župnišču, pa vse do danes. Potem ko je deželna uprava odobrila prispevek, so se jeseni 2005 odprla vrata gradbišča. Župnikove besede so bile polne hvaležnosti: najprej Bogu, potem nadškofu, župnijskemu gospodarskemu svetu, prejšnjemu in sedanjemu župnijskemu pastoralnemu svetu, ki mu ni stal ob strani "samo z nasveti, ampak tudi z odprto dlanjo in širokim srcem". Zahvalil se je vsem farankam in faranom, ki so pomagali pri delih na najrazličnejše načine, izrecno pa dvema, to sta Luciano Krpan, ki "je bil velikokrat več ur na dan v fa-rovžu kakor doma", in Ema Brajnik, ki "je ponoči raje šivala zavese kot spala in podnevi raje tekala po hišnih nadstropjih, kakor da bi poležavala doma." Zahvalil se je geom. Angelu Spanoju, dragocenemu voditelju del, deželni upravi, posameznim tehnikom in podjetjem ter ustanovam. "Ta hiša ni moja in ni niti namenjena meni," je poudaril g. Karel. "Ta hiša je dom vseh faranov: v njem bivajo domači duhovniki in je odprta vsem župljanom, ki so v stanovanjski stiski, in vsem popotnim gostom." Izrazil je željo, "da skozi vrata te hiše radi in s ponosom vstopate kot v svoj dom in v svojo lastnino." Geom. Spano' je prikazal opravljena dela in ureditev prostorov ter poudaril, da so pri tem skušali ohraniti kar čimbolj zvesto podobo nekdanjega župnišča. Župnik je nato prebral pismo odsotnega predsednika deželne uprave Illyja, nakar je nadškof blagoslovil vhod v župnišče. G. Luciano Zotti mu je ponudil ključ hišnih vrat in mu tako simbolično izročil opravljeno delo. Za nadškofom so si navzoči ogledali okusno opremljene prostore, ki so resnično velika pridobitev za vso štandreško skupnost. DD KULTURNI DOM Komigo Stoletna zgodba Goriške za uvod v komedijske večere Dolg aplavz dobro zasedene dvorane goriškega Kulturnega doma je v sredo, 28. marca, nagradil sedemnajst nastopajočih ljubiteljskih igralcev treh narodnosti, Slovencev, tostran in onstran meje, Furlanov in Italijanov, ki so pod okriljem društva MOST in ob sodelovanju Kulturnega doma, v sklopu trijezičnega festivala komičnega gledališča Komigo, postavili na oder svojo drugo trijezično produkcijo; prva je bila uspešna Korenine pod mrežo 1. 2004. Odrski prikaz z naslovom Wochein žanrsko sicer ni ravno v sozvočju z lahkotnejšimi komičnimi predstavami, ki jih bo ponudila letošnja izvedba Komigo, na vpis abonmajev katerega se je odzvalo že 200 gledalcev. Uprizoritev je sestavljena iz več kratkih prizorov, v katerih so se, upoštevajoč zgodovinske vire, v zamisli avtorice Lidije Jarc in dramaturški ter režijski obdelavi Radoša Bolčine, za igralske stvaritve večkrat nagrajenega člana SNG Nova Gorica, izrisale Martina Gereon o Prazniku frtalje v Rupi Letos poseben večer podobe znanih Goričanov v stoletni zgodovini Bohinjske železnice. VVochein kot poklon stoletnici Bohinjske proge namreč odstira zaveso tudi nad žalostnimi dogodki, ki so se vklesali v zgodovino tega koščka naše, večkrat prav zelo trpeče zemlje, pa tudi življenjska zgodba nekaterih protagonistov, kot npr. mladega Michelstaedterja ali igralke Nore Gregor, je bila prej tragična kot vesela. Že od samega začetka ne slutimo svetlega konca niti za povezovalno nit, ljubezensko razmerje med poročenim slovenskim postaj enačelnikom Markom (Robert Cotič, tokrat tudi kot asistent režiserja) in italijanskim dekletom Magdo (En-rica Laprocina, gotovo najboljša izmed nastopajočih igralk). Na valovni dolžini Komigo pa so bežni humorni utrinki, podkrepljeni z narečnim poudarkom slovenskega protagonista z dežele (dognana igra Manuela Pintarja) in seveda epilog odrskega mozaika VVochein, ki se konča s komično noto. Konec poživlja režijsko premišljeno zasnovano celoto, ki skuša razgibati statičnost prikaza, pri katerem na golem odru visi le velika ura, kakršne najdemo na železniških postajah, in odšteva čas, medtem ko se ob puhtenju pare neprenehoma vrstijo vlaki in prinašajo ter odnašajo spomine. Komični sklep je morda najbolj pristen in posrečen del predstave, saj iz njega veje tipični "goriški" način razmišljanja in v nekaj replikah štirje starejši protagonisti, v dobri karakterizaciji Marka Černiča, Roberta Juretiča, Edija Bramuzza in Kazimirja Černiča, preletijo dobršen del gori-ške zgodovine in svojevrstno pokomentirajo navedene dogodke. IK za mlade Z naglimi koraki se bliža tradicionalni Praznik frtalje, ki je med našimi ljudmi zelo priljubljen. "Letošnja izvedba prinaša novost," nam je povedala predsednica društva Martina Gereon, "saj bomo praznovali štiri dni. Sobota zvečer bo namreč na poseben način posvečena mladim: v gosteh bomo imeli rock skupino The M.A.F.F. Show, ki je v naših krajih dobro poznana. Ostale dneve bo program potekal po ustaljenih tirnicah: 1. maja bo imela častni govor pokrajinska odbornica Mara Černič, poleg nje bomo imeli v naši sredi gledališko skupino iz Štandraža in razne zbore, otroške, mešane in moške. Obiskala nas bo tudi folklorna skupina iz Škofje Loke; naša občina je namreč pobratena s škofjeloško. Seveda ne more manjkati tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje, ki se bo začelo že 25. aprila; istega dne bomo zjutraj v župniji imeli slavje ob prazniku našega zavetnika sv. Marka." Priprave so v polnem teku, saj Foto DPD je ekipa prosvetnega društva Rupa-Peč polna idej in moči. "Dela so skoraj končana, saj praznik pripravljamo že nekaj mesecev; največ opravil je seveda z birokratskimi zadevami." Mlada predsednica je izrazila posebno zadovoljstvo nad sodelavci. "Veliko mi pomagajo tudi člani, ki niso v odboru. Posebno sem vesela nasvetov prejšnjega predsednika, Iva Kovica, ki je vedno zraven s svojo pomočjo." Vsi najtopleje vabljeni! PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEC prireja v Rupi PRAZNIK FRTALJE 2007 25. aprila ob 16.30 - Nastop otroških pevskih zborov - Tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje - Ples z ansamblom SOUVENIR 28. aprila ob 21.00 - Ples z rock skupino THE M.A.F.F. SHOW 29. aprila ob 16.30 - Ženski pevski zbor Jezero iz Doberdoba - Nastop folklorne skupine iz Škofje Loke - Ples z ansamblom HAPPY DAY 1. maia ob 16.30 - Nastop MoPZ Tabor z Opčin (TS) - Častni govornik: Mara Černič - Gledališka skupina iz Standreža - Ples z ansamblom HAPPY DAY Deloval bo dobro založen bife z raznimi specialitetami na žaru, tipično frtaljo in domačim vinom. Toplo vabljeni! POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Obvestila V občinskem parku (trg Municipio 1) bo v torek, 24. t.m., ob 17.30 Snidenje z goriško poezijo. Srečanje, ki ga prireja Kulturni dom v sodelovanju Slovenske konzulte pri goriški občini in založbe Educa iz Nove Gorice, bosta sooblikovala pesnika Jurij Paljk in Radi voj Pahor. Povezovalec večera bo Zoltan Jan. Župnija sv. Martina iz Sovodenj prireja izlet na Dunaj 7., 8. in 9. maja 2007. Odhod v ponedeljek, 7. maja. Med potjo kosilo iz nahrbtnika ali v samopostrežbi na avtocesti; popoldne prihod na Dunaj: ogled parka Belve-dere, opatije Klosterneuburg in odhod v hotel. Torek, 8. maja: voden ogled palače Hofburg, kapucinske cerkve in cesarske grobnice; kosilo; popoldne obisk palače Schoenbrunn; pozno popoldne pokušnja vin in vrnitev v hotel. Sreda, 9. maja: jutro prosto, kosilo in odhod domov. Cena 180 evrov (vse vključeno razen vstopa v Schoenbrunn). Predplačnina ob vpisu 80 evrov (nujna veljavna osebna izkaznica!). Vpis do 29. aprila pri župniku Vojku Makucu v Sovodnjah. Informacije na tel. 3494775510. V Gnidovčevem domu na Mirenskem Gradu se zaradi velikega povpraševanja nadaljuje razstava ilustracij Paole Bertolini Grudina in VValterja Grudine. Priporočamo, obiščite jo! RADIO SPAZIO 103 Slovenske oddaje (od 20.04. do 26.04.2007) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5,91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure. Spored: Petek, 20. aprila (v studiu Andrej Baucon): Ob domačem ognjišču: Domače viže - Iz krščanskega svete. - Zanimivosti in obvestila-Vic tedna. Ponedeljek 23. aprila (v studiu Andrej Baucon): Sodobni “sound” - Živemu se vse zgodi -Zanimivosti in obvestila. Torek, 24. aprila (v studiu Matjaž Pintar); Utrinki v našem prostoru -Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 25. aprila: Oddaja odpade zaradi neposrednega prenosa košarkarske tekme. Četrtek, 26. aprila (v studiu Niko Klanjšček): Oddaja odpade zaradi neposrednega prenosa košarkarske tekme. Darovi Za misijonarja Danila Lisjaka: namesto čokoladnih pirhov V., J., G., E. in B. Terpin ter N., I. in P. Pahor 80,00 evrov. Za misijonarja P. Opeko: N.N. 100,00 evrov. Ob 3. obletnici smrti Alfreda lermana iz Ločnika drujeta žena Lojzka in hči Marina za Sveto Goro 30,00 in za Novi glas 30,00 evrov. Na goriški univerzi je v teritorialni politiki uspešno diplomiral TOMAŽ ŠPACAPAN Novemu doktorju čestita PD PODGORA Na tržaški univerzi je na fakulteti za politične vede doktorirala CATERINA AMBROSI Čestitamo in želimo obilo delovnih uspehov PD PODGORA in SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE GOR/CA & V LETU SVETEGA PISMA vljudno vabita na predavanje svetopisemskega strokovnjaka koprskega pomožnega škofa dr. Jurija Bizjaka na temo SVETO PISMO JUDJE, MUSLIMANI IN KRISTJANI Pogovor bo vodil g. Alessio Stasi Kulturni center Lojze Bratuž četrtek, 19. aprila 2007, ob 20.30 SKRD JADRO, SKRSD TRZIC in TRZISKA OBČINA s pokroviteljstvom združenja CONFEMILI in GORIŠKE POKRAJINE vabijo na simpozij VREDNOTE IN SKUPNE MISLI MED KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI IN DRUGIMI PRISOTNIMI KULTURAMI Sodelujejo: Enrico Fasana, Teresa Tonchia, Anna Cocchiarella, Peter Močnik, Barbara Sinicco Povezuje: Ivo Petkovšek Občinska knjižnica Tržič Petek, 20. aprila 2007, ob 18. uri DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ Tl IZ OČI LJUBEZEN JE SIJALA Dramska uprizoritev umetniškega ustvarjanja goriškega skladatelja in narodnega buditelja Lojzeta Bratuža Premiera 20. aprila 2007 ob 20.30 v dvorani Sedejevega Doma v Steverjanu NOVI GLAS Spomin na Lojzeta Bratuža Venec spominčic na Mirenskem Gradu V dvorani Gnidovčevega doma na Mirenskem Gradu je bil v petek, 13. aprila 2007, spominski večer ob 70-letnici smrti Lojzeta Bratuža. Priredila sta ga Kulturno društvo Stanko Vuk iz Mirna in Orehovelj in Glasbena šola Nova Gorica. Osrednji del večera je bil sonetni venec Ljubke Šorli z naslovom Venec spominčic možu na grob. Z veliko občutljivostjo ga je podala Mojca Dolinšek ob klavirski spremljavi Eve Dolinšek in Debore Kocijančič ter tria Anita Vončina (klavir), Ana Cotič (violina), Anže Ličen (violončelo). Bogat je bil tudi zborovski del. Na začetku je MePZ župnije sv. Jurija v Mirnu pod vodstvom Andreja Budina zapel Bratuževo priredbo ruske ljudske pesmi Kraguljčki, v drugem delu pa obhajilno Bodi tisočkrat pozdravljen na besedilo Vere Lestan in Marijino V duši plamen nam čist gori na besedilo Ljubke Šorli. Spored je sklenil mirenski MoPZ Anton Klančič pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Zapel je Bratuževi priredbi ruskih pesmi Sonce vstaja in zahaja in Kaj viharjev bi se bali. Člani društva Stanko Vuk so poskrbeli tako za spremno besedo in povezovanje sporeda (Ksenija Cotič) kot za projekcije slik iz Bratuževega življenja, ki so spremljale izvedbo Venca spominčic in druge točke sporeda (Mitja Klančič). Ob vhodu v dvorano smo si lahko ogledali razstavo o življenju in delu Lojzeta Bratuža. Skrbno sta jo pripravili Cirila Pregelj in Elvira Medvešček. Polna dvorana je pozorno sledila lepo oblikovanemu večeru v spomin na goriškega zborovodjo in skladatelja, ki so ga na Miren vezale plodne prijatejske vezi. Prireditelji so šopek rdečih nageljnov in spominčic s slovenskim trakom namenili grobu Lojzeta Bratuža na goriškem pokopališču. Februarja 1957je Damjana Bratuž na Placuti v Gorici prisostvovala proslavi 20. obletnice smrti Lojzeta Bratuža. Tisto poletje pred 50 leti je odšla iz Gorice, naslednje leto je zapustila Evropo ter prehodila kot izvrstna glasbenica dolgo in plodno pot, ki se še vedno nadaljuje v daljni Kanadi. Kot najstarejšega člana Bratuževe rodbine smo jo vprašali, kako se spominja - po 70 letih - sorodnikove usmrtitve in kako doživlja to družinsko tragedijo. Zahvaljujemo se ji za njeno prijaznost in objavljamo njen odgovor. /DD u ■ > rvo, kar mi pride na I-'misel, je očetovo A vprašanje: "Ali naj dam črno kravato?" Prišel je iz kavarne gor v stanovanje z novico, mama je sedela, skrušena. Zmedeno sem za njegovim glasom začutila odločitev za javno žalovanje skupaj z dvomom, da ne bi pomenilo tveganja, nevarnosti morebitnih posledic. Strica Gigija, kot sem ga imenovala, še vidim v eni in isti podobi, ko je nekoč prišel z biciklom in ga nasmejan položil na steno - morda je bilo pred kavarno. V mislih se pojavljajo razmetani fragmenti, pomešani s čustvi, posamezne besede. Še slišim odlomke pripomb in izrečenih stavkov, ki se zbujajo in krožijo v spominu: sestrična Milena, ki v kuhinji pripoveduje, kako ji je nekdo opisal obraz tete Ljubke, tihe solze, ob oni smrti - ali je to bil morda Maks Komac, ki je bil prisoten? Da je Gigi prosil "za otroka", "v imenu otrok" - ali je to bil glas mojega očeta? Ali je Gigi "pok- leknil?" "Ma da ni nič povedal, in mu je še dal bičerin". O kom so pripovedovali, mogoče o župniku? Da so fantje Gigiju zapeli pod oknom bolnice, da so bili na bi-ciklih (pomotoma sem dolgo mislila, da je pesem bila " Gozdič je že zelen" in od takrat mi je ta napev vedno stisnil srce). Kdo je rekel, da je goriški Fede-rale obiskal bolnico? Spomin ne deluje kronološko. Ali mi je oče takrat povedal, da je eden izmed zločincev nosil ime, ki je bilo poitalijančeno? Ali je pa bilo julija 1943 za časa padca fašizma, ko so nekateri takrat videli priložnost za maščevanje Gigija? "Nikar, nikar", je rotil stric Pepi, Gigijev brat, nikar naj se ne bi tako oskrunil spomin na čisto žrtev. Ne vem, kdaj mi je oče povedal, da je smrt doletela enega od zločincev, ko je bil na stranišču. OSNOVNA ŠOLA (NE VEČ NO- TRE-DAME, AMPAK NOSTRA SIGNORA) Moje sošolke v četrtem razredu so doma slišale o strašnem dogodku, saj se je po vsem mestu govorilo le o tem; naslednje jutro so se približale moji klopi; sem ga večkrat videla v kavarni; gledal je naokrog, kot bi koga iskal. V poslopju sem slišala, da je poizvedoval za Milojko Štrukelj. Ne vem, koliko časa je od tistega dne poteklo, ko sem se vrnila domov, in iz spalnice je bilo slišati hrup, strašno stokanje in jokanje. Na moji postelji je ležala Milojkina mama, gospa 'Bin-ca' (Albina); zvijala se je in razmetavala, okrog nje so bili Milena in drugi in se trudili, da bi jo pomirili. Da je prišla k nam s questure, kjer je videla Milojko, vklenjeno in pretepeno. Kadarkoli sem potem brala, da so za neverjetni mladenkin pogum in kljubovanje sami mučil-ci izrazili občudovanje, se mi je gabilo, ker to je pomenilo - čeprav teh besed nisem imela - to dignify the tormentor, mučilce nekako oplemenititi. "Why are you leaving?" se čudi prijatelj. Na ekranu je Simone Signoret, ki tava na obrežju v vlogi matere, kateri so gestapovci ugrabili mlado hčerko, v letu 1942. Leto (ali dve?) kasneje, moja sošolka iz Solkana (Irena Vuga, soseda Štrukljevih), ki z mano deli klop, sede molče, objoka- Kako se dr. Damjana Bratuž spominja "strica Gigija" Ob spremljanju senc (i) na; ne neha jokati celo dolgo jutro, a ne odgovori, ko vztrajam, naj pove zakaj. "Igraj, Milojka, igraj!" da je ponavljala gospa Binca, ko so po umoru postavili tru-go na klavir. ZDRAVŠČINA V pismih iz internacije me je oče spodbujal, naj se učim, naj vežbam klavir, kot da bi edino v tem bila neka gotovost, nekakšna rešitev, v kateri bi mogli najti varnost in okusiti svobodo. Bilo je leta 1943, ko sem se vračala z vlakom po lekciji v Trstu. Na postaji v Zdravščini sta vstopila moja mala druga bratranca in sestrična, otroka tete Ljubke (vdove strica Gigija). Sedla sta nasproti mene. Spremljali sta ju teta Željka in zvesta gospodinja Zalka, če se ne motim, saj sta bili njuna stara mama in teta takrat odpeljani v južno Italijo. Nekdo je nedavno mojim povedal, da je v ječi v Trstu videl grozoto Ljubkinega videza. V zaporu v Zdravščini ji je zdaj bilo dovoljeno sprejemati obisk otrok. Andrej je bil star okrog sedem let, Lojzka devet. Verjetno sem v vsej tesnobi nerodno poskušala kaj reči; spomnim se le, da se nista odzvala. Ne vem, če sta teta Željka in Zalka z menoj kaj spregovorili. Na takratnem, še otroškem nivoju razumevanja sem se zbegano oprijela občutka, da so moja glasba in lekcije le bile vredne in potrebne prav zaradi strahote časa; doumela sem obenem, čeprav primitivno, da mogoče niti umetnost ni nudila onega še 'edinega' smisla, v katerega smo upali. Pred strašnim molkom dveh otrok me je prevzela kot slutnja, podzavestna, ker zanjo nisem imela besed, da bosta moj umetniški razvoj - če bi mi ga življenje še nudilo - in moje prizadevanje ostala za vedno pod neko senco. Na steni svojega klavirskega študija na Univerzi sem držala sliki strica Gigija in Milojke. Kanadska učenka me enkrat vpraša, kdo sta; povem. Po lekciji se ustavi pri vratih in tiho reče: Areyou Jewish, Dr. B.?'" /dalje Damjana Bratuž London, Ontario, Canada e-mail: dbratuz@uwo.ca www.damjanabratuz.ca sprožila razburljivost med odjemalci. Fragmenti, izleta 1934: da so vdrli v urad in ga ustrelili; ujela sem ime, Dollfuss; razumela sem, da je bil važna oseba ("Dollfuss, Doll-fuss"); da so umorili kralja Aleksandra: po vseh revijah je bila njegova slika, ko je ležal v avtomobilu; a zdel se mi je trd, kot lesena lutka, tudi na slikah, kjer je bil živ. IMPERO Pol leta, predno je stric Gigi umrl, med počitnicami leta 1936, mi je za rojstni dan oče podaril majhen spominski zvezek; na prvi strani mi je sam napisal: “Arna la madre lingua e ri-spetta la lingua altrui”. Izmed otrok, ki so se nato podpisali v zvezek, je fantič razglasil: “In questo anno che ha visto la Fon-dazione deli' Impero...” Tale ton je prevladal v poučevanju na šoli; mit rimske preteklosti so podčrtovali vse naokrog s pomočjo izumljenih ritualov in z jezikovnimi obrazci. Stric Pepi mi je nekoč pomagal napisati nalogo o Cezarju, za katero sem prejela visoko oceno. Bilo je nekaj let poprej, ko so questurini prišli gor v stanovanje za "perquisizioneiskali so slovenske tiskovine. Ma to, kar je mlad mož držal v roki, mu je takoj pojasnil oče, so bile le otroške ljudske pesmi in pa pravljice ("Skok, Cmok in Joki-ca" med njimi). In je bilo še pred tem, ko so za kazen zaprli kavarno za tri mesece. "Voi, lettori di 'Jutro'!" je mama oponašala nekoga, ki ji je bil s prezirom to očital; verjetno je slučajno odjemalec prišel z onstran meje in bral slovenski časopis. Zaprtje je pomenilo težko izgubo dohodka (spomnim se pa svoje otroške sreče, da sem prvič uživala sprehode z obema staršema skupaj); pomenilo je tudi, da so se ljudje bali prihajati, ko so kavarno spet odprli. “Very interesting ideas" je na moji nalogi napisal profesor na tečaju English Composition, ko sem v St. Louisu pripravljala magisterij (1959). Naslov naloge je zadeval osebno pojmovanje 'svobode'. Meni je zvenelo kot nekakšen poziv; seveda, profesor je zrastel v okolju, v katerem ni obstajal niti pojem strahu pred posledicami, in mu je bilo to, kar sem obravnavala, popolnoma nepoznano. V nalogo sem vključila tudi spomin na mamino roko, ki je mojo naglo stisnila, kadarkoli mi je hotela dati znak, naj "switch" (nenadoma zamenjam, preskočim na drug jezik; op.ur.) iz slovenščine v italijanščino in obratno, odvisno od osebe, ki se nam je bližala. Kasneje tudi takšna 'izmenjava' ni bila več mogoča, ko je bil materin jezik popolnoma prepovedan, ko je nastal strah ovadbe sosedov in je prišla doba "nagobčnika na možganih " - v besedah Borisa Pahorja. Ko je bil v letih '70 objavljen izid ameriškega raziskovanja "On the Superiority of the Bi-lingual Brain ", sem ugibala, ali je bil preveden v italijanščino. Za časa doktorata v Indiani v letih '60 sem doživela presenetljiv dialog in izmenjavo o jezikovnem zatiranju s kolegom iz Koreje. "The same, the same", je on tiho ponavljal ob mojem opisovanju, izraz začudenja na občutljivem, strogem obrazu, in skoro nevere, da je taka sličnost v oblikah tlačenja ekzistirala; da so bile japonske metode, ki jih je njegov narod trpel, iste. V začetku leta 1942 se je oče vrnil iz leta internacije v Markah. Meseca julija pride Mussolini v Gorico in govori na balkonu na Piazza Ginnastica. Jaz stojim prav na koncu trga in slišim, ko Duce reče "Faro' come Cesa-re...", to je, da če se odpor v naših krajih nadaljuje, bo potrebno "ammazzare tutti i ma-schi slavi" in izgnati ženske in stare in otroke. V kotu zagledam sestrično Živo (Fornazarič), kar me preseneti -delala je, kot se je reklo, v ilegali. MILOJKA V Gimnaziji smo prevajali iz latinščine Cezarjev De bello Gal-lico. Neko jutro, ko sem se bližala šoli na Vialu XX. septembra, je tam stal visok questurino, ki "Na sliki je Caffe Pasticceria Bertossi v zgodnjih letih 1930 [1932/33?], po selitvi iz via Mameli št. 6, kjer je bil majhen bar, na št. 4. Kasneje so kavarno še povečali. Poleg mame sem jaz, la sem se pa premaknila in je zato medlo. Stara mama, nona po očetu (Marija Čemigoj-Bratus), je naprej klicala ulico Mameli 'via Šcuole' kot pod Avstrijo." vem, da sem izrekla besede ojo de machina. Veliko teh deklic je imelo poitalijančena imena (Glessi, Causi, Franco, Malli, Steccherini) in je oče vedno uporabil prvotna slovenska imena njihovih družin, ki jih je poznal. Med sošolkami je bila tudi hčerkica goriškega Federala (Luraschi). Naša učiteljica je bila SuorDari-na (Danteri): bleda, ravna, stroga, zelo ugledna, ne spomnim se, da bi se kdaj zasmejala. Tudi se ne spomnim, da bi ona tiste dni meni osebno ali razredu kaj omenila o stričevi smrti. Vendar, ko nas je nekoč poučevala o starodavni zgodovini mesta, je na črni tabli zapisala "Gorica" po slovensko. Ma da je bila iz Podgore, je rekla mama, in da je njeno pravo ime bilo Darinka Trdan. Obvezno je bilo po odloku sestre pozdravljati s "saluto roma-no" in obenem smo rekli "Sia lodato Gesu' Cristo", po hodnikih, na cesti, tudi v kapeli. Odgovor je bil: "Sempre sia lodato". Učili so nas vse o "le guerre pu-niche" in nam deklicam niso prizanesli s popisovanjem grozot, saj so nam natančno opisovali načine mučenja od Rimljanov premaganih vojakov: kako so najbolj strahovito in počasi jemali življenje sovražnega človeškega bitja. A to so pač bili "pogani", ki niso še bili spoznali milosti in odpuščanja. NA POKOPALIŠČU Stara mama, očetova mati, me je s seboj peljala na goriško pokopališče, da bi stricu Gigiju dali zadnji pozdrav. Bilo je toliko ljudi, večina vaščanov iz okolice; še vidim razburjene obraze, pogled ene izmed žensk mi je še pred očmi, nekaj je kričala, ne vem, če po slovensko ali italijansko. Bili smo obrnjeni proti kapelici, mrtvašnici, ki je bila zaprta. Naenkrat je gruča ljudi silila naprej, nastala je zmeda, kričanje. Držala sem se nonice, ki se ni premaknila. Nenadno so se vrata kapelice odprla - bili smo ob strani, noter se ni videlo. Oka-menela sem, objela me je groza, podobna oni, ki sem jo bila prvič občutila par let poprej, ko so se vrata mrtvašnice ravno tako nenadno odprla, a bilo je na odru, pri operi La Gioconda, za časa, ko je II Carro di Tespi poleti nudil predstave na Piazza Ginnastica. Kar je sledilo, je ostalo megleno: drugi dan so govorili, da so zgodaj zjutraj strica pokopali na skrivaj. Dva prejšnja dogodka prihajata v spomin, ki sta v kavarni "Na sliki je v očetovem rokopisu napisano: 'Trije znanci'. To so - z leve - Polde Kemperle, Vinko Vodopivec in stric Gigi (Lojze). Ko mi je nekoč mama stisnila roko v znak, naj spremenim jezik (o tem beri vtekslu, op.ur.), se je prav g. Kemperle bližal po via 'Šlreta1, kat smo pravili. On je kljub prepovedi zahteval, da se ga nagovori po slovensko." NOVI GLAS Društvo slovenskih izobražencev / 44. literarna nagrada Vstajenje mji. X • 1 • • 1 Pregarčev poe- Letosnii dobitnik ie pesnik k* / J X. njem je prepoz- A 1 1 • • navna predv- Aleksi) Pregare Podelitev nagrade Vstajenje se je tudi letos zapisala kot eden ključnih kulturnih dogodkov v zamejstvu, hkrati pa tudi tradicionalnih večerov, ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev. Seznam dosedanjih nagrajencev neoporečno priča o vitalnosti kulture, ki nastaja izven matičnih meja. V šti-riinštiridesetih letih obstoja so bili namreč deležni nagrade tako zamejski kot tudi zdomski ustvarjalci, taki, ki svojo umetniško stvaritev snujejo na vrednotah zahodnoevropske kulture in krščanstva, znanstveno delo pa na trdnih znanstvenih temeljih. Zamisel o nagradi, ki naj bi ovrednotila pomembne dosežke slovenskih zamejskih in zdomskih pesnikov, pisateljev in znanstvenikov, je nastala 19. septembra 1963, ko so se na sedežu Slo- venske prosvete v Trstu na pobudo duhovnika in pesnika dr. Stanka Janežiča zbrali predstavniki zamejskih demokratičnih in katoliških organizacij, revij, časopisov, Mohorjeve družbe iz Gorice in Celovca. Utrjeno je bilo namreč prepričanje, da ustvarjalci v zamejstvu in zdomstvu ustvarjajo v težjih razmerah kakor v matični domovini, imajo manjši odziv in navadno tudi ne dosežejo nobenega drugega javnega priznanja. Prvi odbor, ki je sklenil skrbeti in podeljevati nagrado, so sestavljali ravnatelj dr. Anton Kacin, pisatelj in časnikar Franc Jeza in prof. Martin Jev-nikar iz Trsta, dr. Rafko Vodeb, duhovnik, pesnik in profesor v Rimu ter pisatelj Lev Detela z Dunaja. Tradicija veleva, da se nagrada Vstajenje podeljuje po veliko- nočnem času, od tod torej njeno ime. Kot običajno se je tudi letos komisija sestala v velikem tednu. Prof. Lojzka Bratuž, prof. Robert Petaros, prof. Zora Tavčar, dr. Zorko Harej, prof. Diomira Fabjan Bajc, prof. Neva Zaghet in urednik Marij Maver so iz lanske izvirne knjižne bere pregledali 36 del zamejskih in zdomskih avtorjev ter se odločili podeliti nagrado Aleksiju Pregarcu, ki sledi lanski nagrajenki Lidi Turk z romanom Zora. Nagrajenca, ki ga je občinstvo v Peterlinovi dvorani pozdravilo s toplim aplavzom, ne gre podrobno predstavljati, saj je v našem prostoru že dolgo prisoten in uveljavljen kulturni animator, avtor dramskih del, igralec, pesnik, prevajalec in posrednik slovenske, posebej zamejske poezije Slovencem po svetu in v Slove- sem kultivirana pesniška govorica ter zelo širok tematski zajem. Njegova poezija je odprta tako svetu kot intimi, socialni in ženski problematiki, vprašanju biti in iskanju Boga, pa tudi domačijstvu, zamejstvu in zdomstvu. no mapo z naslovom Žlahtnost-Preziosita'. Večer v Peterlinovi dvorani je gladko stekel prav v Pregarčevi režiji. Ob tako pomembnem osebnem dosežku je pesnik želel pri sebi tudi svoje prijatelje-sode- Lani se je Pregare v našem kulturnem miljeju ponovno izkazal, saj je v sodelovanju z Edijem Žerjalom izdal pri Goriški Mohorjevi družbi in ob podpori sklada Polojaz dvojezično grafič- lavce. Program so tako sooblikovali še flavtist Miloš Pahor in duo Tamara Ražem (klavir) in Damian Locatelli (bariton); avtor je tudi interpretiral nekaj svojih pesmi. Esejistični vpogled v Pregarčev pesniški opus so prireditelji prepustili prof. Vilmi Purič, ki je umetnika večkrat označila za samohodca: to pa ni junak z golim romantičnim predznakom, ki se spopada s sovražnim okoljem, je le človek, ki doživlja v sebi neu-tešen boj, samouničevalno krizo. Ta se v pesmih izraža z grozljivimi podobami bivanja. Te pa se omilijo, ko pesnik opeva domači kraj. Tedaj Pregare končno prestopi v svetlejši pesniški postor. Povedati je treba še, da Zadružna kraška banka podpira nagrado Vstajenje že od leta 1973. Letos je denarno priznanje izročil Aleksiju Pregarcu Dragotin Danev. IgoiGiegori Gostovanje SNG Opera in balet Maribor v goriškem gledališču Verdi Očarljiva neminljivost ljubezenske zgodbe Romea in Julije Spet so goriški obiskovalci gledaliških dvoran lahko uživali ob vrhunski baletni predstavi, umetniškem izražanju, ki ni ravno pogosto na goriških odrih. V sklopu čezmejnega kulturnega projekta Mozaik, katerega soorganizatorja sta tudi goriško gledališče Verdi in goriška občina, in ob sodelovanju Glasbene matice je v goste prišlo SNG Opera in balet Maribor, ki je že nekajkrat tudi pri nas pustilo svojevrstni neizbrisni ustvarjalni pečat in navdušilo goriško publiko. Tako je bilo tudi v petek, 30. marca, ko je mariborski plesni ansambel z gosti različnih narodnosti, v goriškem gledališču Verdi, predstavil nikdar izpeto ljubezensko zgodbo gorečih zaljubljencev Romea in Julije, kakor jo je po Shakespearu v prosojno lahkotnost baletnega izraza pretkal Sergej Prokofjev(1891-1953), čigar dela ob nastanku, pred sedemdesetimi leti, niso posebno dobrohotno sprejeli, s časom pa se je vkovalo med najsvetlejše plesne inačice vsem poznane tragične ljubezenske zgodbe. Goriško občinstvo, med katerim so bili tudi novo- Drugi del predavanja, ki ga je imel akademik dr. France Bernik na goriški predstavitvi monografije o Cankarju, bomo objavili prihodnjič. goriški župan Mirko Brulc, občinski odbornik za kulturo Claudio Cressati in umetniški vodja gledališča Verdi Walter Mramor, se s skandiranim ploskanjem kar ni moglo posloviti od baletnikov, ki so pod režijskim in koreografskim vodstvom Yourija Vamosa udejanjili njegovo zamisel in prenesli iz daljnih renesančnih časov s čustvi nabito pripoved v prvo polovico dvajsetega stoletja na jug Italije in sovražni rodbini Capuletov in Montecchijev obarvali v temne mafijske barve. Kraj dogajanja so pretehtano od-slikavali tudi veliki funkcionalno povedni scenografski elementi in kostumi Michaela Scotta, ki je plesalce oblekel v tipične obleke z brezrokavniki in kravatami ter jim nataknil celo črna očala in pridal samokres, plesalke pa odel v kot tančice lahkotna, s cvetnimi motivi okrašena krila. Mafijsko ozračje je priklical tudi prvi del črne limuzine, ki se je parkrat grozeče pojavil v odrskem ozadju. V preudarno naštudirani koreografski sliki so se edinstveno spajali čisto lirič-no-poetični trenutki, predvsem v »pas de deux« Romea in Julije, ko sta odlična in prikupna ple- 1 * £ salca, zlatolasi Lukas Zuschlag in temnolasa Ana Klašnja, z ljubeče nežno strastnimi telesnimi gibi, baletnimi koraki in obrazno mimiko odsevala vso na- drobno paleto čustev, v katera sta bila ujeta mlada zaljubljenca do njunega tragičnega življenjskega epiloga. Koreograf Vamos je v skladu s celotno vizijo spremenil ples gavotte v nič dobrega obetajoči tango, ljudske plese pa niansiral s pridihi taran-telle, tako da je iz celote dihala južnjaška sončnost, pa tudi vročekrvnost, posebno poudarjena ob prizorih spopada mladih nasprotnih taborov. Mestoma so ob prikazu radoživosti mladih zasijali tudi drobci hudomušne, brezskrbne razigranosti. Iz celote so vele sveža neposrednost, izvirnost, gibka sočnost ter toplina, ki so jih znali mojstrsko posredovati dvanajst nastopajočih solistov in množica baletnega zbora ter kot glasbena in pevska podlaga zbor in orkester SNG Opera in balet Maribor pod taktirko Petra Feran-ca. Slikovitost odrske podobe so ob posameznih prizorih bistveno naglaševali učinkoviti svetlobni efekti Klausa Gardit-za. Iz baletne predstave je zavelo neko novo, prijetno, včasih prav presunljivo branje znane pripovedi, ki je v Shakespearovi literarni predlogi in glasbi Prokofijeva razkrilo nepoznane in še neizpete izrazne možnosti. IvaKoišič Ljubljana Predstavitev Trinkovega zbornika V petek, 13. aprila, so v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) predstavili Trinkov zbornik, sad simpozija, ki so ga leta 2004 ob 50. obletnici Trinkove smrti pripravili v Vidmu in Špetru. Zbornik z naslovom Mons. Ivan Trinko (1863-1954). Spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami - Promotore della conoscenza e del dialogo tra culture je v celoti dvojezičen. Izdalo ga je Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada, uredili pa so ga Roberto Dapit, Michele Obit in Lucia Trusgna-ch. Zborniku je priložena zgoščenka s spomini Trinkovega pranečaka na slavnega sorodnika. Polna dvorana, v kateri je bilo tudi veliko gostov s Tržaškega, Goriškega in Videmskega, je potrdila, da je Trinkova osebnost, čeprav veliko let v Sloveniji zapostavljena, še živa, njegovo izročilo pa še vedno oplaja vse, ki ljubijo beneške doline. Predstavitev je vodil Roberto Dapit, ki je vmes povedal tudi marsikaj tehtnega iz življenja in dela beneških Slovencev in o načrtih, ki bi jih želeli uresničiti. Po uvodnem pozdravu predsednika SAZU Boštjana Žekša in krajšem nagovoru Zorka Pelikana z Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, je prof. Matjaž Kmecl izrazil veselje ob pomembnem sodelovanju be- neških rojakov z matično domovino pri uresničevanju izjemnega kulturnega in znanstvenega podviga. Predsednik Kulturnega društva Ivan Trinko iz Čedada Michele Obit je na kratko povzel nastajanje zbornika. Vsebino 452 strani obsegajoče publikacije je predstavila ravnateljica dvojezične šole v Špetru Živa Gruden. Pomudila se je pri posameznih avtorjih (Jože Pirjevec, Branko Marušič, Giorgio Banchig, Marija Kacin, Živa Gruden, Fedora Ferlu-ga Petronio, Giorgio Cadorini, Markuš Giger, Miriam Giger, Lojzka Bratuž, Ivanka Uršič, Marino Qualizza, Franc Križnar, Igor Jelen, Drago Samec, Liliana Spi-nozzi Monai, Luche Nazzi, Milko Matičetov, Alvaro Petricig, Miche-la Predan) in v glavnih obrisih prikazala vsebino njihovih prispevkov. Spomnila se je tudi velike prijateljice beneških Slovencev prof. Brede Pogorelčeve, ki ji smrtna kosa ni dovolila dokončati prispevka za zbornik. S svojim duhovitim nastopom je prisotne presenetil tudi prof. Milko Matičetov, ki je živo opisal svoje prvo srečanje z Ivanom Trinkom leta 1940, ko je bil še študent slavistike na univerzi v Padovi. Skoraj dveurno predstavitev zbornika so sklenili z vabilom v sosednje prostore na ogled razstave nekaterih redkih starejših in dragocenih knjig iz Trinkove osebne knjižnice, ki je delno last SAZU. VerenaKoišič S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi... Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim manj premožnim slovenskim študentom. Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru. Kaj je prispevek»pet tisočink«? »Pet tisočink« je prispevek, ki ga predvideva Zakon št. 266 z dne 23. decembra 2005, s katerim lahko vsi davkoplačevalci namenijo manjši delež davka na dohodke priznanim dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam. V ta seznam spada tudi Sklad Dorče Sardoč. Svoj prispevek lahko namenite tako, da v polje obrazca, ki je namenjeno dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam v modelih CUD/730/Modello Unico, vpišete davčno številko Sklada Dorče Sardoč in se podpišete. a MOOELLO 7Qrt A L. J — redditi OBRAZE I OU“ I UlS dohodki Ogenzia Da cornegnaro unitamonte <** dichiara- Skupaj oono Mod 7302005 al *o*t*uto rfimpocta. dohodnin*, obe. 730/2006 »I CAf. o d prdiMlonlita abKato. nadomestnomu vplačniku davka,i S* rantoma Aacala i prastata dal acat- pooblaščeni atrokovnl osebi, lulo