Strokovno glasilo „Zveze združeni gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani**
člani Zveze prejemajo list brezplačno, za nečlane stane letno din 36’—. Oglasi se računajo v oglasnem delu din 0‘75 od mm in stolpa, t tekstnem delu in na zadnji strani pa din 1*— od mm in stolpa.
Izhaja okoli 20. vsakega meseca	Ček.	rač.	št. 11.430
Telefon 39-14
teto X.
Ljubljana, 31. avgusta 1940.
Štev. 6.
Kaj nas iaka7
Ljubljana, 31. avgusta 1940.
Ko smo v prejšnji številki napisali, da nam do septembra ni pričakovati posebnih napovedovanih velikih reform, se nismo motili. Danes stojimo že neposredno pred začetkom septembra in razprave o velikih reformah pri nas še niso končane in trajajo še naprej. Tudi merodajni faktorji si po tednih študija še niso ustvarili jasne slike in ne vemo, kakšni bodo njih dokončni sklepi.
Vendar pa vsa stvar dozoreva. Dobili smo po seji vlade v Zagrebu na obletnico sporazuma tudi novo ureditev žitnega režima. O tem so že dosti pisali dnevni listi, vendar se nam zdi potrebno povedati še nekaj načelnih misli. Pri žitu se najbolj vidi, kam nas je privedla takozvana »kmečka politika«, katere pravzaprav ne bi smeli imenovati politika, ampak navadna demagogija. Kajti pod njeno krinko se skrivajo interesi le malega števila kmetov in še to velikih posestnikov v Vojvodini, dočim mora skoro vsa ostala država dokupovati pšenico in koruzo ter moko. Najprej je bilo septembra rečeno, da so cene kmetijskih pridelkov proste omejitev, da za producenta ne veljajo nobene omejitve. To se je kmalu pokazalo za slabo, kajti nekontrolirane cene kmetijskih pridelkov in surovin so povzročile povišanje cen izdelkov ter sploh predmetov dnevne porabe. Cene predmetov smo kontrolirali, del predmetov pa je imel zopet nekontrolirane cene in to ravno oni, ki je najvažnejši za prehrano ljudstva. To je povzročilo v našem sistemu cen zmedo, katere ne bo mogoče drugače premostiti kot s splošno kontrolo cen, kajti le delna kontrola in še to v drugi fazi otvoritve cen, namreč v trgovini na debelo, nam ni pomagala skoro nič.
To pomeni z drugimi besedami: kakor so cene pšenice in maksimirane, tako bodo morale biti tudi vse druge cene kmetijskih pridelkov maksimirane. Če se bo po teh cenah kaj dobilo, je pa drugo vprašanje; merodajni faktorji so sedaj v Vojvodini lahko videli, kam pelje to, če se določijo prenizke maksimalne cene, ki kmetu ne ugajajo, ge s silo ni bilo mogoče odvzeti vojvodinskemu kmetu njegovega presežka, ki ga je zadrževal, da bi dosegel višjo ceno.
Dobra uravnava cen je bila mogoča doslej samo v avtoritativnih državah, kjer je bil na razpolago dober, strokovno usposobljen, pošten ter poslušen aparat. Toda tudi druge države, kjer ni bilo take discipline državljanov, so uvidele, da ne smejo nastopiti časi iz prejšnje svetovne vojne. To narekujejo poleg socialnih tudi narodnogospodarski razlogi, če nočemo ob koncu vojske doživeti popolnega poloma vsega gospodarstva, zlasti pa oslabljenja njegovih produktivnih moči. Pri nas so težave s kontrolo cen velike, toda red bo moral priti, če ne, bodo nastopile posledice, katerih si nikdo v naši državi ne želi. Čimprej bo ta red prišel, tem boljše za nas vse.
V	zvezi z redom v cenah bo. pa moralo priti tudi do racioniranja, omejitve potrošnje pri posameznikih. V naši državi je tudi to težavno, vendar bo moralo priti tudi do tega. Danes so samo °ni na dobrem, ki si zbirajo zaloge, tega Pa ne zmore vsakdo, ne more tega niti mali človek, niti večji obrat, ker nima * dovolj kapitala; ogromna večina ljudi in obratov živi vendar iz dneva v dan. Če se pa zbirajo zaloge, se odteguje trgu blago, kar pritiska cene navzgor, pojavlja se še večje povpraševanje, ker se ljudje boje, da bo tega ali onega zmanjkalo. Zaradi tega ne bo preostalo
VABILO
na
VII. redni letni občni zbor
ki bo v četrtek 12. septembra 1940 ob 9. uri dop. v dvorani Sokolskega doma v Laškem
DNEVNI RED:
1. Otvoritev in pozdrav predsednika.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo predsedstva.
4. Obračun za leto 1939.
5. Poročilo nadzornega odbora.
6. Proračun za leto 1940.
7. Event. sprememba pravil.
8. Samostojni predlogi.
9. Resolucije.
10. Slučajnosti.
Odposlanci združenj naj oddajo še pred začetkom občnega zbora poverilnice zveznemu predsedstvu. Odposlanci brez poverilnic nimajo pravice govora in glasovanja.
torjih, kar zavlačuje izvedbo v podrobnostih.
Velike so težave, ki jih imamo v gospodarstvu. So pa te težave lahko samo prehodnega značaja, kajti naša kmetijska proizvodnja je še vedno tolika, da zadostuje za kritje naših najosnovnejših potreb. Letos zaradi naše slabe letine ne bomo izvažali po izjavah merodajnih faktorjev pšenice, kar se bo tudi poznalo v naši preskrbi z žitom.
Težave so pravzaprav v tem, ker prehajamo iz doslej prostega, liberalnoka-pitalističnega gospodarstva v uravnavano, dirigirano gospodarstvo, kjer ima najvažnejšo besedo v proizvodnji in razdelitvi dobrin država, ki postaja tako gospodar nad življenjem in nehanjem vseh državljanov. Gre samo za to, da država pametno napravi ta prehod v novi red, da ne bodo nastajale motnje, ki toliko škodujejo nemotenemu funkcioniranju gospodarskega življenja. Zato so potrebni ljudje z velikim znanjem ne samo gospodarske teorije, ampak tudi praktičnega gospodarskega življenja, da bodo znali varno prevoziti čolnič našega gospodarstva iz sedanjih razburkanih časov zopet v varne in mirne vode bodočega življenja.
Drago Potočnik.
Ravnatelj: ANTON PETELN 1. r.
Predsednik :
CIRIL MAJCEN I. r.
ZVEZNI OBČNI ZBOR
$
m
V LAŠKEM
12. IX. 1940
nič drugega kot uvesti za vse enako dodelitev. Na deželi bo šlo to težje, v mestih pa bi se to dalo izvesti. S tem bi bila dosežena socialna pravičnost pri razdelitvi obstoječih dobrin, kar je v današnjih časih ogromnega pomena. Nikdo ne more imeti nič proti temu, saj bomo vsi enako na dobrem ali slabem.
Od vseh reform je doslej bila najbolj konkretna ta, da je bila določena cena pšenice v Vojvodini na 300 din za 100 kg, uvedeno pa je bilo tudi mletje enotne moke. Po slabih izkušnjah sodeč, bodo tudi sedaj še nastopale težave, vendar je zadnja uredba dobra, ter bo dala dobre uspehe, samo če se bo izvajala z vso strogostjo.
Drugih reform pa še ne vidimo. Kolikor se da konkretno posneti iz izjav posameznih Članov kr. vlade, je podr-žavljenje Narodne banke v eni ali drugi oblila sigurna stvar. Najbrže bo vlada imenovala večino upravnega odbora, katerega so doslej volili delničarji, kakor je že doslej imenovala guvernerja I
in oba podguvernerja. Kaj se bo potem spremenilo v poslovni politiki Narodne banke, še ni gotovo, ker bo to odvisno od ljudi, ki bodo vodili banko in od vsakokratnega finančnega ministra, ki bo postal skoro absolutni gospodar banke iin si oib tem želimo, da bi to svojo moč kar najpametneje porabljal.
Obeta se nam pa tudi notranje posojilo. Vsi merodajni faktorji stalno ponavljajo, da potrebujemo veliko kapi-talov in da se ti kapitali morajo dobiti za državo. To pomeni z drugimi besedami, državljani jih morajo dati. Vendar še za enkrat ne vemo, kako bo s tem posojilom, kakšni bodo emisijski pogoji tega posojila, kakšna bo obrestna mera, kako bo urejeno odplačevanje. Vse to zahteva mnogo študij in opazovanja kreditnega trga, kar ni lahka stvar in zato je treba še počakati.
O drugih večjih reformah se zaenkrat še ne sliši podrobnosti, pripravljajo se pa. So pa gotovo še načelne razlike v gledanju na stvari pri merodajnih fak-
Zakai	so
Mie,v b Hrvaški pa samo
dva	bresme
dneva
Uredbo o varčevanju z živili, po kateri sta predpisana torek in petek kot brezmesna dneva, je osvojil tudi ban Hrvaške banovine, dočim ni spremembe te -uredbe s katero so se uvedli trije zaporedni brezmesni dnevi, raztegnil na svojo banovino. Ko so zvezni odposlanci zaradi tega intervenirali v trgovinskem ministrstvu so dobili odgovor, da so trije zaporedni brezmesni dnevi nujno potrebni, da se prepreči prevelika uporaba mesa. Če ugotovimo, da se kon-zumira v banovini Hrvaški, kjer je živinoreja bolj razširjena kot pa v dravski banovini, več mesa kakor pri nas, je tak izgovor neosnovan. Poleg tega imajo Hrvatje neprimerno več raznovrstnih živil, kakor n. pr. pšenične moke, koruznega zdroba, jajc, perutnine itd. na razpolago, kakor mi, zato je njihova prehrana kljub brezmesnim dnem izdatnejša in obilnejša, kakor pri nas.
Vsi ti razlogi govore za to, da bi bilo bolj primerno, če bi se trije brezmesni dnevi vpeljali tam, kjer ljudstvo ni navajeno varčevati z živili, ne pa pri nas, ko je bila prehrana že v normalnih časih slabejša, kot n. pr. v hrvaških in srbskih predelih naše države, če izvzamemo pri tem Liko, Hercegovino, Črno goro in Dalmacijo.
Če se sprememba uredbe o varčevanju z živili nanaša na »vso državo«, potem bi morala Hrvaška banovina tudi to spremembo osvojiti, ker so menda ta področja še nadalje v okviru enotnih državnih meja.
Nekaj sličnega smo že imeli med svetovno vojno. Ko smo pri nas dobivali koruzni kruh na karte, so na Hrvaškem imeli v izobilju pecivo iz najfinejše moke. Kakšne posledice so nastale zaradi te razlike, ko so nekateri predeli stradali, drugi pa se mastili, so vsakomur znane. Pravično bi bilo, da se prehrana pravilno razdeli in da prenašajo brige in težave današnjega časa vsi državljani v enaki meri.
Rezervirajte pravočasno prenočišča I
Delegati, kakor tudi člani, ki pridejo že na predvečer v Laško in se udeležijo seje širšega odbora, odnosno družabnega večera, naj nemudoma priglasijo število sob in postelj neposredno Združenju gostilniških podjetij v Laškem.
Zbornica za TOI v Liuhliani razpuščena
Trgovinski minister je podpisal odlok o razpustu Zbornice za TOI v Ljubljani. Za komisarja je imenovan gen. ravnatelj Kreditnega zavoda v Ljubjani g. Avgust Tosti.
Razpuščena zbornica je bila izvoljena 29. novembra 1936. ter se je konstituirala na plenarni seji dne 18. decembra 1936. Za predsednika je bil izvoljen g. Ivan Jelačin, za podpredsednika pa gg. Konrad Elsbacher za trgovce, Rihard Skubec za industrijo in Ivan Ogrin za obrtnike.
Po dosedanji zbornični uredbi mora komisar v 3 mesecih izvršiti volitve. Potemtakem bi se iste morale izvršiti do konca meiseca oktobra.
Kakšni vzroki so privedli trgovinskega ministra, ni še točno znano, pač pa je opravičena domneva, da zaradi tega, ker je bila Zbornica zaradi neprestanih prepirov v obrtnem odseku za delo nesposobna.
KaJkor č ujemo bo v kratkem ustanovljena posebna Zbornica za obrtnike, nakar naj bi gostilničarji ostali še nadalje v družbi trgovcev in industrijcev v dosedanji zbornici. Naši možje, ki zastopajo gostinstvo dravske banovine bodo morali temeljito premisliti posledice nastalega položaja za gostilničarski stan. Ali se bo gostilničarstvo dravske banovine še nadalje pustilo zapostavljati v Zbornici, kjer ima le 10 zastopnikov in kjer je tudi brez zborničnega podpredsednika, je seveda drugo vprašanje, ki ga bo moralo gostilničarstvo pravočasno rešiti. Upajimo, da bo Zbornica imela kaj kmalu priliko pokazati svoje razumevanje za gostilničarski stan in sicer takrat, ko bo morala reševati v plenumu ona sporna vprašanja, ki se tičejo gostinskega in trgovskega stanu«.
V	kolikor pa gostinstvo dravske ba-ntivirie ne bo po tolikih letih doseglo e trgovci in industrijci popolne enakopravnosti v Zbornici, potem si gospodje, ki nam pridigajo o vrednosti in pomembnosti enotnega gospodarskega zastopstva v Sloveniji ne smejo čuditi, če se bo gostinstvo v Sloveniji končno (priključilo stalnim zahtevam ostalih banovinskih gostilničarskih zvez po ustanovitvi lastne gostilničarske zbornice.
Gostilničarji dravske banovine naj se pripravijo na to odločitev, v kolikor bodo sploh izvedene volitve.
Navodila za zvezni občni zbor v Laškem
Kakor smo že objavili v vabilu, se bo vršil letošnji občni zbor na osnovi dovolila kr. banske uprave II. Pov. štev. 6195-1 od 21. VI. 1940 dne 12. septembra 1940 ob 9. uri dopoldne v dvorani Sokolskega doma v Laškem.
Na predvečer zbora, t. j. dne 11. septembra ob 20.30 priredi Združenje gostilniških podjetij v čast delegatom družabni večer v Sokolskem domu ob sodelovanju vojaške godbe 39. pp.
Seja širšega odbora se prične 11. septembra ob 16.30, torej po prihodu osebnih vlakov iz Ljubljane in Maribora, v hotelu »Savinja« v Laškem.
12. septembra bo ob 5. uri zjutraj budnica.
Ob 7. uri zjutraj bo nato sprejem gostov z godbo, nakar se bo vršil skupen odhod proti Sokolskemu domu.
Po občnem zboru bo takoj skupen ogled Gostilničarske pivovarne.
Ob 12. bo promenadni koncert in kosilo na vrtu hotela »Savinja«.
Po koncertu ogled mesta, ogled in kopanje v Radio Thermi.
IZLETI PO ZVEZNEM OBČNEM ZBORU
I. Izlet v Rtoske toplice z vlakom, ki odhaja iz Laškega ob 14.04.
II. Izlet v zdravilišče Rogaško Slatino z avtobusom. Odhod ob 13., prihod v zdravilišče ob 14.30, odhod iz Rogaške Slatine ob 18.
Priložnost priključka na Grobelnem na osebni vlak proti Mariboru in Čakovcu.
Voznina stane za osebo 30 din.
Prijave neposredno na združenje v Laškem.
Vse informacije glede prenočišč in izletov se dobe na preddan in na dan občnega zbora v pisarni združenja v hotelu »Savinja«.
PRIJAVITE UDELEŽBO SKUPIN
Ker smo doznali, da bodo nekatera združenja priredila ob priliki občnega zbora skupno udeležbo članstva z avtobusi, prosimo tla združenja javijo neposredno na združenje v Laškem število avtobusov in njihov prihod. Glede parkiranja naj se drže navodil združenja. Prosimo, da se tudi te skupine udeleže sprejema na kolodvoru in skupnega sprevoda.
Predpisi o prodaji mesa v gostinskih obratih
Z ozirom na spremembo in dopolnitev uredbe o varčevanju z živili, odnosno na navodila, ki so bila izdana k tej uredbi objavljamo zaradi lažjega pregleda vse dosedaj veljavne predpise o uporabi mesa v gostinskih obratih.
Ob sredah, četrtkih in petkih je prepovedana vsakršna nadrobna prodaja presnega telečjega, govejega in svinjskega mesa.
Prepoved prodaje takšnega mesa ne zadeva mesa, ki se ne more šteti za presno, kakor tudi ne živalskih delov, ki se jih ne more šteti za presno, kakor tudi ne živalskih delov, ki se ne štejejo za meso v ožjem smislu. Potem takem se smejo ob omenjenih brezmesnih dneh prodajati ti-le predmeti:	suho	meso,
surova slanina, salo, mast, loj, notranji organi telet, goved ali svinj, kakršni so: možgani, jezik, pljuča, srce, jetra, ledvice, rajželjc, čreva, vranica itd. Ker se živalska glava in noge ne morejo šteti kot meso v navedenem pomenu sta prodaja živalskih glav in nog v mesarskih obratih, kakor tudi poraba v gostinskih obratih na brezmesne dni dovoljeni. Klobase in razni mesni izdelki iz telečjega, govejega ali svinjskega mesa ne spadajo pod prepoved, če se izdelujejo izključno le iz kakega izmed spredaj naštetih živalskih delov ali če se ne prodajajo v presnem stanju.
Pod prašički, ki jih navaja čl. 2. uredbe o varčevanju z živili, se razumejo samo mladiči svinj do največ 40 kg žive teže. Prodaja zaklanih prašičev (do 40 kg žive teže, odojki) in mesa od njih, kakor tudi poraba tega mesa, sta dovoljeni v gostinskih obratih samo v nedeljo, dočim je uporaba mesa od svinj nad 40 kg ižve teže dovoljena potem takem v ponedeljek, torek, soboto in nedeljo.
Določbe čl. 1. uredbe o varčevanju z živili, po katerih se prepoveduje v brezmesnih dneh v sredo, četrtek in petek, vsakršna nadrobna prodaja presnega telečjega, govejega in svinjskega mesa, se ne nanašajo na klanje živine ob navedenih dneh kolikor ne spada to klanje pod določbo čl. 3. uredbe, s katero se prepoveduje klanje teličk in junic pod 1 letom starosti. Prav tako ni z uredbo prepovedano imeti shranjeno meso za brezmesne dni v samih mesarskih in gostinskih obratih.
Kolikor je v posameznih gostinskih obratih potrebno ali v navadi pripravljanje surovega mesa v petek za soboto,
GOSTILNIČARJI, GOSTILNIČARKE, udeležite se 6. septembra odkritja spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani!
se sme izvršiti to pripravljanje v zadevnem obratu v petek, toda lastnik obrata mora opravljanje takšnega dela prijaviti pristojnemu nadzornemu oblastvu. Kolikor je omenjenim obratom potrebno, da pripravljajo presno meso v petek se sme presno, meso dobavljati omenjenim obratom v petek.
Preložitev brezmesnih dni mogoča — intervencija Zveze uspela
Kakor smo že svoječasno pojasnili članstvu je zvezna uprava takoj po izdaji uredbe o varčevanju z živili zaprosila trgovinsko ministrstvo, da dovoli preložitev brezmesnih dni na druge dneve, če se na te dni vršijo v poedinih krajih zborovanja, sejmi, cerkveni shodi itd. Naše gostinstvo je prišlo v veliko stisko zaradi praznika dne 15. avgusta, ki je padel na četrtek, zato je zvezna uprava izvedla ponovno Intervencijo v trgovinskem ministrstvu - in na banski upravi, nakar je g. ban izdal na predlog referenta za kontrolo cen sledeče navodilo:
»V cilju pravilnega izvajanja uredbe o varčevanju z živili izdajam naslednje
navodilo:
Sreska načelstva in mestna načelstva avtonomnih mest se pooblaščajo, da morajo odrediti v krajih, v katerih pade na brezriiesni dan sejm ali cerkveni praznik, da se preloži brezmesni dan na naslednji dan v tednu«.
Vsled tega navodila je bil že brezmesni dan, ki je padel na 15. avgusta preložen na soboto dne 17. avgusta.
Ne pošiljajte avtorskih tantijem za radijske aparate na zvezno pisarno, ker je pavšalna tantijema, kakor smo to že objavili, UKINJENA!
»GOSTILNIČARSKO KLETARSTVO« Do konca t. 1. bo izšla v založbi Zveze nova knjižica pod naslovom »Gostilničarsko kletarstvo«, ki jo je spisal priznani strokovnjak banovinski svetnik g. inž. Ivo Zupanič.
F. Jko.
T
Laško
Črtica k občnemu zboru Zveze združenj gostiln, obrti dne 12. septembra 1940.
Že pihljajo hladne jesenske sapice izza Karavank, Julijskih Alp, Kamniških planin in Pohorja, toda Laško jih ne občuti. Kakor nebogljeno dete leži varno skrito v rajskem kotičku, katerega čuvajo pred ostrimi sapicami Malic, Šmihelski grič in pa očanec Hum. Ko pa posijejo prvi sojnčni žarki izza Tov-stega, zažari Laško in okolje v bujnem škrlatu. Odtenki žarkov pa se zrcalijo v bistrih valovih Savinje, ki nosi pozdrave svojih severnih bratov tja da-leko na jug naše domovine.
Lep je ta košček naše domovine. Ako se povzpneš na vrh očanca Huma, ti zazre oko skoraj vse mejnike naše ožje domovine. Proti zapadu se blešče Kamniške planine, proti jugovzhodu Julijske Alpe in proti severu pa večno lepo Pohorje.
Občudujoč te umotvore stvarstva pa Be človek nehote zamisli nazaj v ono dobo, ko so gospodarili v teh krajih predhodniki Slovencev, ki sq se naselili v tukajšnjih krajih šele v 6. stoletju. Muzejske zbirke nam pričajo, da je bila v Laškem že v prazgodovinski dobi naselbina Ilirov in Keltov. Njim so sle-
dili Rimljani. Poglofoivši se v tedanjo dobo, zreš v prividu kako, korakajo, po danes asfaltirani cesti, kohorte in cen-turije rimljanskih suličarjev, lokostrelcev itd. Da so bili že Rimljani prijatelji rujnega vinca, o tem ne pričajo samo Lukulove pojedine, marveč vsa zgodovina Rimljanov. Ni čudno, toraj, če so se vsi ti rimljanski vojščaki redoma ustavili pri takratnem gostišču ob mostu »ad pontem nigrum«. Seveda so servirale takrat zlato kapljico, sad naših goric v tunike odete črnooke Rimljanke, dočim ti bo danes postregla z isto kapljico brhka dečva.
Toda kolo časa in zgodovina tečeta brez prestanka. Narodi in rodovi so zatonili v analih zgodovine. Grofi, vlaste-lini in razni gospodarji (Spanheimovci, Traungavci, Babenberžani, Habsburžani, Celjski grofi itd.) so se menjavali v posesti Laškega. O vseh teh čitamo danes le še v zgodovinskih listinah. Le slovanski rod, klen neupoglijv, je ostal na tej dedni grudi, na tem rajskem delcu naše lepe domovine.
Ko boste prihiteli 12. septembra v ta zgodovinski kotiček Slovenije, vas bo vodila pot mimo nekdanje gostilne »ad pontem nigrum« danes gostilna Henke, preko mosta čez Savinjo v mesto samo. Takoj na drugem bregu Savinje stoji levo hotel »Savinja«, čigar mičen vrt
sega prav do obrežne promenade. Desno pa kraljuje mogočna stavba iz 16. stoletja, ki je last čeških grofov Vetter v. d. Lilie. V tej graščini so nastanjeni danes vsi državni uradi.
Sredi Slomškovega trga pa se dviga proti nebu kot viden glasnik Laškega v romansko-gotskem slogu zgrajena nadžupna cerkev sv. Martina, ki je bila zgrajena v 12.—13. stoletju. Gotovo ne bo nihče zamudil, da si ne bi ogledal to antiko svetišča in to tem manj, ker bi se lahko tudi sv. Martina prištevalo k vašim nebeškim zaščitnikom, saj prav ob njegovem proščenju dozori sladki mošt v rujno vince.
Hodeč po ulicah morate paziti, da ne zaidete pod kolesa težkih tovornih av-mo-bilov, ki vozijo dnevno stotine in stotine hi Gambrinusovega nektarja. Sami si boste ogledali pivovarno in se osebno prepričali, da je gostilniška, torej vaša pivovarna ena najmodernejših pivovarn v naši državi in Evropi sploh.
Severovzhodno pa kraljuje nad Laškem že prej omenjeni starina Hum. Na njegovih vrtoglavih pečinah kraljuje na severni steni merilna piramida, na jugozapadni steni pa evharistični križ. Ta nekdanji vulkan je danes čista pohleven. Le v njegovi notranjosti še vedno vre, kipi, in ti vrelci prihite-vajo iz njegovih globin na plan, dajoč
s svojo radioaktivnostjo leka tisočerim in tisočerim betežnikov, o čemur se boste lahko osebno prepričali, ker vam bodo za ta dan kopeli v Radip-Thertni na razpolago.
Bajka pripoveduje, da ima peklenšček v notranjosti Huma zaprto zakleto deklico, katero bo nekoč rešil — točno na binkoštno nedeljo — mladenič, ki še ni okusil čaše opojnosti. Ker so pa letos Binkošti že za nami, na rešitev te zaklete princesinje ob priliki gostinskega kongresa za enkrat še ni za misliti.
To je kratka črtica Laškega. Mnogo, mnogo bi se še dalo pripovedovati o njem in njegovem okolju. Toda saj se boste 12. septembra lahko sami prepričali, da je lepa naša domovina, krasna naša Slovenija, a najlepše je v Laškem.
HOTELIRJI IN GOSTILNIČARJI!
Nabavite si za Vaše goste
planinsko cvetlični med
le v MEDARNI
LJUBLJANA - Židovska 6	•
katera Vas najbolje postreže.
PAZITE NA PRIJAVO TUJCEV!
Polovična voznina po železnici na zvezni občni zbor v Laškem ni dovoljena!
Z druženje gostilniških podjetij v Laškem naproša vsa tovariška združenja, da mu sporeče približno število udeležencev, da se vedo gostilničarji v Laškem ravnati glede večerje in kosila, V prijavi naj se omeni število večerij odnosno obedov in v kateri gostilni se želi obedovati odnosno večerjati.
Vlagajte pritožbe za reklamacijske odbore
Ker ibodo, v kolikor že niso, v kratkem razposlani plačilni nalogi, smatramo za potrebno, da ponovno opozorimo vse naše članstvo na važnost pritožb na reklamacijske odbore, če se seveda ugotovi, da je davčni odbor nepravilno predpisal davčni predpis za pridobnino in davek na poslovni promet. Davčna novela iz meseca decembra 1939. v pogledu vlaganja pritožb in poslovanja davčnih odborov ni prinesla nobenih bistvenih sprememb. Če torej mislijo člani, da ni bilo zvišanje davčne osnove opravičeno, potem naj sleherni kdor je prišel do takega zaključka vloži potom davčne uprave na reklamacijski odbor s 30 din taksirano pritožbo. Rok za vložitev pritožbe znaša 30 dni, prekoračiti pa se ga sme največ za 15 dni, vendar se mora prekoračitev opravičiti s posebno tehtnimi razlogi, katerih veljavnost oceni dokončno reklamacijski odbor ki mu bo davčna uprava pritožbo predložila v odločitev.
Važno je pomniti sledeče:
V	vsem času od prejema plačilnega naloga do dne, ko se je pritožba vložila ima pritožnik pravico pregledovati in prepisovati vse spise, ki so v zvezi z davčno osnovo. Za vpogled se mora seveda plačati predpisano takso. Pri pregledovanju spisov se lahko zazna na zahtevo tudi za izjavo prič ter za mnenja izvedencev in obvestila zaupnih oseb, katerih so se davčne uprave pri oceni poslužile. Nikakor pa ne sme davčna uprava izdati imena teh oseb.
Vpogled v spise je dovoljen le vpričo davčnega uradnika. V naslednjem rihj navedemo še število gostilničarjev - pritožnikov na reklamacijski odbor v preteklem letu.
Reklamacijskemu odboru v Ljubljani se je pritožilo 243 gostilničarjev in gostilničark, reklamacijskemu odboru v Celju 57, reklamacijskemu odboru v Mariboru 153 in reklamacijskemu odboru v Novem mestu samo 8 članov. Te številke dokazujejo, da vlada na nekaterih področjih večje zanimanje za davčna vprašanja in za obdavpitev kakor drugod in bi morali posebno člani v vinorodnih krajih, kjer je šušmarstvo razvito in kjer je vsled tega tudi manjši zaslužek, posvetiti temu vprašanju večjo pažnjo.
Ali se sme pobirati občinska taksa od radijskih aparatov, ki so postavljeni v gostilnah in služijo zabavi občinstva ?
Na vprašanje, ki ga je postavila neka občinska uprava, češ da ima v proračunu odobreno takso od godbenih avtomatov, odgovarja »Samouprava« sledeče:
»Godbeni avtomati so priprave, ki na mehanični način proizvajajo oz. reproducirajo glasbo. Semkaj spadajo gramofoni (mehanični in električni) ter razni starejši mehanični instrumenti, kakor orkestrioni, električni klavirji itd., ki pa jih je gramofon skoraj že docela izpodrinil.
Radijski sprejemni (radijski aparat) ni godbeni avtomat. On služi sprejemanju izvirne, žive besede in glasbe, ki se proizvaja drugje ter po radijski oddajni postaji prenaša naročnikom. Res je sicer, da radijski sprejemniki v gostilnah in podobnih javnih lokalih služijo vsaj po veliki večini, le zabavi gostov in da potemtakem uvedba (taksna zabava) zanje stvarno ne bi bila neupravičena; toda manjka formalnih pogojev za obdavčenje. Na eni strani za uvedbo takse za te primere ni zakonitega pooblastila — uredba o pobiranju občinskih taks iz leta 1929. predvideva pod t. 17. tar. občinske takse izrecno le za »godbene avtomate« (gramofone)
—	na drugi strani pa so takse za radijske takse na radijske sprejemnike po čl. 28. pravilnika o sprejemnih radijskih aparatih za privatno uporabo naravnost prepovedani. Prepoved ima ' namen, da se radiofonija, ki pri nas še ni dosti razvita ne duši z javnimi dajatvami in s tem v svojem razvoju ovira. Ker ta prepoved nima omejitev, velja tudi za sprejemnike v javnih lokalih. Pobiranje cbčinske takse od gostilniških radijskih aparatov bi blo torej povsem nezakonito.
Če je gramofon kombiniran z radij-skim sprejemnikom, t. j. če uporablja njegov nizkofrekvenčni del in zvočnik ostane seveda godbeni avtomat v smislu taksne uredbe in se sme obdavčiti prav tako, kakor če bi imel lasten ojačevalec in zvočnik. Enako je z radijskim sprejemnikom, ki ima vgrajen gramofon; tudi od tega, oz. od vgrajenega gramofona se sme pobirati taksa.
Važoa uredba o ureditvi službenega razmerja oh j vpoklicu siužhojemeikov v vojaško službo
Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino izdal uredbo o ureditvi službenega razmerja po vpoklicu službo-jemnikov v vojaško službo, ki je stopila dne 10. avgusta t. k v veljavo.
Vpoklic službojemnika v vojaško službo v rednem, pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju ne prekinja službenega razmerja. Zato je službodavec dolžan sprejeti svojega službojemnika ponovno v službo, ko ga odpustijo iz vojaške službe in sicer po istih pogojih po katerih je službojemnik delal pred vpoklicem v vojaško službo. Kolikor so nastale medtem spremembe v službenem razmerju glede plače in delovnega časa vseh drugih služhojemnikov iste vrste pri službodaveu, veljajo ti novi pogoji.
Pri ‘službenih pogodbah, pri katerih znaša zakonski ali dogovorjeni odpovedni rok najmanj 14 dni, sme službo-jernnik po odpustitvi iz vojaške' službe zahtevati, da se zopet sprejme v prejšnjo službo. To zahtevo mora služhojem-nik priobčiti službodaveu v 15 dneh, ko je bil odpuščen iz vojaške službe oziroma, ko se konča zdravljenje v bolnici in odobreno bolovanje in okrevanje. Službojemnik mora nastopiti službo osmi dan oziroma prvi delavnik po osmem dnevu po priobčitvi svoje zahteve službodaveu.
Rok za odpoved službe službojemniku, ki je bil sprejet v službo kot namestnik osebe poklicane v vojaško službo, znaša 6 delavnikov ne glede na dogovorjeni ali zakonsko določeni odpovedni rok.
Te določbe pa ne veljajo za one služ-bojemnike, ki so bili zaposleni v podjetjih v katerih je delo prenehalo, ki so bili zaposleni v podjetjih v katerih je delo popolnoma ustavljeno ali ustavljeno v samostojnem delu ali v delavnici podjetja kot celoti, kjer so delali, nadalje oni, ki so bili zaposleni pri delih, za katera samo so bili najeti in so bila
ta dela navezana na določen čas, če je ta čas potekel in končno oni, ki so bili zaposleni pri delih, za katera samo so bili najeti, ki pa so bila prej dokončana, preden se je službojemnik vrnil iz vojaške službe, službodavec pa ni začel del iste vrste v času, ko mu je službojemnik sporočil zahtevo po ponovnem sprejetju.
Če službodavec v enem letu po pre-stanku ali ustavitvi dela delo v kateri koli obliki nadaljuje, imajo službojem-niki, ki so bili prej zaposleni pri delu v podjetju, po odpustitvi iz vojaške službe prednostno pravico do zaposlitve po enakih pogojih, akc se prijavijo na delo do tedaj, ko se delo začne ali najdalje v 14 dneh od tedaj, ko se je delo začelo. Službodavec mora imeti službojemnika še 6 tednov v evidenci, če nima ob času prijave potrebe, da bi ga zaposlil.
Službodavec je dolžan sprejeti službo-jemnike, ki se vračajo iz vojaške službe nazaj v službo samo v tolikem številu, kolikor ne presega števila službo-jemmikov iste vrste, normalno, zaposleni ob tem času pri tern službodaveu.
Če se vrne službojemnik iz vojaške službe z zmanjšano delazmožnostjo v toliki meri, da ne rnore opravljati svoje prejšnje službe, ima prednostno pravico do zaposlitve pri istem službodaveu za dela, ki ustrezajo njegovi zmanjšani delazmožnosti, ako se prijavi svojemu službodaveu zaradi zaposlitve v 6 mesecih, ko je bil odpuščen iz vojaške službe.
Če je odšel službojemnik v vojaško službo potem, ko mu je službodavec službeno razmerje odpovedal, toda preden je odpovedni rok potekel, ta odpoved službe ne velja.
Službojemniku, ki se jo pc.odpustitvi iz vojaške službe vrnil v službo, se en mesec služba nikakor no more odpovedati. To pa ne velja za primere, ko so prenehala ali bila ustavljena dela v podjetjju, kjer je ta službojemnik bil zaposlen.
Službojemnik in službodavec smeta zahtevati, da pristojno občno upravno oblastvo I. stopnje posreduje, da se odpravi nesporazum in prepreči pravdanje, ki bi nastalo pri uporabi predpisov te uredbe. Občno upravno oblastvo I. stopnje mora predloženo zahtevo takoj vzeti v postopek in v 8 dneh dokončati posredovanje. Predložene zahteve in izid posredovanj se morajo zapisniško ugotoviti. Če posredovalni postopek ne uspe, mora pristojno oblastvo nezadovoljno stranko napotiti na sodišče. Ta posredovalni postopek je oproščen vsakršne takse. V krajih, kjer je Inšpekcija dela, t. j. v Ljubljani, opravljajo ta postopek organi Inšpekcije dela in pri delih za katere je Inšpekcija pristojna. Spori, ki se nanašajo na materialne terjatve in zahteve službojemnikov za ustvaritev pravic na podstavi te uredbe, spadajo v mejah pristojnosti po zakonu o ob rt ih v pristojnost razsodniškili odborov, če ne presega vrednost spornega predmeta 12.000 din, nad to svoto pa pristojnost rednih sodišč.
SOVRAŽNIK POSLUŠA!
PAZITE KAJ GOVORITE!
Koliko gostilničarjev gre na letni dopust in odmor?
1 do 2°|0!! Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez
ozira na zdravje!
Zato vsaj doma pijte
enski zdravilni vrelec
V V Z>
tistega z rdečimi srci, našo najboljšo prirodno mineralno vodo,
ki je obenem zdravilna za mnoge bolezni
VAŽNA DOLOČILA UREDBE O POBIJANJU DRAGINJE Čl. 7.
Uredba c pobijanju draginje se glasi:
»V hotelih, restavracijah, kavarnah, javnih kuhinjah in ostalih gostinskih obratih se označujejo cene jedil in pijač v jedilnem listu po običajnem načinu.
V	hotelih hi ostalih gostinskih obratih, ki oddajajo sobe, mora biti nabit v vsaki sebi njen cenovnih. Iz cenovnika mora biti razvidno tudi, od katere ure pa do katere ure se označena cena računa in koliko je najmanj časa za odpoved. V označeno ceno se računa tudi nagrada za postrežbo, kar se mora v ce-novniku izrecno navesti.«
Čl. 8.
Prepovedano je proizvajalcem, posredovalcem in prodajalcem zahtevati za življenjske potrebščine in ostalo blago višjo ceno, kot je tista, ki zajamčuje običajni itn dovoljeni trgovski čisti dobiček.
Odhajajo »asi najboljši . ..!
Dne 15. julija 1940 ob 20. in pol je zatisnil oči in se za vedno poslovil od tega sveta član našega združenja na Jesenicah g. Davorin Tancar.
Ko pišemo o tem možu, se prav dobro zavedamo, da smo izgubili z njim enega najboljših delavcev na polju gostilničarske stroke. Skromen je bil. Nikoli se ni silil v ospredje, pa vendar bil je povsod, kjer je bilo potrebno prijeti za delo in graditi.
Njegovo življenje se je pričelo v rudarski, že napol podrti hiši. Tam je zagledal luč sveta kot sin rudarja - plav-žarja. Po končani ljudski šoli je ravno tako kot njegov oče, prijel za delo pri plavžih ter se šele kasneje podal tv orglarsko šolo, kjer se je izoblikoval v kremenit in delavni značaj. Tu je dobil vpogled v javno življenje in se je ves predal javnosti. Bil je priden in delaven ter si je s svojo ženico postavil lep dom, restavracijo, katera je še danes znana daleč naokoli. Kot gostilničar se je prav dobro zavedal težavnosti tega poklica in se je z vso silo vrgel na strokovno delo in tako osnoval gostilniško zadrugo na Jesenicah, bil njen predsednik, tajnik in blagajnik. Hodil je od gostilničarja do gostilničarja, jih hrabril, jim dajal nasvetov ter gledal, da se ni davčni vijak preveč zadrgnil nad njimi. Tako je on bil vedno tisti, kateri je skoraj vsem gostilnčarjem gorenjskega kota napovedoval davke za pridobnino, zlagal pritožbe dn prošnje ter tako vedno gledal, da je svojim stanovskim tovarišem gradil in delal samo dobro. Kot pevec je bil eden prvih, ki so pričeli z ustanavljanjem pevskih društev. Bil je ustanovitelj in pevovodja pevskega društva »Sava«, bil je organist, pevovodja cerkvenih pevcev. Ko je bilo najbolj nevarno biti Sokol v pokojni Avstriji, je naš Davorin z veseljem prijel tudi tu za liro in vodil pevsko dru-
Držite se točno naših navodil in ne odlašajte s prijavami za prenočišča, obedov, večerij in glede prihoda poedinih skupin!
štvo »Sokol«. Njegove sile so bile neizčrpne. Saj je poleg svoje dobro urejene restavracije vodil nešteto pevskih zborov, delal v združenju-kot predsednik, blagajnik in tajnik, bil predsednik Olepševalnega društva, pogrebnega društva, član občinske uprave itd. Vse njegovo ižvljenje je bilo en sam delavni dan. Vzgajal je svojo družinico, katero je nadvse ljubil. Vzgoja danes že kaže svoje uspehe. Sin Avguštin je zdravnik na Jesenicah, sin Vinko, davčni kontrolor v Brežicah, hčerka Jung Rezika je poročena na Dunaju, hčerka Mici, desna roka pokojnega očeta pa pridno vodi restavracijo in nadaljuje z očetovim delom. Za zasluge na gostinskem polju mu je naše združenje podelilo diplomo kot znak zriznanja za njegovo veliko delo.
Kako je bil priljubljen, je pokazala njegova zadnja pot. Združeni pevski zbori ne glede na strankarstvo, so mu zapeli krasne žalostinske pred hišo, pred kapelico in ob odprtem grobu. To je bil edinstveni slučaj na Jesenicah, da so vsi pevci šli, da se poslovijo od svojega pevca! Sokolska godba in gasilci so mu izkazali zadnjo čast. Nešteto vencev društvenih in privatnih, med njimi tudi venec naše zadruge in občinske uprave na Jesenicah, se je vilo skozi mesto. Za krsto pa je šla nepregledna množica pogrebcev od blizu in daleč.
Odšel je, v našem združenju pa je nastala vrzel, katero nam bo težko nadomestiti.
Pokojnega Davorina Tancarja bomo ohranili v častnem spominu. Slava mu!
Njegovim svojcem pa naše iskreno sožalje.
KATINKA P ETO V AR t
Po daljšem bolehanju je umrla dne 8. avgusta v Ivanjkovcih gostilničarka, trgovka in posestnica ga. Katinka Pe-tovarjeva, soproga bivšega nar. poslanca in vinogradnika g. Lovra Petovarja. Pokojna, katera je bila poznana v Slovenskih goricah in daleč naokrog kot vzorna gospodinja ter neustrašena narodna žena, je izhajala iz znane Rajhove družine iz Mote pri Ljutomera, kjer je že v rani mladosti sodelovala pri gostinskem obrtu.
Veličasten pogreb na Svetinsiko pokopališče je pokazal njeno priljubljenost. Žalujočim naše isreno sožalje!
Poročila tujskoprometnih zvez
Prospekt za Mursko Soboto in Prekmurje. Pred kratkim je bil izdan prospekt za Prekmurje, ki ima obliko 5-delnega folderja v nakladi 20.000 izvodov ter predstavlja zanimive motive iz Murske Sobote in iz posameznih predelov Prekmurja.
Kolektivni prospekt za Pohorje. Tuj-skoprometna zveza v Mariboru je izdala tudi prvi kolektivni prospekt za Pohorje v enobarvnem bakrotisku. Posebna zanimivost tega prospekta je polreliefna karta Pohorja, ki je prva te vrste. Prospekt kaže tudi slike lepih planinskih domov in nekaterih letovišč na področju Pohorja, med tem ko predstavljajo ostale slike značilne turistične motive Pohorja. Prospekt je bil izdan v nakladi 20.000 izvodov.
Propagandne edicije centrale »Putn?-ka«. Centrala »Putnika« v Beogradu pripravlja izdajo seznama vseh gostinskih obratov, ki nudijo posebne pavšalne cene za 10-dnevno bivanje, dalje seznam vseh planinskih turističnih postojank v Jugoslaviji in končno seznam turističnih krajev v Jugoslaviji z vsemi potrebnimi podatki in pojasnili za obiskovalce turističnih krajev. Pozivamo članstvo, da naj pošlje te podatke nujno na pristojni tujskoprometni zvezi.
Dosedanji potek turistične sezone. Opozarjamo članstvo na poziv tujskoprometnih zvez, da pošiljajo redno ob določenem roku poročila o poteku in stanju turistične sezone. Silno važno je poročanje o zasedbi v turističnih obratih, da se znajo zveze temu primerno ravnati pri svoji propagandi in informacijski službi.
OKRAS VSAKE GOSTILNE JE velika stenska slika »Veseli starček«, katero ima v zalogi zvezna pisarna. Slika stiane 30 iliki brez poštnine.
Razpošiljanje prospektov. Na zahtevo centrale »Putnika« v Beogradu morata zvezi stalno razpošiljati večje količine svojih prospektov, zato naprošata članstvo, da naj jima od časa do časa pošilja Večje količine prospektov, ki jih bosta zvezi v propagandne svrhe koristno uporabile in za članstvo brezplačno razposlali.
PLAČEVANJE DRŽAV. TROŠARINE OD VINA V PROSTIH SHRANIŠČI1I
Finančno ministrstvo je ugotovilo, da nekateri finančni organi ne poberejo trošarine na vino, predno se da isto v promet iz prostega shranišča, kakor je to predpisano v čl. 2. zakona o drž. trošarini in v čl. 36. trošarinskega pravilnika. Ti finančni organi so pobrali namreč drž. trošarino šele potem, ko je bilo vino že v prometu.
Finančno ministrstvo opozarja vsled tega vse finančne organe, da morajo pobrati predno se da vino v promet ali potrošnjo državno trošarino od one količine, ki se jo namerava iznesti iz shranišča. Prijavi za iznos vina iz shranišča se mora priložiti tudi priznanica o plačani drž. trošarini. To seveda ne velja za ona podjetja, ki so si izposlovala po čl. 8. trošarinskega pravilnika od finančnega ministrstva obračunsko plačevanje drž. trošarine.
Za slučaj, da kako podjetje, ki nima takega odobrenja za obračunsko plačevanje drž. trošarine, ne more iz katerega koli razloga plačati drž. trošarine predno da vino iz shranišča v presnet, naj plača v naprej v državno blagajno pristojne oblasti večji znesek na račun drž. trošarine. Potrdilo o plačan ju takega zneska se vroči pristojnemu kontrolnemu finančnemu oddelku, ki mora strogo paziti, da se daje vino v promet le v taki količini, kolikor odgovarja v naprej plačanemu znesku drž. trošarine.
Isto velja tudi glede plačila skupnega davka na poslovni promet.
Iz organizacij
Poročila občnih zborov priobčujemo po vrstnem redu in po razpoložljivosti prostora.
Združenje Kranj. 29. redni občni zbor tega združenja se je vršil v prostorih g. predsednika Miro Peterlina, katerega se je udeležilo 41 članov in članic. G. predsednik je pozdravil navzoče zastopnike oblasti in raznih ustanov, nakar je sledilo obširno tajniško poročilo, ki se je tikalo celotnega delovanja zadružne uprave v preteklem letu, posebno v kolikor se tiče delovanja gostilniških koncesij, tujskega prometa, pobijanju šušmarstva itd. Važno nalogo je vršila tudi s tem, da je dvignila zanimanje članstva za davčna vprašanja, ob kateri priliki je g. tajnik Mayr posebno pohvalno omenil hvalevredno delovanje g. Peterima v reklamacijskem odboru. Seveda ni združenje pozabilo tudi na dvig strokovne izobrazbe, ter je v to svrho priredilo kar tri tečaje in sicer kletarski, servirni in kuharski tečaj. Pisarna je imela mnogo opravka. Združenje šteje 143 članov in 44 vajencev ozir. pomočnikov. Iz blagajniškega poročila izhaja, da so znašali dohodki din 58.239.91, izdatki pa 41.559.94 din. Proračun pa izkazuje pri dohodkih in izdatkih 20.380 din. Zvezni odposlanec je nato podal poročilo o delovanju zvezne organizacije, kjer je omenjal njeno obširno delovanje, naštevajoč poedine zadeve, ki so se v preteklem poslovnem letu obravnavale v zvezni upravi s prav lepim uspehom. Referent Zbornice g. dr. Koce je nato govoril o delovanju gostinskega odseka, ob kateri priliki je podal laskavo priznanje zbor. svetniku Peterlinu, da je duševni vodja gostinskega odseka kar so navzoči sprejeli z odobravanjem na analnje. Na koncu so bili stavljeni razni predlogi, katere je članstvo soglasno sprejelo, nakar se je zaključil občni zbor. Josip, Knap Andrej, Marolt Jakob, Strule Franc, Zalar Jože, Domicelj Maks, Meden Helena in Ponikvar Terezija. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen g. Mlakar Janko dosedanji predsednik, za podpredsednika g. Kla-mer Martin, odbornikom pa gg. Stržaj Janez, Rupar Alojz, Pirc Franc, Matičič Ivan in Zgonc Marija. Za namestnike gg.: Fatur Miroslav, Mulec Franc,
Žnidaršič Alojz in Levar Ivan. V nadzorni odbor gg. Zabukovec Franc, Urbas Ludvik in Domicelj Maks. Po končanih volitvah je zbornični svetnik g. Škrlj podal poročilo o delovanju gostinskega odseka pri Zbornici TOI, zvezni ravnatelj pa o delovanju zveze, nakar se je občni zbor zaključil.
Združenje Lož. Dne 13. marca 1940 se je vršil redni občni zbor tega združenja pri predsedniku g. Aleksandru Lavriču v Novi vasi pri Rakeku, ter sta se ga udeležila tudi zbor. svetnik g. Škrlj Ivan iz Logatca in zvezni odposlanec. Uvodoma se je g. predsednik spominjal umrlih članov z enominutnim molkom, nakar se je prečital zapisnik zadnjega občnega zbora, ki je bil brez ugovora sprejet. Združenje šteje 59 članov in članic, ki zaposlujejo 33 pomočnikov ter 14 učencev in učenk. Seje so bile 3, dočim se je sestanek celokupnega članstva zaradi sestave davčnih prijav vršil v Starem trgu pri g. Francetu Žnidaršiču. Predsedniško poročilo je bilo sprejeto. G. blagajnik je poročal tudi o obračunu ter pri tem omenii, da znaša zadružno premoženje 11.210.30 din. Predloženi proračun z 5.800 din dohodkov in 4.630 din izdatkov se je isto-takc odobril. Članarina se bo pobirala v isti višini kot v preteklem letu. Za prošnje za podelitev koncesij se bo v svrho kritja pisarniških stroškov pobirala pisarniška taksa 50 din. Po sprejetju proračuna je poročal zbor. svetnik g. Škrlj o delovanju Zbornice, zvezni odposlanec pa o delovanju zveze, ker sta bili obe poročili z odobravanjem sprejeti. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen dosedanji marljivi in iniciativni predsednik g. Lavrič Aleksander, za podpredsednika pa g. Turk Anton. Za odbornike so bili imenovani gg.: Petrič Slavko, Modic Franc, Usenik Ivan, Žnidaršič Franc, Krašovec Alojz, za namestnike gg. Cvetko Anton, Palčič Franc, Sterle Alojz, Petrič Ivan, Levec Janez, v nadzorni odbor pa gg. Kržie Ludvik, Modic Anton in Ludvik Ožbolt. Po končani izvolitvi je g. predsednik podelil g. Vilkotu Krajcu iz Starega trga v znak njegovega v resnici tovariškega sodelovanja v združenju, častno diplomo, katero je g. Krajc z radostjo sprejel. Prihodniji občni zbor se bo vršil pri g. Francu Modicu iz Lipsnja. S tem je bil občni zbor, kateri je bil zelo dobro obiskan, kar služi v čast zavednega članstva.
Združenje Trbovlje. V gostilni g. Roša v Hrastniku se je vršil pod predsedstvom g. Počivavška Gvida ob skoraj polnoštevilni udeležbi dne 11. aprila 1940. redni občni zbor. Po običajnem pozdravu se je g. predsednik spomnil umrlih članov in članic, katerim na čast so navzoči zaklicali trikratni »Slava«. V predsedniškem poročilu se je omenjalo živahno delovanje zadružne uprave in veliko prizadevanje iste za odpravo raznih nevšečnosti in za zboljšanje razmer v gostilničarskem stanu. Podrobnejše poročilo o gostilničarskem strokovnem gibanju je podal nato navzoči zvezni odposlanec ter je ob tej priliki iznesel tudi vse važnejše akcije, ki jih je zvezna uprava naravno sporazumno z drugimi organizacijami pod-vzemala v korist gostinstva. Na podlagi tega se je razvila obširna debata, kjer so se še razčistile nekatere nejasnosti, posebno v poglediu izvajanja nove tro-šarinske uredbe. Iz tajniškega poročila je posneti, da so se vršile 4 odborove seje, dočim je bila ena nesklepčna. Združenje šteje 109 članov, ki obratuje v 71 gostilnah, 26 krčmah, 12 vinotočih, 2 restavracijah in 1 buffetu, kjer je zaposlenih 23 natakaric, 9 vajencev in 34 pomožnih moči, skupno tedaj 66 oseb. Tajniško poročilo se je vzelo na znanje. Obračun izkazuje 15.556.52 din
IrS ^
Prijateljem
dobre vinske kapljice!
Ako ljubite dobro kapljico in želite imeti nemoten užitek, pridajte vinu približno tretjino Rogaške slatine >Tempel«. Okus bo
popolnejši in —
Rogaška slatina ima še to prijetno lastnost, da prepreči neprijetne posledice kakor glavobol, zgago, želodčno kislino itd.
Vzemite torej k vinu vedno Rogaško slatino »TEMPEL«!
dohodkov in 15.105.63 din izdatkov. Poročilo blagajnika se je vzelo brez pripomb na znanje. Predsednik nadzornega odbora g. Ferdo Roš omenja vzorno blagajniško poslovanje, ter predlaga razrešnico, kar se je soglasno odobrilo. Pri volitvah je bil ponovno soglasno in z vzklikom izvoljen zaslužni in agilni dosedanji predsednik g. Gvido Počivav-šek, za njegovega namestnika g. Draksler Anton, za odbornike pa po predlogu g. Ferdo Roša sledeči gg.:	Sušnik
Franc, Domitrovič Vincenc, Dreo Franjo, Kozole Peter, Pust Rudolf in Berger Jožef. V nadzorni odbor pa so prišli gg. Roš Ferdo, Ačkun Valentin in Logar Ana. Obračun je bil sprejet z 13.450.89 din dohodkov in z 11.000 din izdatkov. Članarina se bo pobirala v istem iznosu kot v preteklem letu. Po razgibani razpravi o vseh aktuelnih vprašanjih se je občni zbor vršil.
Združenje v Črnomlju. Pod predsedstvom g. Laknerja Alfonza se je dne 17. aprila vršila V. letna skupščina tega združenja. G. predsednik je v svojem pozdravnem nagovoru posebej poudarjal lepo število udeležencev, kar kaže, da se je zanimanje za združenje silno dvignilo med članstvom. Združenje šteje 79 članov. V letu 1939. so bile tri seje, dočim je pisarna prejela 411 dopisov, ki jih je tudi rešila. V prehranjevalni odbor pri sresksm načelstvu sta bila imenovana gg. Skubic Anton in Jernej Jože. Združenje se je mnogo brigalo za pobijanje šušmarstva in so uspehi bili zadovoljivi. Blagajniško poročilo izkazuje pri dohodkih 10,388.53 din pri izdatkih pa 8.804.03 din. Proračun pa izkazuje 6.570 din pri dohodkih in izdatkih. Občnemu zboru je prisostvoval tudi sreski načelnik g. Svetina.
Združenje Ljubljana-okolica. V kolodvorski restavraciji v Ljubljani se je vršil dne 23. aprila 1940. XXX. redni letni občni zbor združenja, katerega se je udeležilo 108 članov in članic. Gosp. predsednik Kanc Avgust je omenil v predsedniškem poročilu napore zvezne organizacije, kateri se je vsaj deloma posrečilo omiliti nekatera preostra določila trošarinskega pravilnika. Nada-
Domača žganjarna in destilacija
Vf
JELEN
«9
Velika zaloga vseh vrst pristnega domačega zganja, raznih likerjev, ruma, malinovca, vermoutha itd. na drobno in na debelo. - Dobro blagol - Nizke cene!
IVAN ZALETEL
Telefon Ste v. 71 0^^^ mmmm
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
lje je v obširnem poslovnem poročilu podal tudi borbo zadružne uprave v pogledu podeljevanja gostilniških koncesij itd. Iz tajniškega poročila izhaja, da šteje združenje 287 podjetij, katere vodi 185 članov, 100 članic in 2 delniški družbi. Obračun za leto 1939 .izkazuje J
43.261.75 din dohodkov, izdatkov pa i 44.252.50 din. Čisto premoženje znaša !
9.127.75 din. Proračun za leto 1940. pa i predvideva 36.500 din dohodkov in isto-toliko izdatkov. Na koncu zborovanja se je oglasil k besedi navzoči zvezni ravnatelj, ki je obširno poročal o delovanju zveze in dajal na vprašanja zborovalcev različna pojasnila.
Združenje v Laškem. Dne 25. aprila 1940. ob 8. uri dop. se je vršil 54. redni letni občni zbor združenja v Laškem, katerega se je udeležilo 27 članov. G. Trop je v svojem predsedniškem poročilu omenjal težkoče, s katerimi se ima boriti gostinski stan v današnji svetovni in gospodarski situaciji, ki povzroča tudi pri nas novelacijo raznih davčnih prfedpisov. G. tajnik je v svojem poročilu omenjal, da šteje združenje 84 članov, da je imela uprava pet sej in da je prejela 269 dopisov. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imelo združenje 15.042 din dohodkov in din 14.607.55 izdatkov. Društveno premoženje znaša 4.655.05 din. Proračun izkazuje pri dohodkih in izdatkih 7.750 din. Obširno poročilo zvezne uprave je podal navzoči predsednik g. Majcen Ciril ter se je pri tem posebno osvmil na razne davčne in trošarinske predpise. (Po konstituiranju pripravljalnega odbora za zvezni občni zbor se je zborovanje zaključilo.
Združenje Gor. Radgona. Pod predsedstvom g. Koler Rudija se je dne 30. aprila 1940 vršil v njegovi gostilni redni občni zbor, katerega se je udeležil tudi zastopnik zvezne uprave. V svojem poročilu je g. predsednik opozarjal navzoče članstvo, da naj sodeluje z vso vnemo pri pobijanju šušmarstva. Nato je navedel še nekatere važne uredbe, posebno glede prijavljanja tujcev ter Strogih določil o policijski uri itd. Zgražal se je tudi1 nad dejstvom, da so gostilničarji kot najjačji davkoplačevalci občinskih trošarin in davkov tako slabo zastopani v občinskem odboru. Iz tajniškega poročila posnemamo, da šteje združenje 61 gostilničarjev in gostilničark,- 25 pomočnikov in pomočnic ter 16 vajencev. Poleg teh gostilničarjev pa vrši točenje-še 40 prijavljenih vinotočev in brez števila zakotnih točilcev. Blagajniško poročilo izkazuje pri dohodkih 9.569 din, pri izdatkih pa 7.138 din 50 par, dočim znaša celokupno premoženje 6.000.50 din. Nadzorni odbor je izrekel zahvalo g. predsedniku in blagajniku, nakar je biil obračun soglasno sprejet. Proračun za leto 1940. izkazuje pri dohodkih in izdatkih 3.500 din. Pri nadomestnih volitvah je bil namesto umrlega g. Marsika izvoljen v odbor g. Franc Jurkovič iz Slatine Radenci. Na koncu je podal navzoči zvezni odposlanec še »obsežno poročilo o delovanju •zvezne organizacije, nakar se je zaključil občni zbor.
Združenje Ormož. Dne 16. maja 1940' se je v prostorih hotela ge. Hedvike Rajhove vršil v Ormožu pod predsedstvom g. Golenko Antona in v navzočnosti zbor. svetnika g. Berliča Joška iz Ptuja in zveznega odposlanca, redni občni zbor. Po čitanju zapisnika, kateri *e je soglasno sprejel, je omenil g. predsednik delovanje zadružne uprave v letu 1938., povdarjajoč, da se je zadruga Stalno naslanjala na nasvete zvezne uprave. Zaradi odsotnosti g. tajnika, ki je bil poklican na orožne vaje, je podal g: predsednik tudi tajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da je prejelo združenje 202 dopisa, katere je zadružna pisarna točno rešila. Uprava je imela 3 odborove seje. Obračun, kakor tudi poročilo nadzornega odbora sta bila soglasno sprejeta. Proračun izkazuje 2330 din dohodkov, izdatkov pa 3.755 din ter se bo primanjkljaj kril iz zadružne rezerve. Nato sta podala še obširni poročili zbor. svetnik g. Ber-lič o delovanju Zbornice TOI, navzoči zvezni odposlanec pa o delovanju zvezne organizacije. H koncu so bili še sprejeti nekateri samostojni predlogi, nakar se je redni občni zbor zaključil.
Združenje v Kamniku je imelo dne 6. junija ob 9. uri dopoldne v prostorih g. predsednika Antona Cererja in pod njegovim vodstvom redno letno skupščino, katere se je udeležilo poleg zveznega
odposlanca izredno lepo število članstva. Po običajnem pozdravu je podal g. predsednik obširno poročilo o delovanju zadružne uprave v preteklem poslovnem letu, katero je članstvo pazljivo poslušalo in sprejelo z velikim odobravanjem Na koncu njegovega pozdravnega govora se je priglasil k besedi g. Alojz Cerar iz Moravč, kjer je v lepo zasnovanem govoru izrekel v imenu članstva g. predsedniku najiskrenejšo čestitko k 30-letnici njegovega predsedovanja. G. predsednik Cerer se je presenečen nad to čestitko zahvalil in obljubil, da bo še nadalje stal v prvih borbenih vrstah gostinskega stanu. Nato je podal poročilo zvezni odposlanec ter se je tudi priključil V imenu zvezne uprave čestitki članstva povdarjajoč zasluge g. predsednika Cererja, ki jih je imel s stalnim sodelovanjem v zveznih organizacijah kot njihov izkušeni svetovalec.
Iz tajniškega poročila posnemamo, da je imela uprava 6 sej, in da je pisarna prejela preko 1500 dopisov, iz česar se vidi njena zaposlenost. Združenje šteje 214 članov. Blagajniško poročilo izkazuje 28.426.58 din dohodkov in 26.429.08 din izdatkov. Proračun za leto 1940. pa izkazuje pri izdatkih in dohodkih po 28.426.58 din.
Ker ima združenje še večji zaostanek na zvezni članarini se je na predlog g. Cirila Tomana soglasno sklenilo zvišati članarino za 24 din.
Pri slučajnostih se je razpravljalo še podrobno o ukrepih, ki jih naj združenje podvzame proti šušmarstvu, nadalje glede skupnega zadružnega izleta, glede preložitve brezmesnih dnevov, kakor tudi glede potrdila novega maksimalnega cenika. Po sprejetju tozadevnih sklepov se je nato občni zbor zaključil.
KAJ IMAMO V ZALOGI?
Diplome za zaslužne člane in
članice z besedilom in brez a 30 din Slika »Veseli starček«, karton a 30 din Razglednica »Veseli starček« a 1 din Brošure »Vinske bolezni in
napake« a 5 din Brošure »Osnovni pojmi gostinske
strežbe« a 6 din Službene pogodbe a	2	din
Učna spričevala a	2	din
• Knjigovodstvene pole a	1	din
Predpis članarine (za zadružne
pisarne) a 0.20 din Opomin za plačilo članarine (za
zadružne pisarne) a 0.15 din Prošnja za eksekutivno izterjanje
zadružne članarine a	0.20	din
Raznoterosti
—	Višja gostinska šola v Beogradu.
Znano je, da je v naši državi veliko pomanjkanje strokovno šolanih in izobraženih gostiteljev. Našim tujskopromet-nim centrom primanjkuje dobro gostinsko osebje in gostinsko strokovno vodstvo, ravno tako kakor jim nedo3ta-jajo sami gostinski objekti odnosno sodobno grajeni hoteli in gostinski obrati. Zato je za naše gostinstvo in sploh za naš tujski promet največje važnosti višja gostinska šola v Beogradu, edina šola te vrste v naši državi, ki je pod nadzorstvom uprave za turizem pristojnega ministrstva za trgvino in industrijo. Zal je ta šola pri nas še premalo znana; bilo bi potrebno, da se naša javnost bolj pozanima za to šolo in da posvetijo interesirani krogi večjo pozornost vprašanju primerne strokovne izobrazbe gostiteljev, ki bodo imeli v svojem sicer težkem poklicu s potrebno strokovno izobrazbo lepo bodočnost. Višja gostinska šola v Beogradu se nahaja v lastnem poslopju dn ima sodobno urejene učne prostore. Naloga višje gostinske šole je, da nudi učencem poleg splošne tudi strokovno teoretično in praktično izobrazbo, ki jih naj usposobi za višje položaje pri upravljanju, pa tudi za samostojno vodstvo gostinskih podjetij: hotelov, penzionov, restavracij, kavam, gostiln itd. Višja gostinska šola ima pripravni razred in dva razreda, tako da traja šola dve leti odnosno tri leta. Med pripravnim razredom in med prvim razredom ter med prvim in med drugim razredom je za obiskovalce šole predpisana obvezna trimesečna ferijalna praksa. Šola je pod strokovnim vodstvom, poučujejo srednješolski profesorji in priznani gostinski strokovnjaki. Učni načrt šole je bogat in izredno zanimiv, obenem pa zelo
Vsem cenj. vinskim trgovcem in gostilničarjem vljudno sporočam, da impregniram nove in rabljene sode (tudi pokvarjene) s
E L EKTRIČNO APARAT UR O
Popolnoma nevtralno sredstvo po strokovnjakih preizkušeno in odobreno • Dolgoletna vzdržljivost! Zelo nizke cene! 100°/0 sigurnost!
po nizkih cenah, Franc Pirc, sodar., Ljubljana - Dravlje
praktičen. Šola ima tudi svoj lastni, le- , po urejeni internat ter so tudi v splošnem pogoji za obisk šole izredno ugodni. Vpisovanje v višjo gostinsko šolo v Beogradu se bo vršilo letos izjemoma šele 1. novembra, pouk pa začenja 5. novembra; število učencev je omejeno. Podrobnejša pojasnila o višji gostinski šoli v Beogradu dobite v zvezni pisarni v Ljubljani.
— Sprejem pri g. ministru trgovine. Predsedstvo Državne zveze je sklicalo dne 17. julija 1940 sestanek v svrho razmotrivanja tekočih stanovskih zadev vse tajnike banovinskih in zborničnih gostinskih organizacij. Seji je predsedoval predsednik g. Vladan Bogdanovič, nakar se je po končani seji sestavila posebna vloga na g. ministra trgovine, ki se mu je osebno izročila. G. trgovinski minister je odredil, posebno v kolikor se tiče vloge glede pomoči hotelirstvu, da se vzame ista od strani referenta takoj v pretres.
— Nabavljalna zadruga »Sloga ugo-stitelja«. Pred kratkim je bil prvi članski sestanek novo osnovane nabavljal-ne zadruge »Sloga ugostitelja« z. z o. z. v Zagrebu. Ta zadruga je osnovana v okvirju »Gospodarske sloge« in ima namen omogočiti svojim članom nabavo blaga po nizkih cenah, ne da bi se pri tem ozirala na protiakcijo raznih kartelov, ki so hoteli osnovanje te zadruge onemogočiti. Na tem sestanku je prišla do izraza enodušnost celokupnega gostinskega staleža, da onemogoči izkoriščanje gostinskega sloja v korist po-edincev. Uspeh zadruge je že sedaj velik, ker ji je uspelo razbiti kartelne cene soda-vodi in mineralnim vodam v Zagrebu. Slično nabavljalno zadrugo so osnovali tudi nekateri gostilničarji v Beogradu, kjer so v enem dnevu podpisali preko 1,200.000 din osnovnega kapitala.
— Zopet leteča kontrola. Kakor smo doznali se je zopet pojavila leteča kontrola, ki sestoji iz istih oseb kot preje in se vozari z banovinskim avtomobilom naokoli. Opozarjamo vse člane ponovno, na trošarinske predpise in na predpise o hišni preiskavi, katerih se morajo tudi finančni organi brezpogojno držati.
— Najvišje cene bučnega olja znašajo: a) V proizvodnji do največ 20 din za kg franko kraj kupca, ib) V trgovini na veliko do največ 22 din za 1 kg franko kraj kupca. Te cene so stopile dne 26. junija 1940. v veljavo.
— Pristojbina za telefonske aparate z avtomatom. Po novi odločbi poštnega ministra od 25. junija t. 1. se plača za telefonski aparat z avtomatom za denar letna taksa 100 din. Telefonski naročnik pa, ki si je sam nabavil in vzdržuje telefonski aparat z avtomatom za denar. ne plača te takse.
— Ali je mogoč prevoz žganja za domačo uporabo brez plačanja državne trošarine? Neki oddelek finančne kontrole je zaprosil za pojasnilo, če lahko proizvajalec - kmetovalec prevaža trošarine prosto žganje lastnega pridelka in iz lastnega zemljišča za domačo uporabo iz kraja proizvodnje v kraj bivališča. Obstojajo namreč proizvajalci-kmetovalci, ki imajo posestva na deželi, stanujejo pa stalno z vso družino v mestu. Finančno ministrstvo, oddelek za davke je odgovorilo pod št. 24.480-111, da obstoječi trošarinski predpisi ne predvidevajo prenosa žganja lastnega pridelka iz lastnega zemljišča za domačo porabo iz kraja pridelovanja v bivališče pridelovalca brez plačila državne trošarine.
— Sprememba In dopolnitve viničarskega reda. Dne 17. avgusta 1940. je stopila v veljavo uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o službenem razmerju med vinogradnikom in viničarjem z dne 13. julija 1940.
— Nov upravnik uprave za turizem v trgovinskem ministrstvu. Pri trgovinskem ministrstvu je imenovan za vršilca dolžnosti upravnika uprave za turizem g. dr. Boško Mašič, dosedaj šef odseka v direkciji za zunanjo trgovino.
— Gostilničarji združenja v Zagrebu se ne udeleže zborničnih volitev. Ker ne dopušča volilni red zagrebške zbornice postavitev samostojne gostilničarske kandidatne liste, so gostilničarji včlanjeni v tem združenju sklenili, da se volitev ne bodo udeležili.
— Zveza trgovskih združenj je imela svojo redno glavno skupščino, dne 15. avgusta v Novem mestu, kjer je bila izglasovana obširna resolucija. V sredo dne 14. avgusta pa je bila predkonferen-ca delegatov vseh trgovskih združenj.
— Turistična sezona v Dalmaciji. Iz prispelih poročil posnemamo, da je bila letošnja turistična sezona v Dalmaciji v primerjavi z lanskoletno sezono za okoli 80% slabejša. Ta opažanja se nanašajo na samo domače goste, dočim je odstotek inozemskih gostov še izdatno manjši. '
— 300-letnica sladoleda. Neki Cutelli je okrog leta 1640., ko je bil še slaščičarski vajenec v Rimu znašel pravi sladoled, ki še je občinstvu takoj zelo priljubil. Ko je postal mojster se je preselil v Pariz ter odprl lastno kavarno.
— Ali je vino, ki se porabi kot industrijska suijovina za kuhanje žganja trošarine prosto? Finančna direkcija se je obrnila na finančno ministrstvo za pojasnilo v pogledu plačevanja drž. trošarine od onega vina, ki se porabi kot industrijska surovina za kuhanje žganja. Finančna direkcija je predlagala, da se naj za vino, ki je namenjeno za kuhanje žganja ne pobira državna
Pristna in priznano pitna
HALOŠKA VINA
priporoča cenjenim gostilničarjem
VINARSKA ZADRUGA V PTUJU
Pivovarna
los. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVO NAJBOLJŠE KVALITETE
*
trošarina, ker se državna trošarina pobere od nakuhanega žganja in da se naj vsled tega oprosti žganjarje od plačevanja trošarine od naznačene vrste vina. Finančno ministrstvo je odklonilo ta predlog, češ da ga ne more osvojiti, temveč se mora od vina, ki se ga namerava prekuhati v žganje plačati državna trošarina, katera se potem odračuna od trošarine, ki je določena za žganje.
— Plačilna dospelost I. obroka zem-ljarine za 1940. I. obrok zemljarine za leto 1940. dospe po uredbi o plačilni dospelosti I. obroka zemljarine za leto 1940. v plačilo in se mora plačati do 1. oktobra 1940.
— Za koliko so bila letos povečana davčna bremena v balkanskih državah? Po obvestilih nemških listov so se povečala letos davčna bremena napram preteklem letu v poedinih balkanskih državah tako-le: v Jugoslaviji za 23.2%, v Bolgariji za 7.6%, v Grčiji za 29.2% in v Rumuniji za 39.2%.
*— Kompetenca glede ureditve in hi-gijene lokalov. Pristojnost za izdajanje pravilnikov, navodil in odredb o ureditvi in higijeni lokalov se je prenesla s posebno uredbo iz pristojnosti trgovinskega ministra v pristojnost ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje, ki bo izdajal predpise v soglasju z ministrom za trgovino.
1— Kako se ugotovi odstotek alkohola v žganju? Ker se je pojavilo vprašanje kako ,se naj odredi odstotek alkohola v žganju v slučaju, kadar se je žganje še pred uradno ugotovitvijo porabilo, je izdal oddelek za davke sledeče pojasnilo: »V vsakem takem slučaju, kadar ni mogoče ugotoviti odstotek alkohola v žganju, naj organi finančne kontrole smatrajo, da je žganje vsebovalo 30% alkohola, v kolikor interesenti ne priznajo večje vsebine alkohola.«
— Teden »Rdečega križa« se bo vršil od 15. do Vključno 21. septembra 1940.
— Jesenska prireditev Ljubljanskega velesejma se bo vršila od 31. avgusta do 9. septembra 1940.
—	Dopolnitev uredbe o odkupovanju živali Jn vozil za potrebe aktiviranih edinic vojske in mornarice. V čl. 5.
predmetne uredbe se dodaje nov 2. odstavek, ki se glasi: »Živali in vozila se ne odkupijo od tistih lastnikov, ki izjavijo, da ne želijo, da bi se njih živali odkupile, marveč ise jim živali in vozila po opravljenih vajah vrnejo z odškodnino, ki jo določi minister za vojsko in mornarico. Lastnik živali lahko spremlja, če hoče. Spremljevalcu gre za odškodnino dnevnica po 5 din.«
4*
&
kupujte le pri
Vinarski zadrugi
Ljutomer
—	Odpis zaostankov na banovinskih dokladah. Kr. banska uprava sporoča, da bo jemala v pretres prošnje za odpis zaostankov na banovinskih dokladah vseh onih interesentov, ki jim je minister za finance odpisal zaostanke na davkih, ki so izkazani konec leta 1937. po uredbi dne 22. decembra 1939. M., s. št. 1667. Interesenti naj vložijo pri banski upravi prošnje za odpis teh zaostankov, ki pa morajo biti seveda kolkovane z banovinskim kolkom.
— Plačevanje posebnega prispevka za narodno obrambni sklad. Opozarjamo vse službodajalce, da morajo v davčno knjižico zaposlene osebe dobro prilepiti in s svojim pečatom ali svojeročnim podpisom uničiti znamke za posebni prispevek za narodno obrambni sklad, tako da se znamka ne da več uporabljati. Znamke za posebni prispevek v narodni obrambni sklad se prodajajo pri davčnih upravah in pri malih prodajalcih tobaka in kolkov.
— Kolektivni prospekt za Pohorje. Tujskoprometna Zveza »Putnik« v Mariboru je te dni izdala prvi kolektivni turistično propagadni prospekt za naše Pohorje. Prospekt ima obliko šestdel-nega folderja ter je tiskan v enobarvnem bakrotisku v zelenkastem tonu; tiskala ga je Mariborska tiskarna. Naslovna stran prospekta kaže motiv z nove pohorske avtoceste in s kažipotom do posameznih planinsko turističnih postojank na vzhodnem Pohorju. Zanimiva posebnost prospekta je polreliefna karta Pohorja, prva te vrste, ki nudi bežen vtis in splošen pregled posameznih planinsko turističnih postojank na Pohorju ter važnejših pohorskih in pod-pohorskih turističnih krajev. Ostalo slikovno gradivo prikazuje glavne planinske domove na Pohorju in nekatera pohorska letovišča, drugi posnetki pa kažejo splošne, značilne motive z našega Pohorja. V tem prospektu je posebno poudarjena nova pohorska avtocesta do Sv. Areha — Ruške koče, ki je bila letos otvorjena in ki predstavlja za naše Pohorje novo učinkovito privlačnost ter bo gotovo mnogo doprinesla k nadaljnje-razvoju tujskega prometa na Pohorju. Prospekt je izdan v nakladi 20.000 izvodov. V prospektu samem ni besedila, pač pa je besedilo, in sicer v slovenskem, srbohrvatskem in nemškem jeziku, ločeno tiskano na posebnem vložku kot priloga prospektu. V tem besedilu je podana splošna karakteristika Pohorja, posebni del pa vsebuje za turista in letoviščarja potrebne podatke o vseh
Pazite!
Preskrbite si cenik jedil, pijač in prenočišč, ki mora biti vidno v lokalu odnosno v sobah za	I
prenočišča izobešen, r y£l|“ S
*33aS§©©©©©ea©s
planinskih postojankah na Pohorju in o glavnih turističnih krajih v območju Pohorja. Z izdajo tega prvega kolektivnega prospekta za Pohorje je bila izpolnjena občutna vrzel v naši turistični propagandi, ker so interesenti za obisk Pohorja že dolgo pogrešali primeren prospektni material za ta lepi turistični predel naše domovine. Kolektivni prospekt za Pohorje je interesentom na razpolago pri Tujskoprometni zvezi »Putnik« v Mariboru in pri vseh ostalih uradih »Putnika« v državi.
—	Maksimiranje cen dr vam za kurjavo. Urad za kontrolo cen je predpisal maksimalne cene lesu za kurjavo v količinah najmanj enega desettonskega vagona z 20 prostominskimi metri. Te cene so določene za prostominski meter franko vagon ali vlačilec na vseh nakladalnih postajah. Maksimalne cene na razkladalnih postajah in v lesnih podjetjih določajo po navodilih urada za kontrolo cen upravna oblastva I. stopnje za svoje območje.
Razglas
Sresko načelstvo v Celju razglaša razsodbo sreskega sodišča v Celju, s katero je prepovedano Zupancu Francu, roj. 22. IV. 1912. na Rečici ob Savi, samskemu delavcu, stanujočemu Sv. Je-dert — Gotovlje zahajati v krčme do 22 avgusta 1941.
Sresko načelstvo v Lendavi razglaša razsodbo okrajnega sodišča s katero je prepovedano Horvatu Ignacu, roj. 19. II. 1920. v Turnišču, čevljarskemu pomočniku po poklicu, zahajati v krčme od 15. V. 1940 do 15. V. 1942.
D	E L N	I	Š K	A
D	R U	v z	B	A
P	IVO V	A	R N	E
„union“*LJUBLJflnfli
PRIPOROČA SVOJE IZBORNE IZDELKE:
SVETLO IN ČRNO
umori mo
v sodih in steklenicah vsem cenj. gostom in gostilničarjem
Z odličnim spoštovanjem
Delniška družba pivovarne
»»
11111011“ UUBlsMIfl
Za uredništvo in Zvemo tiskarno v Celja: Josip lKhAitk. — Za lastnika: »Zveza zdrož. gostil, obrti drav. banovine ▼ Ljubljani«: Perc Karol. — Oba v Celja.