Glas Naroda List Slovenskih delavcev v c/lmeriki. TELEFON PISARNE: 79 RECTOR. Entered M lecond-Claaa Hatter, Septembe 81, 1903, at the Post Office at New York. N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*. NO. 304. — ŠTEV. 304. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 28, 1906. — V PETEK, 28. GRUDNA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Povišanja place vsled velike draginje. VEČINA DRUŽB IN PODJETNIKOV JE SPOZNALO, DA JE VSLED DRAGINJE POTREBNO POVIŠANJE PLAČE. Razlika med dohodki in izdatki je še vedno prevelika za ljudi, ki delajo za druge. IZ VSEH KRAJEV REPUBLIKE. -o- I >an za dnevom prihajajo- iz vse! krajev republike vesti o povišanju plač vsled izredne draginje, ki je nastala letos ]x> vseh državah. V raznih državah je prebivalstvo sicer zadovoljno, vendar se pa od pov-M*li poroča, da sedanji dohodki ne zadostujejo v pokritje stroškov ] Hiš te noga 'življenja. Vesti io po višanju p?ače'v raznih krajih, ktera so došla včeraj na Associated Press, se glase Chieago, 111., 27. dec. Železniške družbe zavzemajo z oziram na število delavcev prvo mesto in te družbe so bile tudi prve, ktere so svojim vslužbeneem v draginji priskočile na po niih** s ]>ovišanjem plače. Peansylva ilia železnica je j>ovišala vsem vsluž-bcncem plačo za 10 odstotkov in te mu vzgledu slede sedaj vse druge že leznice. Zapadine železnice so povišale sam« čuvajem izogibališč plačo za skupno Jetno svoto $5,000.000. Pred par dnevi so dobili sprevodniki tovornih via kov povišanje plače za $8,000,000 na leto. Strojevodje, kurilei in sprevod ni'ki izdelujejo ravnokar novo plačil no lestvico, ktera pomeuja višanje Skupne letne plače za $80,000,000 Standard Oil Compamy je svojim 60,000 vslužbeneem prostovoljno p< višala f.aču za 10 odstotkov. Sedaj 'bodo dobili tudi vsi rudarji na zapadu večjo plačo. Amalgamated Copper Company bode povečala plač< svojim ljudem iza 25c. na dan, d očim so rudniške dru/ibe v Arizoni in Ne-vadi to že storile. Cleveland, Ohio. 27. dec. Skoraj vsa podjetja v Ohio so povišala plač< svojim vs/uabencetn, dasiravno je o brtni razvoj le nekoliko boljši od lanskega. Potrebščine so se pa podražile za več odstotkov, nego je -napre dovala plača. Premogarji so tekom leta dobili povišanje plače za 6c pri uri. Obrežnim delavcem se je okrajšal de a vni čas za jedno uro ,in to velja tudi o množili druzih delavcih. Indianapolis, Ind., 27. dec. Tukajšnje železnice >o s 1. decembrom po višale plačo vsem sprevodnikom in •drugim delavcem. kteri imajo manj nego $200 na mesec za 10 odstotkov Tudi ulične železnice so to storile. Vse tovarne v mestih Indiane so povišale p aro svojim vslužbeneem. To velja za klavnice, tovarne pohištva mline, tiskarne, časniška podjetjaitd. Splošno računano so se letos v India-ni jx>višale plače za 11%. St. Louis, Mo., 27. dee. Plače državi Missouri so se letos povišale •za 10%. dočim se živila niso podražila baš za toliko. Tukajšnja State National banka je dala vslužbeneem za december dvojno mesečno plačo in delničarji so dobili vrhu teara še posebne d i vi d en de v znesku $240.000. Denver, Colo.. 27. dec. Simon Guggenheim od American Smelting and Refining Company naznanja, da so vsi vslužbenci topilnic v Coloradu dobili povišanje pliače za 10%. Vsi premogarji v soveniili pokrajinah Colo-rada so dobili 12% povišanje plače. Stanovanja so se letos v Denverju podražila za 8% in to velja tudi za živila. St. Paul, Minn., 27. dec. Plače v Minnesoti so se letos povišale v splošnem pogledu za 8%. Najboljše povišanje so dobili nrtdarji in delavci v gozdih. Vendar pa to povišanje ni vsporedno s podražitvijo živil, stanovanjem in drugih potrebščin. Milwaukee, Wis., 27. dec. Tekom zadnjih par mesecev so v Wisconsinu povišanja plače na dnevnem redu. Splošno računano so zaslužki napredovali za 10—11%. Philadelphia, Pa., 27. dec. Pennsylvania železnica je svojim pennsyl-vanakih vslužbeneem, kteri h je 187 tisoč, povišala plačo za 10%. To velja tudi o Standard Oil Company. — Philadelphia Rapid Transit Company je povišala plačo svojim 8000 vslužbeneem za lc na uro. To velja tudi o večini drugih podjetij. Wilmington, Del.. 27. dec. Delavci v tukajšnjem mestu so dobili letos 10% povišanje plače, toda tudi .živila so se za toliko podražila. Dela je tu dovolj in vsakdo ga lahko dobi. -o- j Milijonarjev unuk umira vsled lakote. EDMOND PUT,T,M AN, UNUK MILIJONARJA PULLMANA V OSKRBI DRUŽBE ZA VARSTVO OTROK. Našli so ga sestradanega in na pol zmrznjenega. NESREČNA MATI. v New Orleansu. ITALIJANSKI UMORI V NEW ORLEANSU SE VEDNO BOLJ MNOŽE. Položaj v mestu je ravno tak, kakor je bil leta 1891. RAZKOSANA TRUPLA. Agentje newyorške družbe za v ar stvo otrok so včeraj našli unuka milijonarja George M. Pullmana. usta novitelja znane Pullman Parlor Car Co., Edmond Pullmana, njegovo mater in dva polubrata v siromašnem stanovanju hiše 4.57 zap. 28. ulica. Milijonarjev unuk je skoraj gladu umiral, kajti njegova mati mu ne more dati niti hrane niti obleke, ker sama ničesar nima. Radi tega so agentje imenovane družbe vzeli malega Pullmana seboj in mu nabavil* potrebno obleko. Njegova mati naznanja, da je bila omožena z mil i jonarje rim sinom, da se je pa kasneje ločila. Pred štirimi leti je njen ločeni mož umrl in je o-stavil svojemu sinu Edmondu za 50 tisoč dolarjev delnie Pullman Co. Tri leta živi ona z zidarjem Kornelijem BresliiN>m. kteri pa sedaj nima dela in ne more skrbeti za njo in otroke. Imenovane delnice dobi mali PuTT-man šele ko bode star 21 let. Oče nesrečnega dečka se je oženil 1. 1898 z gdč. Lynne Ferald iz Chica-ga in ta se je potem od njega ločila, na kar se je zopet oženil. POKOJNINA ZA MATERE. Profesorjevo sredstvo proti ljudskem samomoru. Providence. R. I., 28. dee. Profesor Edward A. Ross od \visc-onsinskega vseučilišča je včeraj v Rockefeller-jevi dvorani Brownovega vseučilišča predaval o ljudskem samomoru. Tem povodom je dokazal, da so bele ženske v Zjedinjenih državah leta 1900 rodile le četrtino toliko otrok kakor leta 1860. Temu je vzrok dejstvo, da postaja borba za življenje vedno teža vneja. Vsak meščan »želi, da kakor litro mogoče napreduje, da ga pa veliko število otrok v napredku ovira. Radi tega vsakdo po možnosti omeji nasledstvo ali potomstvo. Ako bode to tako naprej trajalo, bodo v redko naseljenih pokrajinah beli kmalo v manjšini, tako bodo zamorci in mon-golci potem nadvladovali. Temu se pa lahko odpomore — j>o profesorjevem mnenju — s tem, da dovoli država v sake j materi, ktera ima več nego troje otrok, državno dosmrtno pokojnino. Japonska pomnožuje svojo vojsko. Victoria, B. C., 28. dec. Glasom s New Orleans, La., 27. dec. Včeraj zjutraj so našli v nekej tenementnej hiši na Dumaine St. šes-t razrezanih trupel Italijanov, kteri so brezdvom-no žrtve matije, ktera že dolgo vrsto let tajno deluje v tukajšnjem mestu Nektere žrtve so bile brezdvomno počasi sežgane. Grozni zločin je obudil zopet spomin na italijanske umore 1. 1891, kterim je sledilo splošno pre ganjanje Italijanov v New Orleansu. Policijski šef David C. Hennessy je tedaj pronašel, da obstoji v New Orleansu pododsek matije in da so člani mafije izvršili vse tedanje mnogošte vilne umore. Njemu se je tudi posrečilo odkriti marsikako tajnost mafije. Baš ko je hotel vodje matije zapreti, so ga pa mafijozi umorili. Devet Italijanov so potem zaprli in sodili radi umora Hennessvja. Ko je bilo šest ob tožencev oproščenih, zavladalo je i mestu proti Italijanom splošno ogorčenje. Množica je ječo naskočila, in linčala vseh devet Italijanov. Italijanska vlada je potem protestovala. toda tedanji državni tajnik jo je energično zavrnil in le malo je manjkalo, da ni prišlo do prenehanja diploma-tičnega občevanja med Zjed. državami in do vojne. Italijanski poslanik je že ostavil Washington. Končno je washingtonska vlada plačala $25,000 odškodnine sorodnikom linčanih Italijanov in tako je bil konflikt rešen. Sedanji položaj v New Orleansu je ravno tak in danes je še težko soditi, kake posledice bode imel zopetni na stop mafije v mestu. Med Italijani je zavladala prava panika. Vsa policijska rezerva mora sedaj vršiti službo in tudi gasilci opravljajo policijska dela. Od proganjanja Italijanov v letu 1891 v tukajšnjej italijanske.]' koloniji ni vladala taka razburjenost. Vseh šest umorov se je izvršilo po noči in vse kaže na to, da je bilo za grozni čin vse skrbno pripravljeno. Ker ni bilo slišati ni jednega klica na pomoč, je policija prepričana, da je bilo število morilcev veliko in da je vseh šest žrtev istočasno padlo. Trupla so morilci razsekali na kosce. Policija dosedaj ni prišla na sled morilcem. Italijani onega mestnega okraja, ki bi zamogli o tem kaj povedati, so tako prestrašeni, da jednostavno molče. Bati se je nadaljevanja umorov mafije. RESOLUTNI INDIJANCI. V Sonori, Mexico, so pobili 12 belih, in sicer 11 Mehikancev in 1 dr-državljana Zjed. držav. El Paso, Tex., 28. dec. Iz Nogalesa, Sonora v Mehiki, se brzojavlja, da so Yaqui-Indijanci 60 milj južno od Guaymas napadli in postreljali 11 Mehikancev in 1 državljana iz Zjed. držav. Indijanskih vojnikov. kteri so izvršili napad, je bilo nad 100. Usluž-benei Southern Pacific železnice, ki morajo voziti po tamošnjih pokrajinah, so v velikem strahu. Tudi grad- pa rn i kom Tosa Maru semkaj došlih' nJ» železnične proge v Guadalajaro poročil, namerava Japonska svojo vojsko za mirni čas pomnožiti na 19 divizij, tako da -jih bode imela šest več, nego pred vojno -z Rusijo. Za mornarične svrhe zahteva vlada 23 milijonov in 500,000 dolarjev več, nego v minolem letu. Vsega skupaj potrebuje za nove ladije in orožje sto milijonov dolarjev. Moijeve knjige za leto 1907 smo razprodali. Oni rojaki, kteri so iste zadnji čas naročili in nam poslali denar, naj nam blagovolijo naznaniti, če hočemo istega pridržati za Mohor-eve knjige za leto 1908, vrniti ali za kaj druzega .uporabiti? Spoštovanj on PRANK SAKSER 00. vsled Indijancev le počasi napreduje. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 6000 kron. Poštarina je viteta pri tak vsotah. Doma se TltV"anB svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne posiljatve izplačuje c. kr. peštni hranilni urad ▼ 11. do 12. dneh. Denarje nam posla«! j« najprflič-neje do $25.00 t gotovini ▼ nipmeže nem ali registrovanem pisma, vetje zneske po Domestic FmU M—r Order ali pa H«v York Baak Draft FKAHK IAMBI, 109 Greenwich Stree«, Mew Yecfc. flM BtOlafcr Ave. U ffl—lil. O. Dogodki v Za vlado ugodno. SENATOV ODSEK PRIPOROČA SPREJEM NOVEGA CERKVENEGA ZAKONA. Duhovništvo namerava ostati papežu zvesto. KAZNOVAN ŠKOF. -o- Paris, 28. dee. Senatov odsek za cerkve in ločitev cerkve od države je tozadevni predlog, kteri nekoliko pre-drugači zakon iz leta 1905, priporočil v sprejem. Paris, 28. dec. Poskus ulstanoviti tukaj splošno šezmatično versko organizacijo, so duhovni zavrnili, ker oni hočejo ostati papežu zvesti. Nancv, 28. dec. Tukajšnje sodišče je obsodilo škofa Turinazav v globo $10, per je tedaj, ko so ga vrgli iz škofije, nekega orožnika udaril. Madrid, 28. dec. Španska vlada se niti malo ne ozira na papežev protest. radi izgnanja papeževega zastopnika iz Pariza. Prejem protesta je jednostavno potrdila. Bryan bode zopet kandidiral. Topeka, Kansas, 28. dec. Razni poročevalci so včeraj vprašali tui se mudečega večnega demokratičnega predsedniškega kandidata Wiilliaan J. Bryama, ako bode sprejel kandidaturo za prihodnje predsedniške volitve. Bryan je odgovoril: "Dosedaj še nisem naznanil, da bo-dem in tudi nisem dejal, da ne bo-dem kandidat. Tako čast, kakoršna je nominacija za predsedniško mesto, ne sme ni j eden ameriški državljan zavrniti.?' Živa zgorela. Woodbury, N. J., 28.'dec. Včeraj popoludne j£ zgorela hiša Lewis Star-rova in njegova tašča, vdova Chas. P. Abbottova, je pri tem zgorela. J. S. Rogers, kteri je bolno ženo skuša! rešiti, je pri tem pade', raz stopnic in si zlomil nogo. Ostavila je svoje premoženje siromakom. San Francisco, Oal., 20. dec. Mary E. Balfour, stara 54 let, je skočila na sv. večer v bajer v East Lake parku. Dasiravno ni nihče mislil, da je premožna, je ostavila vse svoje premoženje siromakom. Njeno truplo so našli včeraj zajedno z njenim testamentom, ki se glasi: Moje truplo naj se sežge. Denar, kterega imam v banki Hibernia, naj se razdeli med siromake in denar v banki v Kodanju naj dobe t a mošnji mestni ubogi. Po-kojnica je ostavila več tisoč dolarjev. Nameravano linčanje. Pred kitajsko pralnico št. 518 zap. 125. uliea v New Yorku nabralo se je na božični dan zvečer vse polno ljudi, kteri so hoteli Kitajca Tom Yuena Iinčati. Kitajec je skušal Annie John-sonovo, ki je hotela pri njem kupiti kitajske zapestniee, odvesti v svojo zadnjo sobo. Končno so policaji prepodili množico in aretovali Kitajca. Zamorski vojak napadel belo žensko. El Reno, Okla.. 28. dec. Nek zamorski vojak postaje Rock Island je napadel včeraj belo žensko F. S. Clif-fordovo, ženo uglednega tukajšnjega zdravnika. Meščani se pripravljajo na linčanje. Vojaka še niso našli. Dobički newyorskega trusta za led. Newyorska American Ice Co. naznanja, da je imela I. 1906 dohodkov $10,303,470 proti $7,311,060 v 1. 1905. Med tem ko so znašali njeni čisti dobički v lanskem letu le $487,084, znašajo letos $2,000,600. Dividende se letos izplača devet odstotkov. Vesti iz Rusije. in uprava. ADMTRA T.TTETA SE DOLŽI KORUPCIJE. — PREISKAVA PROTI VODJEM. Admiral Rožestvenskij se je izjavil proti gradnji oklopnic. SOCUALISTI V IrODZU. . -o- Pefcrograd, 28. dec. Sedaj, ko so obravnave proti admiralom Rožest-venskemu in Nebogatvul končane, se deluje na to, da vlada preišče tudi upravo mornarice, ktera je odgovorna za pora^; Rusov pri Tsushimi. To agitacijo podpirajo tudi v ministeri-jeanili krogih. Tako bodo preiskali trditve, vsled kterih so oklopi ladij zelo slabi, kar velja tudi o streljivu in topovih. Admiral Rožestvenskij se je danes javno izjavil proti gradnji novih o-klopnic in priporoča subvencijo trgo-vinskej mornarici kot šoli za mornarje. Lodz, 28. dec. Tukajšnji socijali-sti so zapretiii z izgredi in plenitvijo jestvin, ako bodo tovarnarji jutri zaprli tovarne. Več rodbin je mesto ostavilo, iker se boje uličnih bojev. Delavci v Panami dobe tudi za praznike plačo. Washington, 28. dec. Predsednik komisije panam. prekopa, Slionts, naznanja, da je komisija sklenila dajati vsem onim delavcem, ki so plačani od ure, plačo tudi za zakonite praznike, namreč za novo leto, 22. februar, 30. maj, 4. julij, delavski dan, zahvalni dan in Božič. Ta odredba velja le za rokodelce, kteri dobivajo po 56 centov ali več na uro. Na smrt obsojen in oproščen. V Przemvslu v Galiciji je bil obsojen leta 1903 kmet Jan Demski, doma iz vasi Twirdca. na smrt na veša-lih, a je bil ponailoščen potem v dosmrtno ječo. Obdolžen je bil, da je •meseca septembra 1902 umoril na po-.{ju svojega očeta, ki ga je baš takrat tožil. Kot edina priča je nastopila žena kovača tiste vasi in trdila, da je videla tisto noč, po kteri so našli na polju ubitega očeta, sina naglo teči s polja. Obsojenec je ves čas zatrjeval svojo nedo.žnost in vsled preču-tih noči in jokanja izgubil naposled ,skoro vid. Zdaj se je iakaza-lo, da je kovačeva žena, ki je nastopila kot je-dina priča, navadna klepetulja in poleg tega še histerična. Zato so vložili prošnjo na sodišče v Przemvslu. naj se obravnava ponovi. Prošnja je bila odklonjena, a višje sodišče v Lvo-vu ji je ugodilo in kmet Demski je bi. te dni pred ponovljeno obravnavo oproščen. Konec plesalca na vrvi. Budimpešta, 26. dec. V Maros-Va-sarhelyju na Ogrskem je prirejal predstave plesalec na vrvi Komzo-tisany. Mahoma pa mu je zmanjkalo na vrvi ravnotežja in padel je na tla in se na mestu ubil. Ellsworth Coal Co. prodana. Lackawanna Steel Co. je kupila vso lastnino J. W. Ellsworth Coal Co. v countyju Washington. Pa., za sedem milijonov dolarjev. ZASTRUPLJENJE. PRATI K E za leto 1907 Druiinaka, Blaznikova in Klein-mayerjeva, so dobiti po 10 centov. Razprodajald, kteri jih vzamejo sto komadov jih dobe sa f 6 Doto ee pri TBAMK BAKimt CKK, 111 OMMtt Street, New York. •014 WL Glair Oorelaad, a Ali ste že kedaj čuli o dejstvu, da se mnogo ljudi zastrupi, ne da bi vedeli o tem? Ako se jedila popolnoma ne prebavijo, se napravijo v želodcu otrovne snovi, ktere, ako se takoj ne odstranijo iz trupla, provzročijo razne notranje bolezni. Vi ste zastrupljeni in natančno po večjej ali manjšej vsebini strupa morate trpeti več ali manj. Včasih je posledica temu le to, da se človek slabo počuti, včasih se pa pojavi simptom kake bolezni. V teb slučajih je treba takoj vživati Trinerjevo grenko vino, ker ono uredi prebavalne organe, da pravilno delujejo; ono tudi poveča njih delavnost tako, da je prebavljanje popolno in redno. Vse snovi, ktere so Škodljive, se kmalo odstranijo, dočim ee potrebne spremfcne v zdravo kri. Kakor hitro ja Vade prebavljanje nepopolno, rabita to sredstvo. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, UL Iz Avstrn-Ogrske. Nazadovanje plovitbe. USTANOVITEV NOVE PARNI-ŠKE PROGE MED REKO IN NEW YORKOM. Nova družba ne bode ne avstrijska, ne ogrska, temveč — nemška. ZENA AVSTRIJSKEGA PRINCA. -o- Budimpešta, 28. dec. Dasiravno ima Avstro-Ogrska ugodno lego ob morju in dobre zveze med morjem in notranjimi kraji, njena samostojna trgovina kar vidno propada in njeno blago je v inozemstvu nepoznano, ker se izvaža le kot italijansko ali pa kot nemško. Avstrijski Lloyyd bi radi nesmiselnega vodstva po komotnih in nepraktičnih ljubljencih korumpiranih dostojanstvenikov niti ne obstajal, ako bi ne dobival od vlade velike podpore. Domača plovitba se ne more razviti, ker nima od vlade pričakovati kaj druzejra, nego neprilike, kajti po naročilu iz Berolina mora Avstrija pripravljati Nemčiji pot do Adrije. To je deloma že storila in sedaj sta Hamburg-America Line ter Severo-nemški Lloyd že sklenila z vlado pogodbo. da ustanovita novo parobrod-no progo, ktere parniki bodo pluli med Reko in New Yorkom. Tozadevne obravnave so se vršile že dolgo časa in sedaj je kontrola avstrijskega dela Adrije Nemčiji zagotovljena. Nemški parniki (bremenski Lloyd) bodo razun tega. pluli tudi iz Reke v Carigrad na škodo avstrijskega Lloy-da. — v Dunaj. 28. dec. Iz Švice se poročajo seuzacijoiielne vesti o zakonskem življenju avstrijskega princa Leopolda. Njegova žena je znana natakarica. roj. Adamovič, kterej na ljubo je princ ostavil habsburške časti. Adamovičeva ima le malo olike in vrhu tega se je sedaj navzela še il dvojnega" življenja. Tako je postala vegetarijanka in goji vegetarijanstvo s tako skrajnostjo, da smatra obleko za predmet, ki je popolnoma odveč in živi kolikor mogoče po naravnih zakonih. Princ Leopold zanikuje vesti, da se namerava ločiti od svoje natakarice. Tovarna zgorela. V Philadelpliiji. Pa., zgorela je papirnica na 4. in Cherry ulici ter več bližnjih poslopij. Skoda znaša 250 tisoč dolarjev. Vlak ga je povozil. Na Central Hudson železnici pri Hionu, N. Y., je brzovlak povozil tovornega sprevodnika Christofer Iv ruse j a, kteri je na mestu obležal mrtev. $100.000 škode'. V Wihningtonu, Del., zgorelo je poslopje Wilmington Candy Co. Skoda znaša $100,000. Požar v Chicagu. V Chieagu. II., zgorela sta tovarniška poslopja 107 in 109 na Lake St. Škodo cenijo na $150,000. Carnegiejeva knjižnica. Andrew Carnegie podaril je mestu Leominster, Mass., $27.500 za ustanovitev javne knjižnice. KRETANJE PARNIKOV. Dospeti imajo: Giulia iz Trsta. Cassel iz Bremena. St. Laurent iz Havre. La Lorraine iz Havre. Caronia iz Liverpoola. St. Paul iz Southamptona. Batavia iz Hamburga. Cedric iz Genove. Francesca iz Trsta. Vaderland iz Antwerpena, Victorian iz Liverpoola. Ultonia iz Reke. Odplnli bodo: Philadelphia 29. dec. v Southampton. Umbria 29. dec. v Liverpool. Pennsylvania 29. dec. v Hamburg. Columbia 29. dee. v Glasgow. VABILO NA NAROOBO! "Glas Naroda" nastopi v kratkem svoj petnajsti letnik se je v tem času zelo razširil po .jed. državah, a tudi v staro domovino vrnivši se rojaki ga radi naroče. Vse to dokazuje, da je postal "GLAS NARODA" vsakdanja potreba ameriških Slovencev. — "GLAS NARODA" se je polagoma na zdravi podlagi razvil iz tednika v dnevnik: v to ga ni gnalo nikako pretiravanje in nasilstvo, pač pa lepo, umno a sigurno razširjanje. "GLAS NARODA" bode tudi v petnajstem letu izhajal vsak dan, o5 nedeljah in postavnih praznikih pp bode dovolil svojim sodelovalcero vsakemu delaveu prepotrebni počitek in se držal božje zapovedi: Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj! in to v6 ceniti vsak katoliški delavec. "GLAS NARODA" bode ostal v bodoče uprav na tem stališču kakor je bil dosedaj in skušal rojake zadovoljiti z novicami, članki, razvedrilnimi spisi, zanimivim listkom, posebno pa bodemo ozir jemali na vesti i« stare domovine. Poskušali bodemo kar je pomanjkljivega po pol ni t i in naše dobre rojake zadovoljiti. Da pa nam bode mogoče vse to doseči, prosimo naše rojake njih pomoči in to v točnem plačevanju naročnine in poročanju novic iz raznih krajev. Cena "Glas Narodu" ostane nespremenjena ter prosimo, da nam dosedanji gg. naročniki ostanejo zvesti še v prihodnjem letu in ako mogočo še pridobe nove naročnike: v tem ozi-ru prosimo agitacije za *'Glas Naroda" gg. tajnike društev, ki spadajo-k Jugoslovanski Katoliški Jednoti in one sv. Barbare, kterih glasilo je "Glas Naroda". To raj Še enkrat gg. naročniki, do-pošljite nam naročnino in pridobite še kaj novih naročnikov, temvečji ko bode naš krog, tem laglje nam bode "Glas Naroda" še povečati. Krasne stenske "Koledarje" pričnemo vsem gg. naročnikom kmalu razpošiljati. Srečno, veselo in zdravo Novo leto vsem gg. naročnikom in dopisnikom želi Uredništvo in upravništvo. Bazne novosti iz inozemstva. SRBSKI KRALJ JE PODPISAL ZAKON GLEDE NOVEGA DRŽAVNEGA POSO-J I L A. Izreden vihar pri Holyhead v Angliji. Več ladij v nevarnosti. MAROKO. Belgrad, 28. dec. Kralj Peter je podpisal zakon, ki dovoljuje najem novega državnega posojila. V nedeljo je pričakovati demonstracije proti temu zakonu, kteri je Srbiji že mnogo škodoval. London, 28. dec. Včeraj je pri Holyhead divjal izreden vihar in mnogo ladij je bilo v nevarnosti. Japonski parnik Ava Maru je pri Middlesbo-roughu obtičal v pesku. Mornarji so se rešili. Tanger. Maroko, 28. dec. Marokan-ski vojni minister, Sidi Mohamed Ga-bas, ki je dospel s 4000 vojaki v Tanger, je zgradil krog mesta sedem malih trdnjav s posadkami po 150 mož in poslal roparju Ras Ulahu povelje, naj z "vladanjem" preneha. Ras Ulah je pozval svoje vazalne glavarje k posvetovanju dne 30. dec. pri rodu Banjaru. Novice iz BaJk&na. Smrtno obs<*lbo mislijo odpraviti v Srbiji. Tozadevni načrt bode v prvem zasedanju sku{>štine odobren. Bolgarsko učiterjstvo je te dni ne le v Sofiji, ampak v celi Bolgariji protestiralo zoper to, da navzlic vsem prošnjam merodajni činitel.ii ničesar ne nkrenejo, da bi se zboljšalo gmotno stanje bolgarskih učiteljev in pre-osnoval učni red bolgarske šole. Tozadevne resolucije so se poslale pred-sedništvu narodnega sob anja, finančnemu in nauonemu ministerstvu. Vojvoda Abruški, stričnik italijanskega kralja, se baje poroči s srbsko prineezinjo Jeleno / - . t "GLAS NARODA" liat slovenskih delavcev v Ameriki. Izdaja slovensko tiskovno društvo FRANK SAK^EE^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 190G. Za leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto....... 4.50 " " " pol leta.......2.50 " " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. znal pretečo nevarnost in je že iskal pomoči za do.bo nevarnosti. Razni u-gledni .perzijski šeiki so nakrat postali izredni 'prijatelji Turčije, ktera se sedaij vedno bolj zanima za Per-zijo. Misel, da si bodo tujci razdelili Perzijo, žalosti zadnje dneve šaha. Vendar pa zamore Muzafer Edin mirno slediti zadnjemu pozivu proroka Mahomed a. Dokler je Indija še an-g>ežka, ni misliti na sporazum med Anglijo in Rusijo... Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 lentov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ae natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money < »rder. Pri spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo r aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector. Draginja in povišanje plače. Ob slovesu leta 190G smatramo u-mestnim neki« iko razpravljati tudi o v>e.stranskej podražitvi vseh za življenje neobhodno jn>tre.hnih predmetov. Kakor je vsakomur znano, se je vse podražilo tekom tega leta za povprečnih 20 odstotkov, tako živila, obleka in druge potrebščine. I>e moka je še jedini predmet, čegar cena je ostaja nespremenjena. Meso, pa naj še bode sveže ali nasoljeno, produkti mlekarn, volneno in bombaževo blago, les, pohištvo, jek o — vse je z ozirom na eene napredovalo do skrajnosti. Le plače delavcev so ostale do novejšega časa nespremenjene in še le sedaj, ko je s starimi p.ačarni skoraj nemogoče shajati, so nektera podjetja povišala plačo svojim vslužbencem za bornih 10 odstotkov, dočiim zopet druga o povišanju sploh ničesar neČejo vedeti. K. sreči je ostala cena kruhu nespremenjena, dasiravno je muka letos cenejša, nego je bi a lani. Tur*li cena alkohola je nižja, toda -whiskey se je podražil, ker se ga vedno več porabi. — Ribe so se zelo podražile, in sicer ikar za par dolarjev pri sodu. — Cena rižu je ostala nespremenjena. UiK-irn je cena fižola nazadovala za T;', eeutov pri bušlju. — Krompir je jxistal še le te dni ceneji. Kadi potresa v Ca iforniji se je cena rozinam podvojila. Čevlji so letos za 20 odstotkov dražji nego lani, ker je baje tudi živina izdatno dražja. Pred desetimi leti je veljal funt bombaža 7 eentov, a letos stane 11 centov. Tudi stavbeni materijal se je izredno i>odražiJ, tako da je gradnja novih hiš vsled {»risanja plač delavcev letos se enkrat dražja, nego je bila pred petimi leti. Razni stavbeni delavci zaslužijo sedaj po $40 do $60 na teden in de.ajo jx> eelo leto. Mesarski trust je podražil olje iz bombaževega semena od 27 na 44 centov galono in to veja naravno tudi o vseh sličnih izdelkih. Muzafer Edin. Poljaki proti Aehren= thalu? Mi smo precej pazno zasledovali enuneijaeije v novinah posamičnih strank in narodnosti v Avstriji povodom odstopa ministra Goluchowske-ga. In konstatovati moramo zelo značilno dejstvo, da niti oni, ki so bili s padlim ministrom v tesnih stikih, dokler je bil na moči, se niso o njegovem padu upati očitno žalovati po njem. Tako jasna je bila nevrednost politike grofa Golucliowskega, da je vse občutilo .nekako olajhčanje, da je tolika moč vendar enkrat vzeta iz toli nespretnih rok. Zbor žalovalcev se je sestavljal- edino iz glasov v glasilih vladajočih poljskih strank. Nekteri so jadikovali. kakor da se je zgodilo nekaj groznega, vnebovpijočega, kriviva in žal jen je za ves poljski narod. Vsi so jadikovali in slavili 'Goiuebow-skega, češ, da ni padel zato, ker njegova politika ne bi bila. dobra, ampak vrgla da ga je za vist in za vratna intriga. I seveda: Goluehowski je je-den žlahte. lii zdi se, da se žolč poljskih politikov še ni libiažil, marveč da ga hočejo sikati proti nasledniku Golucliowskega, grofu Aelirenthalu. Proti novemu ministru da vlada veilko ozlo-voljenje v poljskih političnih krogih. Vzrok, ki ga navajajo za to ozlovolje-nje, je sicer plemenit inft slovanskega stališča največje hvale vreden. Baronu Ahrentlialu zamerjajo namreč, ker ni na zadnjem svojem potovanju v Berolin prav nič vpoštevai čutstev Poljakov in da ni vsaj poskušal, da bi se postopanje proti Poljakom v Prusiji ublažilo. Govori se, da hočejo Poljaki uprizoriti manifestacijo proti Aehrentha'Ju, s ktero hočejo iz-javiti.*da v slučaju, ako bode na Pruskem nadaljevala taka protipoljska politika, oni ne bi mogli več podpirati politike Avstro-Ogrske kakor članice trozveze. Mi bi radi ploskiali z obema rokama. ali zadržuge nas spomin na dva- med Srbijo in Bolgarsko. Menjavale so se diplomatične note med Dunajem in Belgradom v svrhoj da bi se pogajanja zopet zapričela. Ali tu je nesrečni Goluehowski .se dal voditi od misli, da more pod pritiskom prizadevanja za madaljina pogajanja v namen sklepa trgovinske pogodbe terorizirati Srbijo in nje državnike tudi glede vprašanja nabave topov in najetja posojila. Tenor avstro-ogrških not v Beograd je bil: če hočete, da se bodo pogajanja za sklep trgovinske pop-odbe nadaljevala, zagotovite 'nam, da nove topove nabavite pri Škodi v Piznu. V >to zahtevo Srbija ni mogla in ni smela privoliti že radi principa svobode in samostojnosti. Kajti, kakor je Goluehowski postopal s Srbijo, tako se postopa s kakim vaizalom, ne pa s svobodno in suvereno državo. Vrhu tega je bila Srbija radi topov že v pogajanjih s tvrdiko Schneider v Creuzotu in so nje vojaško-strokovnjaške komisije dale tej tvrdki pred-most pred Škodo v P.Vnu. A tedaj se je zgodilo nekaj, o čemur je težko soditi: ali je bilo bolj nesramno, ali bolj nerodno ?! Vsekako pa je bilo dostojno — Goluchowske-ga! Ko je videl, da ves terorizem nič ne pomaga, da se srbski državniki ne dajejo strahova!i, je poskusil Goluehowski še zadnje obupno in — da ne rečemo hujega — skrajno nelojalno sredstvo: vzel ^e ves svoj najeti novinarski aparat .v kontribi*-eijo, da se je širi,a črna kleveta v svet. «da je srbski ministerski predsednik PaŠič osobno interesi ran na tem, da Srbija nabavi nove topove na Francoskem! Ali tudi ta črna kleveta ni pomagala: srbski narod se ni dvignil proti Pašiču in v skupštini je zagotovljena večina toli glede vprašanja nabave topov, kolikor glede novega posojila. Pašič stoji, a padel je — Goluvhow-ski. Mi smo uverjeni, da Avstrija je tista, ki že*.i, da pride sedaj čimprej do trgovinske pogodbe s Srbijo. Pašič se je ]X)kazal doraslega velikemu momentu in znal nad vladati težavnost situacije: uspešno je čuval neodvisnost Srbije in ob jednem srečno rešil isto pred grozečo gospodarsko krizo. Ed. Med življenjem in smrtjo. Ruski opisal A. Tolivarov. DOPISI. S an Francisco, Cal. Dragi gospod urednik:— Prosim, da priobčite moj mali dopis iz našega razrušenega mesta. Z delom gre tukaj precej dobro in dela vrlo 'napredujejo, posebno pri novih stavbah. Staro zidovje je že iajstletino ministrovanje grofa Go;u-1 večinoma porušeno in tvariiia odvože- ehowskega 1 Poljska gospoda naj nam dovole par vprašanj! Ali se ni v Prusiji tista barbarska politika proti Poljakom tir a'a tudi za rasa grofa (lolucbowskegaf! In ta mož je sam Poljak! Saj so ga poljska glasila jx)vodom njegovega pada s ponosom priševa e med svoje! Zakaj so poljski politiki eaka.li s svojo jezo in s svojim poljskim ogorčenjem še le na Aehrentlia a ? So-li kedaj primerno nastopili proti Goluchowskemu f! Ni-so-li bili ravno Poljaki vsikdar zanesljivi stebri avstrijske trozvezne po-itike Golucliowskega vzlic dejstvu, da Nemci uprav barbarski davijo za vrat Poljake v Prusiji?! Po napovedani akciji soplemenjakom v Prusiji v prilog bi biko soditi, da so se poljski politiki v Galiciji vendar enkrat spomnili svoje narodne dolžnosti ter da hočejo zapričeti narodno politiko. Mi ostajemo neverni Tomaži in smo uverjeni, da prave vzvišene narodne politike ma strani Poljakov ni pričakovati poprej, dokler politična moč v Galiciji ne preide v roke pravih čistih ljudskih strank! Ed. Dnevi perzijskega šahinšaha, "kralja vseh kraljev", Muzafer Edina so šteti. Deset let je vladal kot peti šah šiitske dinastije Kadžarjev v Perziji, ktera je bas "po zaslugi Muzafer Edina da**? nadkrilila T uric jo. Šah je večkrat potova po Ev upi in taiko je tudi v Perziji uvedel ustavo in spremenil Perzijo v jedino moslemsko državo moderne kakovosti Boj. kteri se vrši v Teheranu med ruskimi in angležkimi koristmi, je Muzafer Edin že prevzel kot dedščino svojih prednikov in ta prepir je čuval kot najdragocenejšo stvar, kajti baš od prepira med Rusijo in Anglijo je odvisna samostojnost Perzije. — Slednja je do sedaj po mojsterski razumela občevati z obema državama tako. da jej ni mog(a ni jedna b izo. Temu l»ode sedaj kimalo drugače, kajti Rusija in Anglija sta se glede Perzije sporazumeli in natančno ločili medsebojne koristi v Perziji: severna Perzija naj p »stane ruska in južna naj bode angležka. To je ona nevarnost, ki preti neodvisnosti dežele in ktero izroča Muzafer Edin svojemu nasledniku kot dedščino. Perzijsko časopisje je že svarilo sahovo vlado pred pretečim rusko-aingiežkim sporazumom, čegar Poraz avstro=ogrske politike v Srbiji. .na, prostori so pa pripravni za nove palače tako, da se nadejati na spomlad še veliko več dela. Minoli teden smo imeli veliko dežja z viharjem, kteri je provzročil precej škode in je padajoča opeka ranila več ljudi; par delavcev je bilo ubitih. Posebno so ga občutili ljudje v barakah, nekterim je raztrgalo to, drmgim zopet okolu obrnilo barake. K sreči, da -naših rojakov le malo živi v barakah in temu je pripisovati le delavnost našega naroda. Tukajšnji Slovenci smo bi.i po grozni katastrofi precej prizadeti, ali bili smo jako malo deležni onih milijono.v, kteri so prihajali "iz vseli delov republike, ker šli so vse drugam, nego kamor so bili namenjeni. Naposled je pa še vse postalb drago in primanjkovalo je stavbenih delavcev, kteri so delali le za veliko plačo. Vsega tega se pa niso ustrašili naši rojaki in so se skaizali, da so pripravni za .vsako delo. Lotili so se sami dela in so postali sami svoji mojstri ter so prav po bratsko pomagali jeden drugemu tako, da ni bila zgubljena nobena prosta ura, delalo se ob nedeljah in ob večerih pozno v noč pri sveči in tako so si naši rojaki opomogli, da imajo sedaj večina svoje hiše na nam vsem priljubljenem hribu, kjer se sedaj večkrat slišijo kranjske harmonike in pesem: "Slovenski fantje, saj smo mi!" Tudi naše avstrijsko kranjsko podp. društvo sv. Jožefa, ktero je bilo po katastrofi precej prizadeto, sedaj dobro napreduje. Dne 14. grudna ime b V prvem to-zadevnem, nedavno objavljenem članku smo rekli, da dobivamo vtis, kakor da so merodajni krogi na Dunaju uvide i končno, da je je svoje letno zborovanje in \*>litev vnanja politika Avstrije zagrešila o-1 uradnikov za prihodnje leto, pri ka-sodnili zmot v postopanju nasproti terem so bili izvoljeni: Srbiji, posebno pa v carinskem konfliktu. Seveda se ne pripoznava tega kar naravnost in očito. Dne 20. listopada t. I. se je sest a a na Dunaju carinska in trgovinska konferenca, da se posvetuje o t rtro vsko-pol i t ičnem programu za bližnjo dobo. Tem povodom treba povdariti karakteristično dejstvo, da Avstrija ni sklenila še nobene trgovinske pogodbe z balkanskimi državami; da, z Bolgarsko in Ru,-munsko niso zapričeta niti še merito-rična pogajanja. S Srbijo pa so bila že zapričeta, a so bi.a prekinjena in se niso nadaljevala, ker se Srbija ni hote'a udati zahtevam Avstro-Ogrsike, izlasti še ob vprašanju nabave topov. Avstrija je hotela izrabiti priliko. Srbiji — kakor vsaiki državi — je bilo ležeče na tem, da sklene čim prej in čim ugodne jo trgovinsko pogodbo s sosedno monarhijo. Pogajanja so se namen ni druKega, nego medsebojno fci razdeliti Perzijo. Tudi šah je spo- no radi znanega carinskega dogovora Niiko aj Erdelac, predsednik; Fran Prus, podpredsednik; Martin Šuklje, tajnik; Jakob Jakša, zapisnikar; JiA-rij Šteric, blagajnik; Martin Judnič, maršal; J. Bredarič. A. Fisnik, J. Rauh. denarni odsek; J. Švegel, J. Golobil, P. Janke, gospodarski odsek; M. Judnič, J. Pašič, vodje; Ivan Ivec, vratar. K sklepu potadravim rojake po šir-nej Ameriki in voščim vsem veselo in srečno novo leto, tebi priljubljeni nam list. "Glas Naroda" pa obilo naročnikov in podpornikov. Martin Šuklje, tajnik. SLUŽBO DOBI mlada Slovenka, manj kot 24 let stara. Plača od $18 do $20 na mesec. V slučaju, da nima za vožni listek), naj se javi pri: j John Korn, že vršila, a so bila prekinjena poseb- 1803 S. Washington St., Butte, Moat. (27-29—12) Na nekem velikem kolodvoru Mizo Petrograda bilo je kaj živahno — vse je namreč pričakovalo prihoda vlaka, a blagajna je bila še zaprta. Gori in doli so promeniraJe po peronu elegantno napravljene dame, spremIjevane od gospodov. Posebno opazoval, o je vse vitko damo, kostanjevih las in zagorelega obraza, s šopkom čajevih rož v roki. Oblečena je bila v lepo belo Čipkasto obleko, katere vdečko je znala posebno elegantno prilegati svoji vitki postavi. Nji na strani stal je gospod v panama, nič manj eT.egantno naipravljen, kot njegova spremljevalka, in je oprezno držal njen solnčnik. "Nikdar ni dobro dolgo v druščini sedeti", govorila je krasotiea. "Radi tega dolzega sedenja ne bova sedaj pred d verni doma." ■Ko je prišla elegantna dvojica do neke gotove točke, se naenkrat obrne. "Le poglejte", nadaljevala je dama in nervozno pulila cvetkam liste, "kiaiko so tla umazana! In zakaj? Ker je v vlaku \.y 2. in 3. razred. Vidite, kakšno občinstvo nas obdaja: kmetje, kmetice, vojaki..." "Kaj se vendar vznemirjate, saj ti ljudje ne bodo v vozu pri nama sedeli?" miril jo je gospod. "Nisem vznemirjena vsled tega, da bi to ljudstvo v k upe j u, pri nama sedelo, temveč vsled pogovora pri čaši čaja, radi kterega sva zamudila vlak. Preje — bdi je vsakdo doktor in sedaj hoče biti vsakdo politik--- Saj mora že postati človek neumen vsled vednih pogovorov o dumi. Postavili so vanjo same kmete, pa so še ponosni na nje. Kakšni smrkovei so to! Šteli videli v "Novoje Vremja" fotografije teh rešiteljev domovine ? Prav za v razstavo!. .. Zraven pa Še naše ženske s svojo ravnopravnostjo." Gospod se 'e priliznjeno smejal. Komaj je mogla dama svoje mnenje o dumi izrazili, kar se je postavil prav blizu nje. kot bi bil'iz tal zra-stel, neki delavec, kteremu se je ta daleč ognila na stran. Oblečen v rudečo, ponošeno srajco in temni telovnik, z vrečo čez ramo, s sekiro in žago v roki, pogledal je damo nekoliko ostreje in šel negotovega koraka dalje. Njegova primerna, vitka postava, njegovo lepo, -pravilno obličje me je zanimalo in šel sem za njim. Ko je prišel do klopi, položil je sekiro in žago nanjo, vzel vročo z raznimi pripravami z rame in pričeti z nogo svoj. vsled prr.hu zarudel, visok škorenj sezuvati. Iz njega je padlo zloženo aršinsfco merilo in nekaj težkega, a-vitega v stare časnike — bil je bakren denar. Skrbno ie preštel ravnavši umazan, naguban obojek, je zopet obul ne brez napora škorenj in rarnotako pričel sezuvati druzega. Iz tega se je strkj jalo še nekaj bakrenih novcev. ZJožil je denar skupaj, vzel sekiro, žago in vrečo ter se podal k blagajni. -1-' si kupil vozni li- stek. Z voznim listkom v roki prišel je zopet na ■perm toda sedaj ga je pričel posebno opazovati od glave do oeta oIk-roženi železniški orožnik. Matfjivi, slavni čuvaj reda je mogel komaj namigniti s prstom, kar sta kmeta že dva železniška vslužbenca prijela in nam je ta takoj izginil izpred očij. Toda, ko so se v daljavi jeli kazati velike ognjene oči lokomotive, spustili so ga zopet na peron. Kam pa so ga preje pel j asi in kaj so mu storili — to je ostali a skrivnost. Toda solze, ki so mu tekle po njegovih licih in ki si jih je s svojo žuljavo roko brisal, in njegove med jokom izgovorjene besede: "Zakaj, zakaj neki, komuf-li sem storil kaj zalega?" pomenile so dosti. \1lak je odrinil in kmalo smo se pripeljali do druzega, velicega kolodvora, ki je bil močno razsvetljen z električnimi svetilkami. Tudi tukaj je čakalo dokaj potnikov. Ko so vsi vstopili, vozili smo se naprej. Naenkrat je pričel naš vlak poeasneje voziti in slednjič se je u-s ta vil. Kaj neki se je zgodilo"?? povpraševali smo drug druzega. Prihaja-^ kak vlak od nasprotne strani? Se je kije kaj potrlo? Mnogi potniki so za-pusti.i vozove; vsakega so navdajale razburjajoče misli. (Sprevodnik je hitel s svetilko naprej. Vozovi so se poiagoma praznili. Stali smo ob vagonih in dolgo ugibali, kaj se je zgodilo. Iz mesta, kjer se je imelo nekaj zgoditi, prihajal je sprevodnik in jednoglasno smo ga vsi prašafi. kaj se je tzgodilo. "Neki čtovek je bil od vlaka povo-žen", odgovoril je pretrgano in hitel dalje. Kar sem mogel s svojimi očmi v daljavi razločiti, stala je ob vozovih 3. razreda množica ljndij, 'ki so pripadali večinoma vojaškemu stanu. V zamoUkli nočni tišini so glasovi čudno odmevaTii; toda razločiti nismo mogli od daleč niti jedne -besede. Še jeden je pritekl mimo in hitro pravil svo-jmu znancu: "Neki delavec je povožen, obe nogi do trupla so odtrgani, položili ga bodo v nosilnieo in kmalo nesli mimo. Zdravnik trdi, da je še živ." Gruča ljudi se je jela premikati in prihajaila je vedno bližje. V ponesrečencu sem | opazil istega delavca, ki sem ga pred četrt ure videl na peronu, z vrečo, sekiro in žago obloženega. Njegovo lepo obličje s temnimi za.isci in majhno brado, ki je bila globoko na prsi naklonjena, bilo je zelo resno, mirne njegove roke iztegnjene, njegove odtrgane nojre pa so ležal ob truplu, kot so jih v hitriei položili, s ptami navzgor. Ko so ga nesli mimo, šumele so mi po ušesih njegove besede: "Zakaj, zakaj neki, komu-li sem storil kaj zalega ?'' Ko je vlak nadaljevali svojo pot, nesel je kmalo sprevodnik njegove škornje skozi naš voz. "Kje je sedaj ponesrečenec?" vprašal sem ga jaz. "Položili so ga v vagon za prtljago", odgovoril je izprevodnik. "Gotovo je že izdihnil." Pripeljali smo se na kolodvor — in tudi tukaj nas je pričakovala množica potnikov. Kot bi trenil, je bila vest o ponesrečencu vsem na kolodvoru znana. Postreščki so hiteli semter-tja. Kmalo se je prikazala nosilniea. Pot niki so se posta vid ob vagonu za prtljago. Meti množico so se slišali glasovi: *' Ga že neso. ga že neso !'' Pogledal sem skozi okno. Kar mraz me je izpreletel — tako strašno je izgledal. Niti sledu ni bilo o prej tako !!e-pem obrazu. Hude muke so ga popolnoma izpremenile. Glava mu je vises a nazaj, njegova usta so bila odprta, roke nervozno skrčene, iz odprtih očij pa je sijal boj in hude bolečine. ■ Pri vratih kolodvora se je množica razstopila. Odnesli so nam truplo izpred očij. neznano kam. Znamenje za odhod vlaka je bilo dano in vlak se je jel pomikati dalje. Nesrečnež! Kaj te jek temu strašnemu koncu pripeljallo ? Si-li sklenil zato, ker si občutit vtis krivice, kar svoje naporno, s težavami preobloženo življenje, življenje polno pomanjkanja in krivice si vzeti, ali je bilo vse le slučaj ? Naj počivajo v miru tvoje kosti, rešeni mučenik! * * # Zavest, ki me je navdajala, ko sem nadaljeval vožnjo, bila je neznosno težka. Zdelo se mi je, da sem bil tudi jaz deležen njegovih duševnih bolečin. — — — Ko smo dospeli v Petrograd, srečal sem zopet eno lepo opravljeno damo. S celini telesom je visela na roki svo-jega spremJjeva ca in besedovala nejevoljna : "Radi tega zopernega delavca, ki me je na kolodvoru tako prestrašil, imel je naš vlak zamwlo in je stal tako dolgo na prostem; vsled vlažnosti je perje na moji novi boi popolnoma odnehalo, nazadnje me je pa pričela še glava boleti, da komaj stojim. '' Na kb'odvoru ju je Čakal drago opremljen voz, v kterega sta bila vprežena dva čila, siva konjička. Ko je gospoda s pomočjo sluge sedla, zavil je ta njune noge v baržuna-sto ogrinjačo in kot blisk so izginili, za seboj pustivši oblak prahu. Slovenska katoiišk svete Barbar Za Zjedlnjeno države Severne Amerik©, Sedež: Forest City~, Pa. i dno au januarja I902 v državi F»enn«yt--«*TirtJi ODBORNIKE: Predsednik: JOSIP ZALA K ml., Boz 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVA^n TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pi. IL tajnik: ALOJPIJ ZA VER L, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City. Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 23, Forest City, Pa. ANTON PIRN AT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Ya. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL Z ALAR, Box 28, Forest City, P». IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. Box M7, i*, rest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". 100 ali več Slovencev ali Hrvatov naj se takoj oglasi v IVlorning Star Saloon^ kjer se proti plači dobi vedno sveže pivo, dobro vino in whiskey, kakor tudi najfinejše smodke. Posebno za božične praznike in novo leto imam na razpolago dovolj vsakovrstnega dobrega blaga. Pravi brinjevec, slivovko in žitnik je le tu dobiti. Prostora za 1000 oseb. Pridite in prepričajte se. Za obilen obisk se priporoča Mihael Kobetich, 117 West Valnut St., Manistique, Mich. Naznanilo. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. Josip Scharabon=a9 409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN., kteri ima svoj SALOON prav blizu kolodvora. Vsaik rojak je pri njemu najbolje postrežen. Pošilja denarje t staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanju. Zastopa nas v vseh poslih; torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam nič vred ne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem FRANK SAKSER CO. ti KOLEDAR za leto 1907 pričeli smo razpošiljati vsem onin rojakom, kteri so ga naročili. Obara* 128 strani, ima zanimive spise, por« sti, poučne in humoristične stvari %n ga krasi obilo slik. Cena s pošto vrad 30 centov. PRIMERNO DARILO ZA BOŽI* IN NOVO LETO SVOJCEM V EV ROPI! . ženo, otroka io si nameDjea ■ \ ali pa •oreMke ter pri|ateQe v Ameriko vzeti, piši ca pojasnila m vožne cene na: FRANK SAKSEK, 199 Greenwich SL, New York, N. Y, ker tu bodeš naj poŠt ene je in najbolje postreien. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh ivMDttnih paiobrodnih dniv t -t KOGA MI ŽELIMO. ZVIi želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo, kateri trpijo na kroničnim, zastaranim in akutnim boleznim, ali posebno tisti katere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Tudi vsim tistim kateri so bolni in da jim ni mogoče najti zdravnika kateri bi jih ozdravil, dajemo svet in povduk brezplačno. Vsaki bolnik nam mora pisati ako sc hoče popolnoma izzdrautil In veste zakaj ? Tukaj v Ameriki slovenei služijo svoj kruh večinoma s prostim in teškim delom kateri je tudi večinoma nezdrav tako da dobivajo razne bolezni ali neznajo se obrniti do dobrega in poštenega zdravnika, da bi jim dal pravo pomoč. Naši rojaki neznujo za zdravnike^ kateri so v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, ter hodijo k zdravnikom kateri jih ne zastopijo in tudi nemarajo veliko za naši Narod. ZATO SMO 1UI VSTA-NOVILE ODD EL JE Iv ZA SLOVENCE, V KATEREM DOBIVAJO NASI 1IOJAKI DOBRO POMOČ IN I> I LITOVSKI SVET. TORAJ 1'REDNO SE DASTE TRI KATEREM ZDRAVNIKU ZDRAVIT PIŠITE NAM DA VAM SVETUJEMO! Hočemo Vam naznanit kakšna idratila pošiljajo naHi zdravniki! Na.si zdravniki zalezujejo kronične in zastarane bolezni žo skoz mnogo let ter skoz njihovo dolgo prakso so prišli do prepričanja da so te nok'zni naj bolje za < zdraviti s zdravili kateri s > pripravljeni po predpisih katere so ustanovili nuj !»olj ? 1« v..i zdravniki c d celega sveta. Ali vo.ste d i j i m u>j»->kr.it vzelo mnogo i i mnogo let in tu li celo zivlie'il.; o l cmlt i čin veka <1a j • iznajdil h;iiiio za en > b )leze;i zdravil > i. i kater -m f" je tista bolezen gotovo ali pa vsaj uajb >lj ; ozdravila. Al:o tako kakšen zdravnik zaajd-j zdravilo za bolezen, katero ni kdo ni mogel poprej zi gotovo Ozdraviti, puteia postane on poznan in . slaven po celem svetu kjer On je dospel do tega. da se bolnika s tako bolezen sedaj zamore ozdraviti. Naši zdravniki imajo za vsako bolezen posebno in stanovitno zdravilo, kjer ta zdravila so pripravljena točno po predpisu jednega velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter pošiljamo te zdravila vsakemu našemu bolniku. Te zdravila po sistemu OROSI so čisti in naturalni kateri so pripravljeni iz raznih rastlin, zelenjav, koreuin in več drugih tvarin ter se rabijo po vsih državnih bolnišnicah in posebno v slučaju vojske. Toraj bolniki kateri rabijo OROSI zdravila morajo vedit da so te zdravila najbolji in naj bolj gotovi zdravili kjer so že bili popreje poskušeni nad ljudmi ko so bili bolni in pri katerih so se pokazale te zdravila vedno za naj boljša in iz naj večjim uspehom. * * Vsim bolnikom sledeče na znanje! -f NAŠA POŠTENA IN NEPOBITA PONUDBA. Kjer smo gotovi tla naša zdravila v vs-.tki bolezni pomagajo, Vam moremo za gotovo obljubiti sledeče: Ako se Vi ]>et dni poslej ko ste dobili našo zdravila ne čutite bolje, in ne opazite da V.im naši zdravili hočejo pomagati, pošlite nam jih p<> expressu plačano s dovoljenjem pregledanja in ako niste porabili od njih več od jedne tretinje, Vam hočemo povrniti brez kakšne okolnosti Vaši denar katerega ste nam dali nazaj. To Vam garantirajo: Po celem svetu slavni profesorji Dr. ROOF, Or. SCHUH in Or. KNIGHT! ALI VAM MORE KED0 DRUGI TO OBLJUBITI? NE! SAMO TISTI, KATERI JE GOTOV DA VAM MORE POMAGAT'- Vidite, vprašalte l:i prepričajte so sami. p'ju.lr.o tisti '..z.L.: i ^o v T^w Ycrlcu. Mi ne dajemo v časopise lažnivo pisma s podpisom od ljudi katerih še ni. Vi kateri stanujvte v New Yorku poznate gotovo gospoda JTudina, samo pišite na njega ali ga pa vprašajte osebno. Berite kakšno pismo nam je dal. Yelecenjeni zdravnici od AMERICA-EUROPE COMXANIJE v New Yorku. Veleučeni gospod ! Prav navdušen sem otl Vašega usp'li'i katerega ste pokazali pri moji bolezni, katera me je trpinčila celili pet li t in od katere me niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Naznanim Vaiu gospod zdravnik da prvi teden ko sem začel rabiti Važu zdravila, katera st<* mi Vi dali proti moli bolezni katt-ro sem imel na prsih, izgubil sem bolečine in ne da bi se samo boljšega čutil, tem več imam prepričanje da sem popolnoma ozdravil. Zato gospodi zdravniki Vas prosim da oglasite to pismo, da bodo tudi drugi ljudje zaupali na Vas in Vaša zdravila in se pustili od Vas zdraviti kakor sem se jesl pustil in da s- nebodo dali premotit od drugih zdravnikov kakor se je z menoj godil >. Hvala bogu sedaj sem zdrav ali Vam želim da živite tisoče od 1-t v korist bolnikom. Bratje slovenei, jest setu Zagrebčan živim tukaj v New Yorku. in ako ne verjamete temu pismn, pridite k meni jest Vam hočem vsem svetovati da se pustite zdravit pri zdravnikih od America Europe Companije kjer to bode v Vaš korist. — Za vedno Vam se zahvaljujem. Ivan Hudin. V New Yorku, dne 2. Septembra 1906. TO NI LAŽNIVO PISMO TO JE RESNICA, IN XEDO NE VERJAME NAJ VPRAŠA GOSP. HUDINA! Pošlite nam Vaši naslov ki cesti št. 10 v Ljubljani, kam spravlja neka stranka kuhinjski ključ. Ker zvečer baš ni bilo nobenega doma, je odklenil kuhinjo in ]xi-kradel stranki za til K kuhinjskega orodja in krilo, kakor tudi jopico služkinje. Potem je zopet lepo zaklenil in položivši ključ na svoj prostor, odšel. Začudeno so gledali, ko so prišli domov, ker je bilo vse zaklenjeno, kakor so pustili, a orodja pa le ni bilo. Kmalu pa so se jim odprle oči. Tat je v svojem veselju namreč pozabil palico, ktere lastnika je služkinja poznala. Ko je bila o tem obveščena policija, je tatu v osebi Vindišarja izsledila in aretovala, kteri je bil pa že vse ukradene reči poprodal. Navede-noc smehljaje vse mirnodušno prizna in pravi, da, ker je bil baš semenj in ni imel ničesar prodajati, je vsled tega moral iti krast, ako je hotel imeti kak lta»ek od "ta osmega". Vindišer ni bil nič manj kakor 23krat zaradi raznih zločinov kaznovan. Ker je poleg drugih lepih čednosti tudi silno delomržen, je poskusil že prisilno delavnico in ga tudi ljubljansko okrajno •sodišče že precej časa preganja zaradi tatvine. Brati ne zna, le številke zna pisati, ker je hodil *amo 14 dni v šolo. Oddali so ga deželnemu sodišču. Nezgoda se je zgodila dne 10. dec. v cementni tovarni v Mojstrani na Gorenjskem. Ponesrečilo je pet delavcev. ( uje se, da je puh iz peči delavce podrl in poškodoval. Trije delavci, Josip Košir, Mihael Kosmač in Ivan Po bili smrtnonevarno ranjeni. Te ponesrečnee so poslali v Ljubljano in so bili z rešilnim vozom prepeljani v deželno bolnico. Poškodbe >o tako težke, da skoro ni upanja, da bi ponesrečenci okrevali. Z rešilnim društvom je ranjence pričakoval tudi dr. Gregorič na kolodvoru. Kako je nastala nesreča in če je ni morda kriva kaka malomarnost, pokaže preiskava. Ponesrečil je 10. dec. zvečer ob 6. uri po noč ni čuvaj železniške postaje Jesenice, z imenom Mandele. Prišel je med vozove, ki so ga zmečkali. U-EW YORK, TV. Y. Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. t Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do Cenjeni gospod Collins M. I. Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav In se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni. kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri družili zdrav- nikih. pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima \-eč svet. Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba. ANTON M1HELIČH 12 E. 39th St. N. E. Clevelan, O. popoludne. popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 5 ure 10—i NAZNANILO. Rojakom v Johnstownn, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. FRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa. Preje je bival na 5191/2 Power St. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčijskej zvezi. Spoštovanjem PRANK SAKSER CO. NAZNANILO. Društvo sv. Petra in Pavla št. 35 J. S. K. Jednote v LloydeLu, Pa., je volilo v novi odbor za leto 1907 sledeče uradnike: Predsednik Anton Poje; podpredsednik Matija Sernel; L tajnik Fran Lozina; II. tajnik Ivan Švigel; zastopnik Ivan Jereb; blagajnik Anton Zgone; pregledovalca knjig: Ivan Bo-nač in Josip Škerl; bolniška nadzornika: Fran Alie in Jakob Mule; maršali Jakob Penko; zastavonoši: Josip Ošaben in Andrej Kranje; društveni redar Anton Opeka; računovodja Fr. Arhar; vratarja: Fran Jerič in Jakob Bombaž; bolniška nadzornika: za Duinlo Ivan Drenik, za Onalindo Ign. Ceglar; društveni odbor: Anton Bom-bač. Ivan Alič in Jakob Debevc. Fran Lozina, I. tajnik. P. 0. Box 56. (Do 2. jan. 07) ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! i s£&5 "Si - nudimo vam priliko,: da si lahko kupite za zelo malo svoto i z z atom prevlečeno (gold filled), za 20 let jamčeno URO, PRSTAN in PRSNO IGLO iz pravega zlata za vedno jamčeno, VERIŽICO, PRIVESEK (medaljon) k verižici z 1 sliko, dvoje gumbov za manšete in tri za srajco, vse iz prevlečenega zlata (gold filled), jamčeno deset let. Predmete ni mogoče opisati v tem malem prostoru, pošlite samo vaš naslov na: "Slavia" Watch & Jewelry Co. 228 WEST HOUSTON ST., NEW YORK, N. Y. in pošlemo vam natančni opis s slikami. Požnrite m, dokler je časi Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj po ZNIŽANEJ CENI izvrstna domača NARAVNA VINA, bodisi bela ali črna. Cena je 35c galona in sicer do L marca 1907. Za vsako posodo računam $2.00. Z naročilom naj se poilje polovico zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina. Za obilna naročila se toplo priporočam. Frank StefanicH, posestnik vinogradov, R. R. No. 7, Bor 34, Fresno, Cal AUSTlC-iMEBICAK LINE Regularni potni pnrnfkl "FRANCESCA" 5. jaDuarja. "Sofia Hohenberg" odpluje 15. januarja, -vozijo rred New Yorkom, Trstom In Reko. NajpripravnejSa in najcenejša parobredna trta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. Co., General Agents, 2 Washington'St., New|York., "Winnetou, rdeči gentleman". Bpual Karl M*y. Priredil za "Gbw Naroda" R. (Nadaljevanje.) '' Jaz vam moram sporočiti pozdrav od se nor Cortesija iz La Grange. "Ali ga poznate?" vpraša naglo, ne da bi vedel, da je s tem zagrabil za vado. "Seveda ga poznam," pravi stari. "Žal, da sem prišel prepozno, da bi vas še dobil. Zato mi je naročil, v kteri smeri potujte, da bode prav." "Res* Potem morate biti njegov dober prijatelj. Ktero smer je povedal?" "Med Las Moras in Rio Moral, potem pa preko Baye in Tabal v Chi-huahuo. Vi ste se precej oddaljili od te poti." "Ker smo se sešli z našimi prijatelji Comanchi." "Vašimi prijatelji? Jaz mislim, da so comanški vojniki vaši nasprotniki !'' On je v vidni zadregi; v zadregi je in pokašljuje, da bi dal Old Deathu kako znamenje. Ta se pa ne zmeni nič, ampak nadaljuje: "Vi ste z Juarezom; Comanchi pa se bojujejo s Francozi." -Zdaj se Mehikanec zave in pravi: "Senor, vi se motite. Tudi mi smo na strani Francozov." "In prepeljujete novince iz Zedinjenih držav v Mehiko?" "Da. a za Napoleona." "A tako! Senor Cortesio nabira torej novince za Kapoleona?" "Gotovo! Za koga pa mislite?" "Jaz mislim, da za Juareza." "To nikakor ne!" "Dobro! Hvala vam za pojasnilo, -seiior! Zdaj se lahko vrnete na svoj prostor." Obraz Mehikanca postane jezen. Ali naj se da odpraviti od takega človeka kot je ta? "Senor," pravi, "kdo vam daje to oblast, da me kar tako odpravljate?" "Pri tem ognju sede samo glavarji in odlične osebe." "Jaz sem častnik!" "Juarezov?" vpraša naglo Old Death in poskoči. "Da — ne, ne, Napoleonov, kot sem že rekel." "Xo, pravkar ste se sijajno zagovorili. Častnik bi moral o takih razmerah boljše obvladovati svoj jezik. Jaz sem z vami gotov; lahko odidete." Častnik koče še nekaj povedati. Zdaj pa zamahne glavar odločno in zapovedujoče, kar mora seve ubogati. "No, kaj pravi moj brat na to?" vpraša Old Death. "Njegov obraz ga izdaja," odvrne 'Beli bober', "toda to še ni dokaz." "Toda prepričan si, da je častnik in da je bil pri onem senorju Cor-tesiju?" "Da." "Tako je. Če dokažeš, da ta mož res deluje za Juareza, sem zadovoljen !'' "Tukaj je dokaz!" Seže v žep in pokaže potni list, podpisan z imenom 'Juarez'. Odpre ga in nadaljuje: "Da se sami prepričamo, da delu :e Cortesio za Juareza, in da so vsi bladoličniki, kteri pridejo k njemu, prijatelji Juareza, smo se tudi mi tako naredili, kot bi bili njegovi prijatelji. Vzprejel nas je in dal vsakemu izmed nas potni list s podpisom Juarezovim. Moj tovariš ti lahko jednako izpriča." Glavar vzame potni list in ga pazno ogleduje. Po njegovem obrazci se zaziblje hudoben smeh. " 'Beli bober' se ni učil umetnosti belih ljudij in ne zna govoriti s pomočjo papirja," pravi; "toda on pozna čisto natančno znamenje, kterega ima pred seboj; to je Juarezov totem. Med mojimi vojniki je neki mož, polkrven Indijanec, kteri je bil kot dečko pri bledoličnikih in razume govoriti iz papirja. Jaz ga pokličem.'7 Pokliče neko ime. Mlad, jasno barvani mož pristopi in vzame potni list v roke; potem poklekne poleg ognja, čita in prestavlja sproti besedo za besedo. Jaz ga ne razumem. Old Deathov obraz postaja vedno jasnejši. Ko poldivjak konča, vrne potni list in se oddalji z vidnim ponosom, da je rešil tako uganjko. Old Death vtakne potni list v žep in vpraša: "Ali naj tudi moj tovariš pokaže svojega?" Glavar odmaja z glavo. "Ali ve zdaj moj brat, da so ga ti bledolieniki nalagali in da so njegovi sovražniki?" "On ve popolnoma dobro. On takoj skliče svoje najboljše vojnike in se hoče posvetovati ž njimi." "Ali se jaz tudi udeležim tega posvetovanja?" "Ne. Moj brat je pameten pri posvetovanju in srčan v dejanju; toda mi ga ne potrebujemo, ker je dokazal, kar je hotel. Kar se zdaj zgodi, je zadeva Comanchov, ktere so nalagali." "Še nekaj. To ne spada k dosedanji stvari, a je zelo važna za nas. Zakaj je sel moj brat tako južno? Zakaj si upa iti v niža,ve in pustinjo?" "Comanchi so hoteli jahati najprvo severno; toda zvedeli so, da je Winnetou z velikimi četami pri Rio Conches in da so zato apaške vasi zapuščene. Zato smo se hitro obrnili na jug, kjer si naberemo toliko plena, kot Še nikdar ne do zdaj." "Winnetou je pri Rio Conehes? Hm! Ali je ta vest zanesljiva? To sin vam menda [Ktvedala dva Indijanca, ktera sta prišla od severne strani k vam?" "Da. Ali ste videli njihov sled?" "Da, videli smo ga. Kakšna Indijanca pa sta bila to?" "Oče in sin od rodu Topia." "Ali sta še pri tebi? Ali smem govoriti ž njima?" "Moj brat sme vse, kar se mu poljubi." "Ali smem govoriti tudi z obema bledolienikoma, ktera mi hočeš izročiti ? *' "Kdo te ovira pri tem?" "Potem imam samo še jedno prošnjo: Dovoli mi, da grem okrog taborišča! Mi smo v sovražnem ozemlju. Zato bi .se rad prepričal, če je povsod skrbljeno za dobro varnost." "Pojdi, dasi ni potrebno. 'Beli bober' je odredil taborišče in straže. Naši poizvedovalci so pred nami. Torej je vse v redu." Glavarjevo prijateljstvo z Old Deathom je moralo biti zelo veliko, ker se ne čuti razžaljenega radi sooutove zahteve, da pregleda njegove varnostne naredbe. Oba odlična Comaneha, ktera sta ves čas molče sedela, se dvigneta, da skličeta vojnike na posvetovanje. Drugi Comanchi posedejo zopet okrog ognjev. Obema Langoma in Samu odkažejo mesto pri drugem ognju; vsi trije dobe velike kose konjskega mesa za večerjo. Old Death me prime za roko in me pelje k ognju, kjer sede sami beli. Ko naju zagledajo, ustane častnik, pride nam par korakov nasproti in vpraša s sovražnim glasom v angleškem jeziku: _ _ ' "Master, kaj naj pomeni tisto izpraševanje, s kterim ste me počastili?' Stari se nasmeje prijazno in odvrne: "To vam že povedo Comanchi; zato si lahko prihranim odgovor. Sploh pa .-o med vami tudi konjski tatovi. 1a- ne govorite s takim glasom z Old j Deathom! Comanchi so z menoj proti vam; le mal migljaj od moje strani, pa je i»> vas." Obrne .-e s pou«r>om od njih, a obstane zopet, da da meni priliko govoriti. Gibson in William Ohlert sedita tudi v krogu. Ohlert izgleda izredno slabo. Obleko ima raztrgano, lasje so razmršeni. Obrvi so upadli, oči čepe globoko v jamicah. Menda ne sliši niti ne vidi, kaj se godi okrog njega; v roki ima svinčnik, na kolenu pa košček papirja, v kterega bolšči neprestano. Z njim nimam nobenega opravka. On ni pri zdravi pameti. Zato se obrnem na njegovega zapeljivca: "Ali se konečno imava, Master Gibson? Upam, da ostaneva zdaj malo delj skupaj!" On se mi nasmeje v obraz in odvrne: "S kom pa govorite, Sir?" "Z vami, seveda!" "To se ne razume kar tako. Jaz vidim le iz vaših očij, da mislite merfe. Zdi se mi, da ste me imenovali Gibson?" "Gotovo." "Tako se ne imenuejm." "Ali *ni niste ušli iz New Orleansa?" "Master, pod vašim klobukom se je nekaj potrlo. Jaz nisem Gibson." (Dalje prihodnjič.) 1 V slučajih nesreče izrijeaja udov, ako skoči kost iz srojega ležišča itd. rabite takoj Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expelkr. On suši, zdravi in debavi udohnost. Imejte ga vedno d«ma in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno ^ znamko sidrom na eti-.Ti keti. Tl^ V vseh lekarnah po r 25 in 50 centov. F.AD. RICHTER & CO. 215 Pearl Street, New York. KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, WICH STREET. NEW YORK 109 OREEN- DELO! DELO! I DELO!! Potrebuje se 200 delavcev za delt v šumi v Richwoodu, W. Va. Del, je dobro in stalno za več let. Plača j* od $1.75 do $1.90, vozniki dobe pa p $2 na dan. Natančnosti je poizvedeti pri: Frank Homovch, P. O. Bvx 205, Riehwood, W. V» (6-11—6-1-07) •JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd Street, N. E., Cleveland, Oblo izdelovalec kranjskih in nemških HARMONIK Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka* Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstmm le od $45 do $80. Ako želite kupiti dobro zlatnino po nizkih cenah za praznike, pišite nam po naše najrovejše cenike. Pošljite 10 centov. Pomislite, da je samo jedna. Crown Jewelry Co. in da mi ne trgujemo pod drugim imenom. CROWN JEWELRY CO., 163 E. Randolph St., Chicago, 111. ( NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6U do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavlca od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj /! f nihče ne naroča, ker manje ko- /M ličine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopošljejo den^r, oziroma Money Order. Spoštovanj em Nik. Radovich, 594 Vermont St, San Francisco, CaL ROJAKI, NAROČAJTE SE K ' ^ \KODA'% NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI ROJAKI, » kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLORADA in želite knpiti parobrodne listke pri nag, poskrbite si železnični listek DO NEW YORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pnebln, Colo., pri agentih C. M. Cox ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslužbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dovede1. v našo pisarno. To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter npamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali. FRANK SAKSER CO. — ~ ——, i-^u-n- ru-Tjqru-u-iru-i Rojaki, naročaj t« se na "Glu Naroda", največji in najcenejši dnevnik. NAZNANILO. Slovensko katoliško podporno dru-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J., Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Družtvenikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter rndno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti naj svojo mesečnino na nt&terega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Predsednik Dominik Strniša, 221 Spring Garden Avenue, Allegheny; podpredsednik Pran Kresse 5106 Natrona Alley, Pittsburg; L tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny; II. tajnik Fran Strniša, Water Alley, Cor. Basin St., Allegheny; blagajnik Vincenc Volk, 28 Tell St., Allegheny; delegat Fred Volk, 122 42nd St., Pittsburg. — Odbor: Ivan Borštnar, 57 Villa Street, Allegheny; Fran Golob, Nikolaj Povše 28 Tell St.. Allegheny. — Zastavonoša Drašler, 416 Bell Avenue, Braddock, Pa. MDLTVENIKL Dnina paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, $1.00. Mali duhovni zaklad, v polusnje vez., zlata obreza 80c. Nebeške iskrice, platno 40cv, zlata obreza 60c. Otroška pobožnost, platno, rodeča obreza 25c. Premišljevanje o Presv. Režnjem Telesu, šagrin, zlata obreza, $1.00. Presveto Srce Jezusovo, platno, rud. obreza, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza, ftrie Tomova koča, 40c. ' Sv. Genovefa, 20c. (been molitvemk), 40c. i Svetai noč, 15c. Rožni venec, platno, zlata obreza, Sv. Notburga, 20c. $1-00. j 60 malih povestij, 20e. Skrbi za dušo, polusnje, zlata obreza Šaljivi Jaka, 20e. Roparsko življenje, 20c. Senilia, 15c. Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezka po 20c. Spisje, 15c. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20e! Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. 80c., usnje, fino vezana $1.50. Vrtec nebeški, platno 70c. Zlata šola, zlata obreza, $1.00. FESML A. Aškerc: Mučeniki. Elegantno vezano, $1.25. F. Prešeren: Foezije. Broširano, 50e. Vojanov-R. Majster: Poezije. 60e. POVESTI IN ZGODOVINA. Aladin s čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, lOe. Božični darovi, 10c. Burska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15e. Dve čudopolni pravljici, 20«. Eno leto med Indijanci, 20e. Erazem Predjamski, l5c. Eri 20c. Evstahija, 15c. General Landon, 25c. George Stephenson, oče železnic. 40c. Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70«. Grof Radecki, 20c. Eedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20e. Hirlanda, 20c. Ivan Resnicoljub, 20c. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15e. Lažnjivi kljukec, 20c. Maksimilijan L, cesar mehikanaki, 20c. Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči poUkova, 20c. Marjetica, 50pojtov 20c naše prekoristu druibt sv. Cirila b Robinson' Crnsoe, 40«. Metoda v LJubljani I Mal poloti da« iMfyfnt^* sreča, 40«. dom m oltar r (v d) Rodbina FobuttUh, S Za nemški jezik: Grundriss der slovenischen Sprache, vezan $1.25. Dimnik: Besednjak slovenskega in nemškega jezika, vezan 90c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40c. Druge: Abecednik, vezan 20c. Četrto berilo, 40c. Druga nemška slovnica, 40c. Evangelij, vezam 50c. Katekizem, mali, 15c. Katekizem, veliki, 30c.' Prva nemška vadnica, 35c. Spisje, 15c. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze, vezano 50c. Zgpdbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol, 30c. RAZNE DRUGE KNJIGE. Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75c. Domači zdravnik po Kneippn, nevezan 50c. Godčevski katekizem, 15c. Hitri račun ar, vezan 40c. Kako postanemo stari, 25c. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20c. Narodne pesmi. Žirovnik, 3 zvezki po 60c. Navodilo za spisovanje raznih pisen 75c. Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20«. Pregovori, prilike, reki, 30«. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spretna kuharica,, broširovano 80e., vezano $1.00. Stoletna pratika, 60c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20«. Šaljivi Slovenec, 75e. Velike egiptske sanjske bukve, 30c. Voščilni listi, 20c. Zbirka Ijnhavnih in snnbilnih pisem. 30c. Zbirka domačih zdravil, 50c. ZEMLJEVIDI: Evropa, 25c. Kranjska dežela, 20c. Rusko-japonske vojske, 25c. Zemlja, 25«. Zemljevyi avstro-ogrske države 50c. Zjedinjent drŽave, 25c. AZ^T.T«T)NIOE: Ljubljanske, newyorike, % cvetlicami in rame druge po 3e., dueat 30«. Bane svete podobe^ komad Se. Ave Marija, 10«. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. POSTNI F»AR.inik:I SOi na dva vijaka.................14,200 ton, 30,000 konjskih močL "La Provence" "La Savoie" "La Lorraine" ,, "LaTouraine" ,, "L'Apuitaine" „ "La Bretange" .. "La Chamqagne" "La Gascogne" .. .12,000 ..12,000 , .10,000 ..10,000 . 8,000 . 8,000 . 8.000 25,000 25,000 12,000 10,000 9,000 9,000 9,000 Slavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. url dopoludne iz pristanišča št- 42 North Kiver, ob Morton St., N.Y. *LA LORRAINE 3. jan. 1907. La Bretagne 7. febr. 1907. La Bretagne 10. jam 1907. *LA SAYOIE 14. feb. 1906. •LA SAVOIE 17. jan. 1907. »LA TOURAINE 21. febr. 1907. •LA TOURAINE 24. jan. 1907. *LA PROVENCE 23. febr. 1907. •LA LORRAINE 31. jan. 1907 La Bretagne 7. marca 1907. Farnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Al. w. Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, 111. CUNARDLIN riniki plujejo med TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. PARNIKI IMAJO JAKO OBSKŽEN POKRIT PROSTOR Ni KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA R \ Z REDA. C4R0N1A odplnje iz New Torka dne 5 januarja. TILTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so ]>arniki na d a vi Jaka. Ti parmki so napravljeni po najnovejšem kroj i in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a.rentje in Tbe Ciarfl Steamship Co., Ltd, E BOSTON: M1N>EAFCL1S: CHICACO: 126 State St. Guaranty Building. Deurborn St 21-24 STATE ST., NEW YORK. MARKO KOFALT, 249 So. Front St, Steelton, Pa. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ah polnomoči (Vollmacht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji cen-". Atr- Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. v Pittsburgu, in okolici Rojakom riaznanjam, da j. za tamosnji okraj moj i edini pooblaščeni zastopnik za vse posle »4824 Blackberry Alley- Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah, do • 8. ure zvečer. gvuqui priporočam. Frank Sakser. ii ...............n Pittsburg, Pa.