f STHE OLDEST! and most; POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES O« AMERICA, AMERIKANSKI PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Glagol Z« v*r* |S pared — z« frrarlco la resnice — ed boj« !• kmaxil GEMILO 5LOV1 KATOE, DEEAVSTVA X AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO, !i B DRUŽBE SV* MOHORJA V CHICAGS NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJURLJRH SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, ŠTEV. (No.) 211 _CHICAGO, ILL., TOREK, 9. NOVEMBRA — TUESDAY, NOVEMBER 9, 1926 LETNIK xxxv, GARIBALDIJA SO POZNALI KOT PROTI-FAŠISTA, BIL PA JE LE VOhUN FAŠISTOVSKE STRANKE V ITALIJI, OD KATERE JE PREJEMAL DENAR. — GARIBALDI ODGOVOREN ZA ATENTAT NA MUSSOLINI-JA. PARADA AMERIŠKE LEGIJE V PHILADELPHIJI CZ Pariz, Francija. — Tajna francoska policija v Parizu je aretirala polkovnika Ricciotti-ja Garibaldi-ja, vnuka italijanskega svoboditelja. Garibaldi je priznal, da je on že osem mesecov v službi kot načelnik tajnih agentov in dobiva svojo plačo od fašistovske stranke. V teku tega časa je že prejel 400,000 frankov direktno od ministra Federzoni-ja, ki je nedavno odstopil. Garibaldi je bil aretiran v Nice, kjer so tudi zajeli skupino španskih 1'evolucijonarnih zarotnikov. Proti-fašistovski elementi v Franciji bi Garabaldija, njihovega "voditelja", takoj ubili, če bi prišli do njega. Garibaldi se je izdajal za republikanca in kot tak služil fašistovski vladi v Italiji, da je izdajal'republikance fašistom. Poročilo tudi pravi, da je skoro gotovo bil Garibaldi tisti, ki* je izdal zarotnike v Catalonia, da jih je zajela francoska Policija, predno so prekoračili špansko mejo. Garibaldi je bil znan kot ve-vtivik- fašistov,; italijanski republikanci so ga visoko čislali, že radi njegovega imena. Bili so mnenja, da bo on na čelu republikancev korakal v Rim. Nekaterim se je pa le vse to zdelo sumljivo, zlasti še, ker je bil vedno založen z denarjem. Tajna policija v Franciji se je začela za njega zanimati in polagoma Prišla do zadostnih dokazov, da je imela vzrok napovedati mu aretacijo. Po večurnem izpraševanju policije, je izmučen Priznal, da je tajni agent fašistov. Iz vsega kar je Garibaldi izpovedal, se da sklepati, da je delal na to, da bi se kovale zarote proti Mussoliniju v Franciji, da bi se s tem Francijo diskreditiralo. Sedaj je •lasno, od kot tako veliko na-sprotstvo Italijanov do Francije. Po zadnjih vesteh tudi posnemamo, da so prišli na sled novi zaroti, in sicer, našli so v bližini francoske meje veliko ninožino orožja skritega. Policija je tudi mnenja, da je Garibaldi Sam odgovoren za poskusen bombni atentat na Mus-8°linija, dne 11. sept. v Rimu. ^ega sicer ni sam izdal, a po okoliščinah sodeč, je ta sumnja upravičena. Znano je, da je baš Garibaldi pomagal Lucet-tiju, da je nemoteno prišel preko meje v Italijo, da bi vzel življenje Mussoliniju. Pri vsem tem pa pravi Garibaldi: "Storil sem svojo dolžnost, pri tem Postal žrtev usode." Najbolj dramatični moment Pfi zasliševanju Garibaldija je ,:>ii. ko so privedli v soboto sig. Scivoli-ja, znanega nasprotnika fašizma, katerega je namerami Garibaldi po neuspelem bombnem atentatu Lucettija, Poslati v Italijo, da bi umoril Muasolinija. Dva policista sta 8 težavo obdržala Scivolija, da 111 skočil na Garibaldija, bil br ga gotovo umoril. ^TOLICAN BREZ KATOLIŠKEGA LISTA jfE NIC! PRIPRAVE ZA SPREJEM KRALJICE V CHICAGO. Z velikim pompom bo kraljica sprejeta na postaji. — Lake Shore Drive hotel bo njeno bivališče. — Uradni sprejem kraljice v rumunski cerkvi. Chicago, 111. — V soboto, dne 13. novembra ob 5:30 p. m. bo vrvenje na Illinois Central postaji, ko se pripelje na obisk v naše mesto, rumunska kraljica Marija s svojim spremstvom. Naše mesto je pokazalo že neštetokrat kako-zna sprejemati odlične goste. V vsakem slučaju je prebivalstvo kooperativno delovalo na to, da je gost — bodisikaterikoli, odnesel najlepše spomine'iz našega "babilona." Ne narodnost tudi veroizovedanje ne pride v po-štev, kadar obišče mesto odlični gost. Tako tudi sedaj pripravlja naše mesto vse potrebno za sprejem' kraljice Marije. Sprejemni odbor je že določen. — Pozdravil bo kraljico v mestni hiši župan Dever, ki ji bo tudi izročil ključe našega mesta. Od tukaj se bo vila parada do Lake Shore Drive hotela, kjer je pripravljeno stanovanje za kraljico In spremstvo. V nedeljo zjutraj bo položila kraljica venec na spomenik predsednika Lincolna v Lincoln parku. Ko se vrnejo s parka, bodo v dveh rumunskih cerkvah službe božje, katerih se bo udeležila kraljica in tisoči Rumunov, živečih v Chicagi. Predsednik rumunskega sprejemnega odbora v Chicagi je prosil z ozirom na sorodstvo kraljevske hiše, naj bi tu-' di jugoslovanska kolonija sodelovala pri, sprejemu. Uradni sprejem bo v nedeljo, 14. nov. med 2. in 3. uro popoldne. Srbske organizacije se bodo zbrale na Clybournu, ne daleč od rumunske cerkve. Ako kdo želi kakšne podrobnosti o sprejemu, naj se obrne na podkonzula g. M. Naumo-viča, telefon: Superior 0860 od 9—1 ure potem od 3—-5, vsaki delavni dan. Po sprejemu v cerkvi bo sprejem v Congres hotelu, in sicer v "zlati sobi." Aranžer tega sprejema je Charles Vo-pička, ki je že sedem let ameriški poslanik v Rumuniji. -o- STRAHOVITI POTRES V NICARAGUA. Managua, Nicaragua.—Več oseb je prišlo ob življenje in materijalna škoda je velika po potresu, ki so ga koncem minulega tedna občutili po celej deželi. Treslo se je neprestanos 50 sekund. To je ena izmed največjih potresnih katastrof od leta 1898. Narodna palača in mestna katedrala v Managua sta zelo poškodovani. Najhujše se je treslo v okolici Ma&aya, kjer je ognjenik. --o- Velikil stenski zemljevid, ki ga dobite za enega novega naročnika je krasen dar, ki bo vas spominjal leta in leta na zaključno kampanjo 35-letne jubilejne kampanje "am. Slovenca 1" Slika pokazuje veliko parado Ameriške Legije, pomikajočo se po Broadway cesti pod velikim "Liberty" zvonom, ob prijiki letne konvencije. Parado si je ogledal podpredsednik Dawes, general Pershing in več drugih odličnih mož. Iz Jugoslavije i - _________ — SVOBODNA CONA V SPLITSKEM PRISTANIŠČU, KATERO JE PRI VOLJI ODSTOPITI JUGOSLAVIJA MA-DJAROM, VZNEMIRJA ITALIJANE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. VREMENSKA KATASTROFA NA FILIPINAH, Vihar je razdejal vasi, število mrtvih veliko, mnogo domačinov brez strehe. — Ameriški parnik nasedel, potniki niso v nevarnosti. Manila, P. I. — Nad pokra-j ]osti za SVOje jino Batangas, južno-zapadno od Manila, je v soboto divjal strahoviti vihar, ki je razdejal mnogo hiš domačinom in potrgal žice brzojavne napeljave. V nedeljo še, je bil cel okraj odtrgan od ostalega sveta, ker se ni moglo brzojavljati. Najhujše je prizadeta pokrajina južno od Luzom, kjer je na tisoče hiš portišenih. Tudi v Los Banos, ki je oddaljeno 30 milj od Manila, je veliko poslopij poškodovanih. Rdeči Križ je takoj odšel na lice mesta z vsem potrebnim za prvo pomoč prizadetim. — Nad sto oseb je prišlo ob življenje. Šanghaj, Kitajsko. — Od tukaj poročajo, da je parnik President Harrison, Dollar družbe, ki je v soboto prispel iz New Y(jrka na Kitajsko, v ustju reke Yangtze nasedel in se ni mogel ganiti. Na krovu je imel okrog dvesto potnikov} katerim se pa ni ničesar pripetilo. KRIŽEM SVETA. — Kansas, City, Mo. — Ceo. H. Combs Jr., star 27 let,, je nanovo izvoljeni kongresnik 5. okraja v državi Missouri. Combs bo sedaj najmlajši član (baby member) v kongresu. — Rim, Italija. — Premier Benito Mussolini ne prosi mi- nasprothike — DEMOKRATI ZA REDUKCIJO DAVKOV. Coolidgev načrt za redukcijo davkov ni po volji demokratom, predložili bodo svoj načrt. — Chicago se strinja s Coolitlge-jevem načrtom. Madjarska luka in Italijani. « Dr. Ninčičeve izjave, na podlagi katerih je Jugoslavija pripravljena odstopiti Madjarom svobodno cono v splitskem pristanišču, so vzbudile v Italiji veliko vznemirjenje. Posebno velja to za trgovske kroge v Trstu in na Reki, kjer se položaj komentira zelo pesimistično; v prvi vrsti pa je prizadeta Reka, ker si je ravno to mesto od ogrskega prometa veliko obetalo. Za milanskim "Secolo," ki je poročal, da je stavil italijanski poslanik v Budimpešti ogrski vladi konkretne ponudbe, prihajajo sedaj tržaški listi in alarmirajo javnost. "Popolo di Trieste" se peča z zadevo ev. madjarske svobodne cone v Splitu pod velikim naslovom: "Slovanska ponudba in Italija." V popoldanski izdaji "Piccola" priobčuje Eduardo Shushmel članek, v katerem ugotavlja, da zavzema jugoslovanska politika na Jadranu novo smer in da prihajajo sedaj na dan kombinacije z Madjari, ki pomeni-" jo uničenje sporazuma z Italijo. Vsi listi pa poudarjajo ob plodirala cisterna bencina. Že-leznikar Lazar Ložo se je cisterni približal z gorečo kar-bidno svetilko. Ker cisterna ni bila hermetično zatvorjena, se je zapalila in eksplodirala. Laza je bil smrtnonevarno ranjen prepeljan v bolnico. Materijal-na škoda znaša nad 100,000 dinarjev. Prebivalci so vsled silne detonacije preplašeni hiteli na ulico. -o- Washington, D. C. — Pred- teJ Priliki< da zadn->a beseda sednik Coolidge je izjavil, da še ni Padla ter računajo » go- temveč želi, da bi bili kaznovani s smrtjo. To željo je izra-j bo zahteval, ko se sestane kon-zil povodom osme obletnice gres, redukcijo davkov od de-zmage nad Avstrijo, katero so set do 12 odstotkov. Načrt Coo-z vsem pompom obhajali v Ita-1 Hdgea, je pa naletel na odpor liji. Vsa društva nasprotnikov se morajo takoj razpustiti; Samo fašistovski listi smejo izhajati. — Logansport, Ind. — Tež- pri demokratih. Demokrati hočejo še več — 20 odstotno redukcijo in takojšno davčno revizijo, in to na celej črti. Oni tovostjo, da bo madjarska vlada dala prednost Reki in Trstu pred Splitom, ker po njihovem mnenju splitsko pristanišče ni moderno urejeno. -o- ka nesreča je zadela družino birati davkov, kar je več kakor J. Stewarta, ko je njih 6 letna hčerka prišla pod avto in zado-bila tako hude poškodbe na glavi, da je ui,nrla. — St. Clare, Mich. — Peter je v resnici potreba za vladne izdatke. Kar se tiče mesta Chicago, ono, to se reče, velike korpo-racije, so s Coolidge-jevem na- Smith, predsednik Great Lakes črtom pnav zadovoljne. 10 do SMRTNA KOSA. Zadnjo soboto je preminul v bolnišnici sv. Antona rojak Frank Adler, član društva Marija Pomagaj, štev. 79, KSKJ. iz Waukegana, 111. Pokojni je stanoval v Chicagi že dalj šasa. V Ameriki je bil kakih 20 let. Doma je iz vasi Rovte nad Vrhniko. AMERIKA PONUDILA JUGOSLAVIJI POSOJILO. Dunaj, Avstrija. — Blair & Co. iz New Yorka je ponudila jugoslovanski vladi posojilo v znesku 40. milijonov dolarjev, in sicer pod pogoji, da fundira dolg Angliji in poravna dolg Bosne. Jugoslavija je na do-brerii stališču, tako se glasi poročilo, le davki so zelo visoki. Spričo dejstva, da se vsako leto več producira, cene iarmar-skih produktov so vedno nižje. Lumber kompanije, toži svojo ženo za ločitev zakona. Kot vzrok navaja, ker ima žena nič manj kakor 15 ljubčkov. — London, Anglija. — Ros-coe Brunner., milijonar in predsednik velikega podjetja, je ustrelil svojo ženo in tudi svoje življenje končal s kroglo. Pravijo, da je to storil v hipni blaznosti. — Halifax, N. S. — V bližini Borkum otokov so ,našli v morju steklenico, ki je vsebovala listek, na katerem je bilo napisano sledeče: Povej materi, da sem umrl v boju. John Lee, Master Manner, Halifax, May 17. — 1887. Toraj po štiridesetih letih je bilo to sporočilo najdeno. Mati mornarja je umrla pred 30 leti. — Orion, Mich. — Michigan Central osebni vlak štv. 205, vozeč proti Bay City, je trčil v tovorni vlak v tukajšni bližini. Kurjač prvega je prišel ob življenje, 21 potnikov je bilo ranjenih. — Winnipeg, Man. — Pri železniški nesreči, ki se je zgodila 125 milj vzhodno 0(3 tukaj ,so prišli štirje železničarji ob življenje. ——o—— Prijatelji in somišljeniki kaj bote storili v zaključni jubilejni kampanji za "Am. Slovenca?" Aretacija mladega nasilneža. Nedavno so aretirali orožni-pravijo, da niti ni bilo treba po-|ki Mirka Mačka, doma z Vele- sovega pri Kranju, ki je ob priliki nedeljskega cerkvenega proščenja v Šenčurju napadel in z nožem smrtno ranil Alojzija Štora, 181etnega županovega sina z Visokega. Maček je star 20 let in se izgovarja s pijanostjo. Slučaj ponovno ilustrira poguben vpliv alkohola. Maček je bil oddan v zapore tukajšnjega okrajnega sodišča. -o- Visoka starost. V Travniku v Bosni je te dni umrl tamkajšnji seljak Mato Frančič. Njegova smrt je vzbudila veliko senzacijo, ker je mož dosegel starost 126 let. 12 odstotkov, katere dobijo povrnjene od dohodninskega davka ki so ga plačale to leto, bo šlo v promet — v trgovino, kar je vsekako bolje, kot bi ležal zaprt v skrinji Strica Sama. SMRT ROJAKA. Zadnji petek je umrl v Toledo, Ohio pri delu na čolnu rojak Jože Klobučar, v starosti 31 let. Prepeljan je bil v Rojen je bil leta 1800. Oženjen So. Chicago, kjer je ležal na( je bil trikrat; s prvo ženo, je ži mrtvaškem odru na naslovu 2911 E. 97th Street. Odtam se je vršil tudi pogreb. Pokojni je bil doma z Uršnih Sel pri Novell mestu na Dolenjskem. Žalujočim naše sožalje, pokojniku pa R. I. P.! -o- STRAŠNA DRUŽINSKA TRAGEDIJA. . Escanaba, Mich. — Joseph Kain, kateremu je nedavno u-mrla žena, je umoril svoja dva otroka in tudi sebi končal življenje. Otrokoma, dečku 4 in deklici 2 leti v starosti je naj-prvo dal strupa, nato pa ju je s kuhinjskim nožem zaklal. Sam si je končal življenje na enak način. Po vsej ameriški Sloveniji gre glas: le "Am. Slovenec" je za nas! Zakaj bi ne bil tudi za tvojega prijatelja (co)? Nagovori ga (jo), da si ga natoči! ' vel 30 let, z drugo 40, a s tretjo 8.let. Težje bolan ni bil nikoli do letošnjega leta. _—o- Sv. Apa v Slov. goricah. Dne 11. m. m. smo pokopali ob številni udeležbi župljanov gospo Jero Karier, posestnico v Krembergu. Bila je nad 20 let vdova, edinega otroka ji je ugrabila smrt v nežni mladosti. Obširno posestvo je zapustila sorodnikom, ki so ji dolga leta zvesto služili. Znatno vsoto je izročila za slikanje domače cerkve; pomagala je denarno in naturaloo pri zidavi "Društvenega doma." Dobroti j i vi Bog naj bo blagi rajnici plačr nik. Him^n. Poročil se je v ljubljanski frančiškanski cerkvi g. Franc Hrastnik, uradnik pri upravi "Slovenca," z gdč. Mar. Traun iz Kamnika. Bilo srečno ! --o—-- Umrli v Ljubljani. Zadnje dneve so bili javljeni sledeči smrtni slučaji: Iv. Kra-ljič", vpok. telegrafist, 66 let; Ivana Bayr, vdova posojilniake-ga ravnatelja, 54 let; Ant. Va-kaj,*viničar, 49 let; Matija Rogelj, strojarski pomočnik, 50 let; Marko Šterbonc, trgovski potnik, 52 let; Anton Okrogič, železničar, 41 let; Josip Hvala, .podpreglednik finančne kontrole v pok., 59 let; Kari Pucl, rudar, 43 let; Antonija Dobov-šek, žena žel. kurjača, 41 let; Marija Žafran, kuharica, 71 let; Alojzija Kavčič, šivilja, 40 let; Ivan Maler, občinski ubožec, 66 let; Zinka Rafolt, hči delavca, 4 leta; Myron Grego-rič, jurist, 30 let ;*Franc Lokar, drž. uradnik v p., 64 let; Marjeta Zupančič, mestna uboga, 76 let; Ivan Zerovpik, hlapec, 23 let; Jakob Lotrič, mestni u-bogi, 84 let. -o--» Smrtna kosa. V Trbovljah sta umrla Frančiška Arnšek, žena rudarja, 41 let, Loke 383 in Franc Gluh, sin rudarja, Loke 358. -o-- Črna srajca za šolske otroke. Načelnik furlanskega fašizma je razposlal na občinska in šolska vodstva okrožnico, s katero ukazuje, da morajo dečki v vseh šolah nositi ČKno srajco. Kdor se protivi, bo kaznovan.; DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din ......................S 9.45 1,000 Din ....:.................$ 18.60 2,500 Din ......................S 46.25 v 5,000 Din ......................S 92.00 10,000 Din ......................$183.00 ... . — O**^. j« ■'.■1 Eksplodiral vagon bencina. V Mostarju je na železniški postaji ob silni detonaciji eks- 100 lir ...............i...........$ 4.7S 200 lir _________________________$ 9.20 .500 lir _________________________$22.00 1000 lir ............................$43.00 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJSEK & CESAR": 455 W. 42nd ST.. NEW YORK. N.y. Amerikanski Slovenec Prri in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki. Ustanovljen lets 1891. Izhaja vsak dan razna nedelji pon-deljkoT in dnevov po prazqjkih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 184» W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 0098, Naročnina: Za celo leto-----*—______________$5.00 Za pol leta____________2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto__________6.00 Za pol leta--------------!__3.00 Tbe first and the oldest Slo« venian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 'Phone: Canal 0098. Subscriptions: "or one year ..$5.00 _ 2.50 ror half a year---------- Chicago, Canada and Europe: For one year-----—————— 6.00 For half a year-------- 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoilani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno ,ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at . the post office st Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879. G. Žarkomet Molek, od sile ste zlobni! "Prijatelj mi je pokazal Ave Maria Koledar," ste napisali v "Prosveti." Ker imam tudi jaz prijatelja, sem dobil od njega dotični kos "Prosvete," v kateri ste napisali še nekaj več izpodbudnih besed o našem Koledarju. Da jih bodo poznali tudi tisti, ki ne berejo Vaših reklamnih priporočil, je najbolje, da dam Vaše besede tu ponatisniti. Takole ste napisali, gospod Žarkomet Molek: "Kutarske sanjske bukve.—Prijatelj mi je pokazal 'Ave Marija Koledar,' ki so ga izdali naši podjetni frančiškani. Izdali so ga zato, da ga prodajajo in spravijo v denar, ne za drugo. Da pa tržna roba te vrste bolj vleče, so napolnili knjigo z vražami iz sanjskih bukvic. Okutani trgovci so res prebrisani. Izobrazba črede pa taka! Pa bo prišel coloradski filozof in rekel, da očetje v božji službi ne razširjajo vraž! Seveda ne — konjska mrha ne gnoji ceste, ne! Sanjske bukvice 'Ave Maria' imajo za vsak mesec v letu napoved sreče ali nesreče — največ je sreče in lepih stvari — rojenim v tem ali onem mesecu. Te napovedi se že vlečejo po katoliških publikacijah od srednjega veka. Zato pa so apostoli teh in takih reči tako jezni, če jim'kdo reče, da so nazad-njaki. Kajpak da niso!. Niti za las niso napredovali od časov zagrebškega 'Calendaruima' v 16. stoletju, v katerem je bil označen solnčni mrk kot 'kaštiga (kazen) božja.' Ker sem bil rojen v juniju, sem seveda pogledal, kaj so mi napovedali frančiškanski sanjski preroki. Čital sem sledeče: 'Deček, v tem mesecu rojen, si kmalu pridobi veliko za j zagovarjati Koledarja, da bi ga pa pred takim zaslepljenim poštenjakom zagovarjal, kot ste se izkazali Vi, to bi bil seveda popolnoma brezuspešen trud. Kdor hoče biti po vsej sili slep, najde sredstva tudi zoper sokično luč, in kdor hoče biti po vsej sili zloben, obda z žarkometorsko svetlobo laž, pa trdi, da je resnica. Da sem Vam odgovoril na Vašo podlost, v kateri ste iztrgali nekaj stavkov iz celote in jih po svoje komentirali, niste vzrok Vi, temveč stvar sama. Ne pišem tu kot duhovnik in ne kot "kutar," zakaj svoje kut« s« zato prav nič ne sramujem, ako vidim, da Vam ni všeč, pišem kot človek — resnicoljub, ki se mi kot takemu laž in nepoštenost studita, pa naj jih vidim kjerkoli. Vedno sem bil in sem še za pošten načelni boj z ljudmi nasprotnega mišljenja, ker si kot človek vedno mislim: on je pač v zmoti ki so morda razmere več krive nego on sam, da je zabredel v zmoto. In še to si mislim: Bog ve, kako globoko v zm9to bi bil zabredel jaz, da nisem imel toliko sreče in var-' stva božjega v življenju. Pri takih nmlih mi je prav lahko mogoče, da tudi človeka nasprotnega mišljenja in prepričanja spoštujem, dokler mi je količkaj mogoče o njem misliti, da je njegovega drugačnega mišljenja kriva zmota, ne pa hudobija. Zoper zmoto se je treba sicer vedno bojevati, toda z orožjem, ki je za to primerno, zdi se mi pa, da je najmanj primerno orožje zato osebno napadanje, smešenje in sramotenje. To velja, dokler smem in morem soditi, da je moj nasprotnik v zmoti. Toda če se očitno in nepobitno dokaže, da vodita nasprotnika le zloba in hudobija, potem pa stopijo v veljavo druga načela. Takrat velja: na pranger ž njim — ne samo z njegovo napačno trditvijo, temveč tudi z osebo samo! Zakaj se vsa človeška družba bori ne samo na priliko zoper uboj kot tak in zoper tatvino kot tako, temveč zapira in kaznuje tudi ubijavce in tatove, torej^osebe same? Gotovo zato, ker ao taki hudodelci nevarni človeški družbi, ker so povzročitelji ubojev in tatvin. Enaka načela morajo veljati tudi o drugi podlosti, o laži in nepoštenosti — in pa o lažnikih in nepoštenjakih. Nisem še dolgo v Ameriki, toda kolikor sem imel prilike, opazovati Vaše delo, gospod Žarkomet Molek — opazovati, pravim, ne samo poslušati o Vašem delu raznih Trunkov, Cer-netov in drugih — sem se vedno bolj prepričeval, da Vi namenoma, s premislekom in sistematično šrrite v našo javnost zmoto in ste eden najbolj odličnih zastopnikov javne laži. Ta vtis, pravim, sem dobival o Vas bolj in bolj, dokler niste v svoji "kritiki" našega Koledarja sami tako sijajno potrdili svojih dosedanjih vtisov. In, gtjfepod Žarkomet Molek, kot človek-resnicoljub sem mnenja, da je treba takile premišljeni in popolnoma zavedni laži stopiti na prste in to odločno, brez pardona. Pa naj bo sama na sebi še tako brezpomembna — saj tega menda sami ne verjamete, da bi zavoljo Vašo velestvarne "kritike" kdo sedaj ne hotel kupiti našega Koledarja? — toda laž je laž, zloba je zloba. Zmoti se odpusti, zlobi treba pritisniti pečat. Kdor je zmožen take zlobe, kot ste jo zapisali Vi, ni tega storil prvič in tudi očitno nima namena, zanaprej tako početje opustiti resnico, temveč tudi razkrinkavati laž in neresnico. To pa še prav posebej takrat, če uvidi, da neresnica bližnjemu škoduje. In vi, slovenski katoličani v Ameriki, povejte, ali ne spoznavate sami, da neresnice, ki se širijo tako bohotno v naših proti-verskih listih, zelo škodujejo mnogim našim i-ojakom? Ako bi naši katoliški listi na vse to lepo molčali in se delali neumne in nevedne, bi bili podobni mutastim psom, o katerih se sv. pismo nič pohvalno ne izraža. Če katoliški list pobija zmoto in laž, ga moramo vsi toliko bolj krepko podpirati, ne pa godrnjati nad njim. Res je, da se je treba varovati vsake surovosti in neotesanosti, toda nič manj plitvega miroljubja, ki ni nič drugega nt?go pogubna lenoba in nezavednost. Zakaj bi vendar bilo nasprotnikom dovoljeno vsako naj-podlejše orožje, nam pa niti pošteno ne? Ne mislimo, da je orožje že samo na sebi slabo, gre edino za to, kakšno je in v kakšni službi. Nepošteno orožje ne more biti nikdar in nikjer v pošteni službi, pošteno orožje se pa sicer res lahko zlorabi za slabo službo, toda v obrambi resnice in poštenosti mu ne boste kaj takega očitali. V boju z nasprotniki in njihovimi krivimi nazori je torej na mestu edino ta pot: z osebami spoštovanje, dokler se količ- farmo, kjer se vršijo razni pik-kaj da, z zmotami odločen boj, s hudobijo neizprosnost do niki. Kupil je to farmo pred 8 skrajnosti. Dokler se Tvoj katoliški časopis drži te poti, ne leti, seveda za mali denar. Se- na Vista, kjer se začasno služi božja služba, je vsako nedeljo nabito polna. Zanimanje za lastno cerkev je vedno večje in upanje je, da se bo ta želja rojakom v kratkem uresničila. Povdarjam, da sem zelo dobro opravil to potitukaj.' P°" sebno se čutim dolžnega zahvale predobri družini Srebr-nak, kjer sem bil celi teden gost in sem bil postrežen bolje kot doma. Bog povrni stotero! Tudi Mrs. Plautz se je žrtvovala zelo veliko. Spremljala me je v marsikatero hišo, kjer bi sam najbrže ne bil nič opravil. Celo čez 11 milj daleč sva jo udarila do Mr. Travnikarja, kateri ima tukaj jako obširno narastla, da je pravi bogataš. Zal, da naši ljudje le najraje dajejo ' denar na banke, mesto da bi Gpspod Žarkomet Molek, najbrž s« ne motim, ako sodim življenje potrebnih znanosti. (To zveni prijetno.) To mu pa ,'0 Vas, da ste eden tistih junakov, ki se ravnajo po nauku Va-malo koristi, ker se na svojo znanost preveč zanaša. (To je 'gega vzornika Vojtairja. Saj veste, kaj je ta mož pisal dne 21. bolj slabo.) Ljudje mu skušajo škodovati in mu s svojo zvi-'oktobra leta 1736 svojemu prijatelju Thieriotu? Tako-le je jačnostjo tudi res škodujejo. (Zvijačnih škodljivcev je rps,pjsai: dosti.) V zakonu je/srečen in dobi sina. (Ne vem, ali je zato Laž je samo takrat pregreha, če povzroči zlo; velika čed-^v. zakramente prejeti, ako ho-srečen, ker dobi sina ali dobi sina zato, ker je srečen!) Od te-'nost pa je, če kaj dobrega naredi. Zato bodite čednostni vse- če biti deležen odpustkov. Naš ga časa dalje mu je sreča mila in svojo znanost porablja sebi bolj! Treba je lagati kakor hudič: ne boječe in ne samo nekaj g. župnik so rodom Irec, a jako in svoji družini v korist. Ker je pri svojih podjetjih zelo pre- časa, nego pogumno in zmerom. Lažite, prijatelji, lažite! —J dobrega srca. Razumejo malo viden, postane na stara leta zelo ugleden mož.' Gospod Žarkomet Molek, dokler tako očitno kažete, da slovaško, tako da tudi mi Slo- Ce frančiškani ne verjamejo tega, tedaj namenoma tiska- .^e držite tega nizkotnega nauka, ne more pošten človek govo-j venci lahko spoved opravimo, jo in prodajajo laži; če pa verjamejo v ta hunrbel bumbel, jih riti "Z Vami drugače, nego sem pravkar govoril jaz. Sedaj pa ako le hočemo. Imamo vsako opozarjam, da zaman brizgajo sline na mojo kolono, ker zdaj pozdravljeni in še drugič kaj, če ravno želite ! i nedeljo skupno sv. obhajilo. — očitaj mu kaj napačnega, temveč vedi, da je s Teboj, zato bodi daj je cena kajpada tudi Ti ž njim! Pozdrav vsem! Rev. Bernard Ambrožič, O.F.M., urednik "Koledarja Ave Marije" za leto 1927.[ga investirali v zemljišča, ki v ceni rapidno naraščajo. Tudi rojakom, ki se izseljujejo iz severnih naselbin, bi toplo priporočal, naj se zanimajo za veleindustrijsko mesto Detroit. Tukaj je še lepa prilika za naše ljudi. Zelo povoljno se izražajo rojaki, katerih se je mnogo izselilo zadnja leta iz Calumeta, Mich. Vkljub splošno slabim delavskim razmeram širom Amerike se v Detroitu še precej dobro dela. Vsem čitateljem, posebno pa še agitatorjem za A. S. prisrčni pozdrav! Frank Kurnik, pot. zast. --o- PETI IZKAZ darov za sirotišnico v Št. Jakobu v Rožu, Koroško: Mrs. J. Lamšek, Rento«, Wash., $2.00. Znesek je bil poslan č. sestri Cirili dne 2. novembra. Nadaljnih darov prosi za Božič v imenu sirot Rev. J. C. Smoley,~ Calio, N. Dak -o- DOPIS IZ ZAPADNE PENNSYLVANIA. Burgettstown, Pa. Vedno poslušam in pregledujem, ako se bo kateri tudi od tukaj oglasil v našem listu. Pa se nobeden ne zmeni, ker se gotovo vsakemu tinta smili, da bi z njo pisal in jo razlival s peresom po papirju, ali jo pa nima. Delavske razmere so se precej izboljšale. Zdaj skoro vse jame delajo, seveda ne ve se, za koliko časa. V naši farni cerkvi sedaj o-pravljamo sv. leto. Pet dni po 4krat mora vsak cerkev obiskati in moliti pet očenašev v namen sv. očeta in tudi zraven lahko vedo, da sem "zelo previden" in na stara leta postanem * * * j Prvo nedeljo v mesecu dekleta 'zelo ugleden mož . . .'." Končno bi rad izpregovoril resno besedo še z naročniki in Marijine družbe, drugo nede- Gospod Žarkomet Molek, sedaj pa želim izpregovoriti z bravci naših listov, zlasti "Amer. Slovenca" in "Ave Marije." (Ijo možje in fantje Najsv. Ime- ,Vami eno prav resno besedo. Saj sami čutite, da tudi tega, kar sem napisal na naslov gospo- na. Tretjo nedeljo šolske de- Ali Vas ni sram, pred slovensko javnostjo v Ameriki tako da Zarkometa, nisem pisal toliko zavoljo njega samega kot za- kleta, ki niso še 16 let stara.— očitno razodeti svojo neverjetno zlobo? Ali ste res v svojem voljo Vas. | Četrta nedelja pa ženske in mo- soviaštvu do vsega katoliškega tako slepi postali, da ne vidite, kako lahko vsak sam odkrije in izsledi Vašo grdo laž in podtikanje, ki ste ga napisali na naslov našega Koledarja? Odprite oči in poglejte: najmanj 6000 našega Koledarja bo šlo do novega leta križem Amerike, za 50 centov si ga lahko vsak nabavi ali pa izposodi zastonj pri svojem sosedu, pogleda vanj. samo pol tako površno, kot ste pogledali Vi, pa se na lastne oči prepriča, da je vaša "kritika" našega Koledarja ena sama velika laž. Nečloveškega cinizma je treba za tako podlost, kot ste je zmožni Vi; vso svojo osebno čast ste morali poprej zakopati vsaj pet sežnjev pod zemljo, preden ste mogli tako nizkotno in vsakemu uvidevno obrekovanje poslati na svojo žarkometov-bko pošto. ' Ni mi treba teh trditev dokazovati, ker jih, kot rečeno, v mnogih tisočih dovolj jasno dokazuje Koledar Ave Maria, ki ste ga Vi blagovolili titulirati s kutarskimi sanjskimi bukvami. Vsak, ki naš Koledar vsaj za las bolj pošteno bere, nego ste ga brali Vi, bo sam uvidel, da hočejo naše "sanjske bukve" z "napovedjo sreče ali nesreče" vsak mesec nekaj čisto drugega povedati, nego so povedale Vam. Stavim, da bodo zastonj iskale po vsem svetu moža, ki bi bil zmožen tolike nepoštenosti, kot ste /ije bili zmožni Vi. Pred drugimi mi torej ni prav nič treba Kaj bi pa rad z Vami izpregovoril? iški. Tako pri nas«duhovno živ- Neštetokrat slišim, da se naši listi preveč bavijo z osebnim ljenje prav lepo napreduje in strankarskim bojem, da so, kot se radi izražate, preveč "politični." Pravite,v da ne odobravate člankov, ki jih prinašajo od časa do časa naši listi, trdite, da so preostri in preveč — udarjajo. In še dostavljate, da se taki boji ne spodobijo za katoliški list, da to pač "paše" v liste naših nasprotnikov, naši listi bi pa morali biti lepo krotki kot ovčke, ponižni kot golobčki in na vse natolcevanje nasprotnikov odgovarjati s potrpežljivostjo in — molkom. Prijatelji, načela, ki spadajo sem, sem začrtal malo prej, ko sem govoril z gospodom Molkom. Odkrito priznam: tudi mene prime nejevolja, če opazim, da se kdo naših, skuša posluževati enakega orožja, kot ga nekateri katoličani ne obsojajo v rokah naših nasprotnikov, namreč osebnega blatenja, zavijanja resnice in očitne laži. Zmoto nasprotnika izrabljati v se- Žalostno vest moram tudi poročati, da je prišla grenka smrt tudi v našo naselbino in je pobrala rojaka Mr. Louis Veršnika v najlepši moški dobi 39 let. Bolehal je več časa na mučni bolezni jetiki. Pokojni je upal do zadnjega, da bo okreval. Zadnji teden ga je napadla bolezen pa tako hudo, da se je vlegel in ni več vstal. Previden je bil s sv. zakramenti za umirajoče in je 26. oktobra mirno v Gospodu zaspal ob 1. uri zjutraj. Pokopan je bil 29. oktobra bične namene, res nt ne katoliško in ne človeško. Toda, dragi moji, če je dokazano, da nasprotniki zavest- s sv. mašo na katoliško poko-no in preudarno širijo laž in potvarjajo resnico, vedite, da ni pališče v Pittsburgh, Pa. Tukaj prav nič katoliško, k takemu ravnanju molčati in se delati ne- 'zapušča ženo in šest nedoraslih vednega. Ne saimo: ni katoliško — tudi človeško prav nič ni! otrok, od 1 do 12 ' let sta-Vsak poštenjak je dolžan, ne saiho, povsod in vselej govoriti rosti. V starem kraju pri Novi Štifti pa dva brata, tri sestre in še živega očeta. Vsem preživelim žalujočim sorodnikom izrekam naše globoko sožalje. Njemu pa večni mir in pokoj! Pozdrav vsem naročnikom tega lista. John Pintar. -o- VESTI OD SV. ANTONA NA EIYU. Ely, Minn. Dne 26. oktobra je bil pokopan na Ely rojak Anton Per-haj, katerega so našli v grmovju na Section 30. Mrtvi je imel na licu znake udarcev, vendar se natančno ni dognalo, kako je bila smrt povzročena. Rojak je bil deloma slaboumen, in je večkrat všel paznikom iz sirotišnice, kjer se je nahajal v Two Harbor, Minn. Počivaj v miru! — Te dni se je poročil rojak Mr. Jos. Palčer s starejšo hčerko starišev Mr. in Mrs. Charles Mrhar. Oba, ženin in nevesta, sta bila rojena in vzgojena na Ely ter vživata splošno spoštovanje v naselbini. Naše iskrene častitke! ——o- DOPIS S POTA. Chicago, 111. Zapustil sem pred par dnevi obširno in živahno mesto Detroit, Mich. Tu sem se mudil v svrho agitacije za najboljši slovenski list Amer. Slovenec. — Agitacija je v tem mestu težavna, ker rojaki so jako razkropljeni. A kljub temu sem opravil, kakor nisem pričakoval. Dobil sem lepo število novih naročnikov, tako da se je lista naročnikov skoro podvojila. Seveda je naselbina bila doslej v verskem življenju zapuščena. A sedaj je tam že drugo življenje, odkar so dobili ener gičnega in delavnega duhovni ka v osebi dobropoznanega č. g. patra Bernarda Ambrožiča. Že se vidi sad njegove privlačne besede. Dvorana, ki se naha ja na vogalu Woodward in Bo- J STAREJŠA ZAKONSKA, ki bi rada imela na stara leta miren kotiček, ki bi pa bila zmožna na farmi nekoliko pomagati, se takoj sprejmeta pri Očetih Frančiškanih v Lemontu, III. -o- Prijatelji in somišljeniki držite se gesla: vsak naročnik naj pridobi enega novega naročnika v zaključni jubilejni kampanji! PIŠČETA na PRODAJ) "Barron" vrsta velike čistokrvne "White Leghorn" piščeta, $10.50 za sto kom. Piščeta so 4nočna i'1 lažje prenašajo mraz nego toploto. |. "Verley" vrsta "Brown Leghorns", $11.50 za sto kom. "Sheppard" vrsta "Singel Comb Anconas"; $14.00 za sto kom. 'Owens" in "Donaldson" vrsta "Rhode Island Reds", $14.85 za 100 kom. 'Thompsons" vrsta 'Barred Rocks', $14,85 za sto kom. "White Rocks," $16.00 za sto kom Jamčimo, da so zdrave, močne in čistokrvne. Mi ulačamo poštne stroške in jamčimo, da bodo prišle do vas žvie. Kokoši kakršnekoli zgoraj označene vrste po $1.50. Precej veliki petelini po $3.00. Knjiga poučna o kokošjerej' velja s poštnino $3.06. THE* FULGHUM HATCHERY, Freeburgh, 111. ŽEN1TEV. Agata (premetava prt in skače po sobi) : Ah tetka, kaj naj počnem, saj še nisem napravljena ! Arina: Ah, ljubica moja, hitro se obleči. (Dunjaški, ki prinese nov prt.) — (Zvonec.) Teci in reci: Takoj! (Dunjaška zunaj za-kriči.) Takoj (in se vrne)*. , Agata: Tetka, obleka tudi še ni polikaija. (Zvonec.) Arina: Ah, moj Bog, obleci drugo! Tekla: Agata, urno, urno! (Zvonec se jsliši.) Ah, koliko časa že čaka! Arina: Dunjaška, privedi ga semkaj in naj tu počaka. (Dunjaška hiti vrata odpirat.) (Pred vrati se sliši:) "Donva?"—"Da doma." — "Izvolite v sobo." (Vse poizkušajo radovedno gledati skozi ključavnico.) Agata (vskrikne): Ah, kako je debel! Tekla: Je že tu, že tu! (Vse tri zbeže.) 3. prizor. Ivan Pavlovič, Jajčnik in Dunjaška. Dunjaška: Počakajte tukaj. (Odide na levo.) Jajčnik: Počakam naj, dobro, pa počakam. Da bi se le ne zavleklo. Odšel sem samo nekaj minut iz pisarne. Takoj utegne vprašati general: Kje pa je eksekutor? Nevesto si je šel ogledat. Vendar je treba se enkrat ogledati anonso. (Čita.) Zidana, dvonadstropna hiša. (Dvigne oči kvišku in ogleduje sobo.) Dobro.! (Cita dalje.) Dva hleva, eden na zidanem stališču, drugi ves lesen. Lesen, no nič posebnega. Voz z dvojno vprego. Nekoliko nejasno, ali je elegantna kočija ali je voz za prevažanje kamenja. Starka pravi, da je prve vrste. Dobro, naj bo prve vrste. Dva tucata srebrnih žlic. Seveda, pri hiši so potrebne srebrne žlice. 4 večje blazine in dve mali. (Dela značilne gube.) Perilo, brisače. I, no, to naj bo, kakor ona sama hoče. Sicer se je pa treba prepričati, ali je vse to tudi res. Zdaj obetajo hišo, kočijo itd., a kadar se oženiš, še rjuhe ne dobiš. (Zvoni.—Dunjaška leti preko sobe odpirat duri—glas:) Je doma? — Je, je. 4. prizor. Ivan Petrovič in Dunjaška. Dunjaška: Počakajte tu, pridejo takoj! (Vstopi.—Anučkin in Jajčnik se klanjata drug drugemu, on gre na desno.) Jajčnik: Klanjam se. Anučkin: Ali mi je čast govoriti s papa-nom dražestne gospice? Jajčnik: Nikakor ne s papanom! Saj vendar še nimam otrok. 'Anučkin: Ah, oprostite, oprostite. Jajčnik (zase) : Obraz tega človeka se mi zdi nekako sumljiv, kaj, če ni prišel sem po tisto, kot jaz . . . (Glasno.) Vi imate najbrže kak poseben opravek z domačo go- spodično. , Anučkin: No, kaj neki bi imel! Opravka nimamo nobenega, prišel sem kar tako z izprehoda. Jajčnik (zase) : Laže s sprehoda! Ženiti se hoče, nesramnost! (Zasliši se zvonec.— Dunjaška leti preko pozorišča za kulisami: Ali je doma? — Doma je!) S. prizor. Isti in Ževakin. Ževakin (v spremstvu dekleta) : Prahu se je precej obesilo po ulicah (se obrača). Tako, hvala dušica moja, poglej še ven na voz, ali ne lazi kak pajek! Ničesar ni? Hvala, lepa rojakinja (gladi z roko frak in pogleduje na Anučkina in na Ivana Pavlovi-ča). Veš, to-le sukno je angleško. Pred tridesetimi leti, ko je bila naša eskadra v Siciliji, sem ga kupil kot praporščak in sem si dal napraviti uniformo, pred,20 leti sem napravil ekspedicijo okoli sveta, takrat se je samo po šivu nekoliko razparalo. Nato sem stopil v pokoj in ga dal preobrniti, že deset let ga nosim, pa je vedno še kakor llov. Hvala lepa, dušica moja. (Jo z roko poljublja, gre k zrcalu in si popravlja lase.) . Anučkin: Dovolite, rekli ste Sicilija. Ah je lepa ta dežela Sicilija? Ževakin: Ah, prekrasna! 34 dni smo z1' veli tam; take gore, taka drevesa, taka granatna jabolka in povsodi italijanske take rožice,, da bi jih človek kar poljubljal. Anučkin: Ali so dobro izobražene? Ževakin: Odlično! Tako so izobražene, kakor pri nas same grofice. Greš po ulici iJj gledaš temnopolte krasotice, pri vsaki hi3' balkonček in ravna streha, kakor ta tla, i" pozdraviš tako rožico, seveda pazi, da butiš z glavo ob zid (pokaže poklon). * ona zopet tako (pomahne z roko). Seveda. ogrnjene z belo tančico, v ušesih z veliki'111 uhani, prepasane s svilenim pasom. Tvoj nedeljski tovariš. Rev. J. C. Smole/ TEDENSKI KOLEDAR. 25. po bink. — O gorčičnem **-nu. Mat. 13. 14 Nedelja — Jozafat, škof in muč. 14 Pondeljek — Gertruda, dev., Leopold, škof. 16 Torek — Edmund, škof. 17 Sreda — Gregor, spoz. 18 Četrtek — Maksim, škof 19 Petek — Elizabeta, grof. 20 Sobota — Feliks Val., op. —o— PETINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu ... je podobno kvasu. —Mat. 13, 31, 33. . Priliki današnjega sv. evangelija, o gorčičnem zrnu in o kvasu, se tičete v prvi vrsti sv. cerkve; je to ono božje kraljestvo na zemlji, ki je rastlo kakor gorčično zrno in spremenilo ljudi kakor kvas. Rastlo je: cerkev je bila pričetkom le majhno gorčično zrno — samo dvanajst apostolov; pa se je razširila po celem svetu in je danes velikansko drevo, ki razširja svoje veje po vseh delih sv'eta. Spremenilo je to kralje-stva ljudi: kjer se je cerkev razširila, tam so se ljudje spremenili, Kristusov nauk jih je Prešinil, iz volkov so postali Jagnjeta, iz divjih narodov mirna ljudstva, če so odkrito-Srčno sprejeli Kristusov nauk. Ti dve priliki pa lahko obra-camo tudi na vsakega posameznega človeka. Tudi v naših srcih- mora vladati božje kraljestvo, in vladalo bo, če smo sveti. Rasti moramo torej v svetosti; duša naša mora postati sveta, vsa mora biti proniknje-na s Kristusovim naukom in mora po njem živeti. Na to stvar hočem obrniti da-n^s vašo pozornost, pokazati vam hočem, kako se je ta prili-ka o rasti v svetosti izpolnjevala na svetnikih in kako se mora izpolnjevati na nas. * * * Noben človek ni postal naenkrat, takorekoč čez noč svet. ^»ak si je moral svetost šele pričel pronikati Petrovo dušo. Vidimo to iz njegovega življenja; koliko je imel še nepopolnosti, katere je moz-al odložiti! Njegova vera še ni bila popolna. Spoznal jo je sicer pozneje, ko je spoznal Kristusa in njegov nauk in videl njegove čudeže: "Ti si Kristus, Sin živega Boga." Vendar je še pri poslednji večerji Gospod očital apostolom: "Toliko časa sem že med vami, pa me še ne poznate." (Jan. 14, 9.) Svojega Odrešenika, svojega Gospoda še niso dobro poznali. Pri Petru je to videti iz tega, da se je takoj po Gospodovi smrti skril, ker se je bal, kakor da bi bil pozabil, kar je Gospod napovedal, da bo tretji dan vstal iz stus sam: "Učite se od mene, ker sem krotak in ponižnega srca!" Sv. Frančišek je bil res krotkega in ponižnega srca. Sv. Vincencija Pavlanskega je tako prevzela Frančiškova krotkost in ponižnost, da se mu je zdelo— kakor pravi sam — da vidi Gospoda samega. Je li pa dosegel Frančišek naenkrat tako krotkost in ponižnost?" Ne, bil je v začetku jako nagle jeze. Toda premagoval se je, prizadeval si, da bi gorčično zrno v njem rastlo, da bi se kvas ponižnosti, krotkosti v njem skvasil. Kolikokrat se je vrgel k križu'Gospodovemu in prosil za milost ponižnosti, krotkosti; kolikokrat je zatiral in uduševal nagnjenost k jezi! Sam o sebi pravi sv. Frančišek: "Pogodbo sem sklenil z jezikom, da bo molčal, kadar se srce razvname, da bo govoril šele potem, ko se je srce pomirilo!" Tako se je premagal. Postal je zgled krotkosti in ponižnosti, gorčično zrno jezrast- mrtvih. Njegova ljubezen ni bila popolna; dokaz nam je, da ]0 v njem, kvas krotkosti je ta-je enkrat Gospoda vprašal: ko skvasil njegovo dušo, da je "Mi smo vse zapustili in šli za teboj; kaj pa bomo dobili ka to?" (Mat. 19, 27.) Vprašal je po plačilu! Kdor Kristusa popolnoma ljubi, temu je že Kristus sam plačilo, on ne bo vpraševal Kristusa po plačilu za ljubezen! Da je bila Petrova ljubezen nepopolna, je videti iz tega, da je Gospoda zatajil; 4obljuboval je sicer, da ga ne bo nikoli zapustil; toda Peter je rastel v vsem: v veri in ljubezni. V Veri: postal je res skala, zato ga je postavil Gospod za glavo svoji cerkvi, zato je bil postavljen za pastirja vseh pastirjev, njemu je Gospod naloži!, da bo utrjeval v veri svoje sobrate. Rastel je v ljubezni: trikrat ga je Gospod vprašal: "§imen, Jonov sin, ali me ljubiš?" In Peter je goreče odgovoril: "Gospod, ti veš vse, ti veš tudi, da te ljubim!" (Jan. 21, 15.) In v tej ljubezni je za Kristusa trpel in umrl. Tako je. Peter, skala, rastel od nepopolnosti do popolnosti, od grešnega do krepostnega,, svetega življenja. Vzemimo drug zgled: sv. apostolž Pavla. Peter in Pavel sta vedno združena, imata tudi "skupen praznik. Naj bota združena tudi v tem oziru! Da ^adobiti. Ljudje se motijo, če .ni bil svetnik, dokler je bil Pa-mislijo, da so bili svetniki, ka- jvel, razumemo, ker je bil Kri-terc častimo, ki se sedaj radu- stusov sovražnik. Toda Savel Jejo v nebesih, že takoj od pp cetka sveta, da so celo svoje ^vljenje v svetosti preživeli, ^sak je moi'al delovati z gorečnim zrnom in s tem kvasom v evangelju, to je, moral se je Posvečevati, poboljševati, da je Postal popolen. Videli bomo to nekaterih zgledih. Prvi, katerega si vzamemo za ^led, je sv. apostol Peter. Kristus ga je postavil za poglavarja svoje cerkve, za skalo, • na kateri je ustanovil svojo cerkev, njegov zgled bo gotovo najbolj pripraven. Ali je bil Peter svet takoj od pricetka? ^e! Spomnite se dobe, ko ga je gospod poklical za apostola! ^ilo je to takrat, ko je učil množice iz čolna in rekel Pe- se je spreobrnil, postal je Pa-vej ;toda je li postal svetnik naenkrat? Ne! Tudi pri njem je moralo rasti gorčično zrno, tudi njega je moral skvasiti kvas svetosti. Sam o sebi pričuje, kakovse je bojeval, kako se trudil, da bi v dobrem napredoval. V listu k Rimljanom (7, 18) piše: "Vem namreč, da ne prebiva v meni (to je v mojem mesu) dobro, ker voljo imam, dovršiti pa ne morem. Dobrega, kar hočem, namreč ne delam, marveč hudo, česar nečem. Spoznam torej v sebi tako postavo, da se me hudo drži, ko hočem delati dobro . . . Vidim drugo postavo v svojih udih, ki se u-stavlja postavi mojega uma in me lovi z grešno postavo, ki jd Vincencij ,Pavlanski rekel, kakor sem omenil zgoraj, da se mu zdi, da vidi Kristusa samega. Preneham z zgledi; navedel bi lahko svetnika za svetnikom in vam na njihovem zgledu pokazal, kako se je nad vsakim izpolnila prilika današnjega evangelja; kako si je moral vsak prizadevati, da je postal svetnik. Zakaj sem vam navedel danes jte zglede? Da bi vam pokazal, kaj je naša dolžnost, in katera pot pelje v nebesa. Naenkrat, Čez noč, ne bo nikdo izmed nas postal svetnik, prizadevati si moramo, da bomo odlagali napako za napako, greh za grehom. Gorčično zrno je bilo položeno v naše srce pri sv. krstu, Kristusov kvas je bil zamešen v našo dušo pri krščanskih naukih, prizadevajte si sedaj, da bo zrno rastlo, da bo kvas Kristusovega nauka vas prekvasil. Ne bodite nepo-trpežljivi, ne obupajte takoj, če vidite la malo uspeha; spominjajte se vedno Gospodovih besed: "Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki počasi raste! Molite, prosite za milost božjo, kakor so molili svetniki, prizadevajte si, kar je vaši moči, prejemajte pogosto zakramente, in Bog vam bo podelil svojo milost, da bo tudi v vaših srcih rastlo kraljestvo božje. Amen. -o- Prijatelji in somišljeniki držite . POZOR NAROČNIKI! (Ta članek naj gotovo prečita vsak!) Glede stenskih koledarjev se nam zdi potrebno še nekoliko pojasniti našim naročnikom. V krajih, kjer imamo naše lokalne zastopnike, dobe naročniki svoje koledarje pri zastopnikih, ker smo jih njim poslali za vse. Ako toraj zastopnika ne bo kmalu v hišo, naj se naročniki potrudijo k njemu in tam plačajo naročnino in dobe stenski koledar. Če pa to ni mogoče, pa pošljite naročnino naravnost nam in mi Vam bomo poslali koledar. Ne odlašajte pa, ker smo tiskali le omejeno število koledarjev in če se zglasite prepozno, se zna zgoditi, da koledarjev ne bomo več imeli. V vašo korist je toraj, ako plačate naročnino TAKOJ in si preskrbite stenski koledar. Dalje so se nam nekateri zastopniki pritožili, da morajo po tri ali štirikrat v eno hišo, predlo je naročnik pripravljen, da nu plača naročnino. Prosili bi prav lepo vse naročnike, da naj tega nikar ne delajo, ker s tem vzamejo pogum zastopniku.— Kakor veste, večina naših zastopnikov iz prepričanja za dobro stvar in iz požrtvovalnosti opravlja ta posel, da Vam prihrani delo pošiljanja in pisanja in da tako agitira in razširja katoliški tisk. Zato ne odpravite zastopnika z izgovorom, temveč imejte potrebni denar pripravljen in mu ga s prijazno besedo izročite. On Vam bo dal koledar in oba bosta vesela Irazširjenje in zadovoljna. Vsi naročniki CA. Živeli nikom, katere pridobe, drugi novi naročniki pa dobe od nas svoj koledar. Lepo bi bilo, ako bi vsi naši naročniki pokazali svojo katoliško zavednost s tem, da obnove naročnino, ne da bi jih bilo treba še posebej opominjati in pa pridobe tudi svojega prijatelja ali znanca, da se naroči na list. S tem boste dali lepo spričevalo sami sebi, navdušili pa boste znova tudi one, ki delajo in se bore za povzdigo in AMER. SLOVEN-zavcdni naroč- MALI OGLASI. HliK IN LOTE. vsi sedaj vedo, da je kampanja v tiru in da je čas za obnovitev naročnine in se vsak lahko na to pripravi. Mož in žena naj se o tem pogovorita, da v slučaju če enega ni doma, drugi ve, kaj mu je storiti, ko pride zastopnik v hišo. Za vsako uslugo in naklonjenost napram našim zastopnikom od strani naročnikov se tem potom uredništvo in uprav-ništvo lista že v naprej prav iskreno zahvaljuje. Naši zastopniki izroče stenski koledar tudi novim naroč- niki! SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST NemžeeK 1439 W. 18th St. CHICAGO, ILL. IZDELUJE N AJBOLJSF SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 3Q-LETNO IZKUŠNJO! "PRVA NAGRADA" Chicago Rapid Transit Company gesla: vsak naročnik naj pridobi enega novega naročnika v zaključni jubilejni kampanji! KAKŠEN IE VAŠ ŽELODEC? Moj je dober, hvala. A ni vedno tako. Lahko ozdravite dyspepsijo,^ zaprtje, želodčni katar, riganje, težave okrog srca, kislino v žclodcu, nervoz-nost, glavobol, slabo sapo in dr., kakor sem jaz. Ne pošljite enega centa Zagotavljam Vas, da bo učinkovalo kar Vam bom jaz poslal za zgoraj navedene bolezni. Ko boste prepričani, da Vam jc pomagalo, potem mi boste poslali $1.00. Ni li to zadovoljivp? Pišite takoj. THEODORE H. JACKSON SO-c, Stratford Bldg., Syracuse, N. Y. NA konvenciji American Electric Railway Association, ki se je vršila meseca oktobra v Clevclandu, »je dobila Chicago Rapid Transit konipanija srebrno kupo za zasluge, ki si jih je stekla s svojim prevoznim sistemom električne železnice. Storila je vse kar je mogla najbolje za udobnost potnikov. Tekma ki se vršila pod pokroviteljstvom izvr-ševalnega odbora družbe po Forbes Magazine, je bila dostopna - vsem železnicam v /.ed. i rz., ki vozijo električnim potom. Gotovo je tudi v čast chikaškemu ljudstvu, da jc ravno njihova Rapid Transit družba (Elevated Lines) odnesla prvo nagrado. Nad šestdeset vprašanj jc bilo stavljenih, na vse te jc pa Rapid Transit družba povoljno odgovorila Ko so sodniki pregledali operacijo te črte! so prišli do zaključka, da je operacija te družbe prvovrstna. Sodniki se ozirali na sledeče. Sistematično treniranje uslužbencev, po katerem se vzgaja sposobno moštvo, da so mu znaue obligacije do potnikov. .'The Cleaner Clean Station Campaign,." pri kateri so potniki veliko pomagali in šli na roko uslužbencem. Podaljšanje postajališč, da se ob velikem prometu ne dela nepotrebne zamude pri vstopu in izstopu z vlakov. Vlaki z osmimi vozovi, kar je velikega pomena za udobno potovanje z Rapid Transit. Organizacija in oprema kompletne "Field Hospital Unit", ki se vzdržuje za slučaj nesreče in jc potnikom na razpolago. Vporaba praznega sveta, ki je last kompanije, ljudstvu za igrališče in vrtove. Sistem za kooperacijo z domačimi organizacijami, po katerem se pomaga mestu do napredka v vseh ozirih. Ta nagrada naj bo vir resne zadovolj-nosti, našim 7000,000 dnevnim potnikom, ki so pomagali s svojo kooperacijo veliki družihi uslužbencev Rapid Transit Employes, da je prišlo mesto Chicago do tq časti. RAPWsitlineS the easy, cftiick way to get about Chicago. tru: "Pojdite in razprostrite jv mojih udih. Jaz nesrečni člo-ttireže!" Peter mu je rekel: jvek! Kdo me otme iz telesa te Gospod, celo noč smo lovili, smrti?" To, prijatelji, so jasne lJa nič vjeli, toda na tvojo be sedo bomo še enkrat razprostr-11 mreže." In ko so to storili, so Najeli toliko množico rib, da se trgala mreža, da so napol-nili oba čolniča, tako da sta se potapljala. Ko je to Peter vi-je padel ves prestrašen k 'ospodovim nogftm in vzklik-?U: "Pojdi od mene, Gospod, kur sem grešen človek." Sem Sfešen človek -v- kaj pa prizna-V.a tu Pefcer. Da si je svest svo-Jlh grehov, da ni čist, da ni svet. -Gospod mu je tedaj re-,. ■ "Ne boj 148 Indiana Ave. 43-p„s,t PRODA: 2 stan. les. poslopje po 5 sob, 'ht. w. trdi les, lepo izdelano, lota 50x246, gaiaža za 2 kari. Dohodki mesečno $70. Cena $13,000. Na lahka odplačila. 272 Shenstone Road, Riverside, 111. Phone River-side 128-J_40-p do p 6 SOB HIŠA, oriental stucco, 30 čev. Iota, garaža za 2 kari; porč v steklu in zamrežen, vel. podstrešje, cesta in alley tlakovana, blizu cerkve in šole. 6423 S. Hermitage Ave. ____48-s do s NOVA 2 STAN. hiša po 5 sob, 2 peči ht w. tla trdi les, blizu cerkve. Cena $4000 — 822 N. Kedvale Ave. '_ _44-s,t,sr ROOMING HOUSE 42 sob; 4 garaže vedno polne, lease 6 in pol let. rent $335. $5000 takoj, proda ker zapusti mesto. 6230 Kenwood Ave. __45-s,t,sr ZID. POSLOPJE 6 sob, porč v steklu, vhod s strani. "Weather strios". $8750 takoj $3350, mesečno $75. — 6023 S. California_53-t,sr,č ŠELE DOKONČANO 2 stan. poslopje; po 5 sob; parna top. cena $13,750; $2000 takoj, mesečno $50. 3036 Lotus Ave. Ph. Forest 3123. ____52-t,sr,č "BARGAIN!" Primoran prodati zid. hišo 7 sob; w. ht., garaža 3 kare, vogal 50 čev., skozi in skozi moderno; dobra transportacija blizu šole in cerkve ter parka. $8000. Enevold Realty & Mortgage Co., 3211 West 63rd St Hemlock 4900.________51-t,sr.č HOTEL 32 SOB, lepa prilika za zakonska za dobro življenje in pri tem lahko zaslužita lep denar. 25 let na prostoru. 704 W. Madison St. 50-t,sr,č 2-NADSTR. zid. octagon spredaj, 5-5 sob ,porč v steklu; parna top. Cena nizka.. Lastnik 7728 East End Ave. ________54-t.sr,č "7 ROOM BRIDGE COTTAGE," centr. kurjava; cena $3800, obroke. 1308 Heath. _ _ 5o-t,sr,č BUNGALOVV 5 SOB, vac lnoderno', 1 leto staro garaža, 5 minut do postaje. Prodati mora takoj. $13,0(H), takoj $5000. Lastnik 2249 \V. 115th Street. Beverly 4014. _ 57-t,sr FAR ME N A PRO D AJ 40 AKR. za $20Q0, farma za kokošje-rejo, hiša 6 sob, vel. kokošnjak, garaža in druge pritikline; tudi 1000 kokoši, krava, konj. Cor. De Keyzer, ima tudi druse ugodnosti za prodati) Holland, Mich. 47-s do ž 160 AKR. La Porte Co. Vel. dobra poslopja, $125 za aker. C. M. Miller, 192 N. Clark St. 49-s,t,sr _______UGODNA PRILIKA GROCERIJA ustanovljena pred 20 leti, čisto brez dolga, na Commercial Ave., vzame kot pogoje tudi 2 ali 3 stanx hišo v bližini 79. ceste, kot del plačila. Elmer Jordan & Co., 2871 E. 79th St., Sangamon 7900,— Vprašajte Mr. Funk.__ 36-tdot BARBER SHOP 3 stoli, parna t., t Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. MUII1M1III1M ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA Francoski spisal Erckmann-Chatriari, Poslovenil A|. B. J V Doberdobu so aretirali (v Gergoletovi gostilni Jos. Jar-ca, ki je baje nevaren "sovver-sivo" in komunist. Govoril je nekaj o starih časih, pa ga je zavrnil fašistovski tajnik Fer- Klipfel, Cebedej, seržant Pinto in vsi drugi, ki sem jih poznal od stotnije, so bili še zunaj. Bojni hrum je bil tako grozen, da ga ni mogoče opisati. Dim se je valil preko streh, o-peka je padala z njih na cesto, krogle pa so podirale zidove »ali pa z groznim pokanjem lomile tramove. Obenem so od vseh strani drli v vas naši vojaki po ulicah, čez meje in plotove na vr-tih. Vsak hip se je kdo obrnil ter ustrelil. Pomešani so bili od vseh polkov, brez čak, raztrgani, s krvjo oškropljeni in razljučeni. Še danes, po toliko letih, jih vidim pred sabo: bili so sami otroci, od petnajst do dvajset let stari in vsi še brez brk. Zdaj so Prusi pod vodstvom' starih častnikov, ki so venomer kričali: "Naprej! Naprej !" navalili na nas kakor čreda volkov, ki skačejo drug drugemu na hrbet, da hitreje pridejo naprej. Nas dvajset do trideset mož pa je izza skednja nasproti vrtu, v katerem je stal majhen ulnjak in visoke, cvetoče črešnje, pričelo z brzostrelbo na te lopove, ki so hoteli niže doli poskakati preko nizkega zidu in osvojiti vas. Ne vem, koliko izmed njih je zopet popadalo nazaj med druge, komaj da so prilezli na zid, a na njih mesto so vedno znova prihajali drugi. Na stotine krogel nam je žvižgalo okrog ,ušes ter se sploščevalo ob zidu, apno je padalo s sten, slama je visela s prfečnih brun, velika vrata na levi so bila čisto preluknjana od krogel, mi pa smo bili za skednjem1 nabili puške ter skakali zdaj naprej zdaj nazaj ter streljali v gruče. To je trajalo toliko časa, kolikor ga je bilo treba, da smo namerili in izprožili, a vendar jih je že kakih šest Z' obrazom proti tlom padlo na oglu skednja. A bili smo tako razljučeni, da se niti zmenili nismo za to. Ko sem desetikrat skočil naprej, mi je med tem, ko sem pomeril, puška padla iz rok. Pripognil sem se, da bi jo pobral, pri tem pa sem padel čez njo — dobil sem kroglo v levo ramo. Kri mi je lila po prsih kot topla voda. Skušal sem vstati, a nisem mogel drugega, kakor da sem se naslonit ob zid. Zdaj mi je tekla kri do stegen in spomnil sem se, da moram takoj umreti, in mraz me je stresel. Tovai-iši so še vedno streljali preko moje glave, Prusi pa so odgovarjali brez prestanka. Ker sem se bal, da bi me druga krogla popolnoma ne ubila, sem se z desno roko,1 da bi prišel naprej, s tako močjo oprijel ogla, da sem padel v jarek, po katerem je tekla voda s ceste na vrt. Moja leva roka je bila težka kot svinec, v glavi se mi je vrtelo; sicer sem' še vedno slišal pokanje pušk, toda le kakor v sanjah. To je gotovo trajalo dalje časa. Ko sem zopet odprl oči ,se je že nočilo in Prusi so šli v temi mimo po ulici. Cela vas jih je bila že polna. V vrtu meni nasproti je bil star general, gologlav in belolas na velikem rjavcu. Z rezkim glasom je ukazoval, naj pripeljejo topove, in nekaj častnikov je. oddirjalo z njegovim poveljem. Poleg njega je stal na nizkem zidu, ki je bil pokrit z mrtveci, eden njihovih ranarjev ter mu obvezoval roko. Na drugi strani je nekoliko bolj zadaj sedel na konju suh ruski častnik, mlad mož, ki mu je glavo pokrival klobuk z zelenim, visečim perjem. Vse to sem vi- del na prvi pogled: starca z debelim nosom, širokim, ploščatim čelom, živimi očmi in drznim obrazom; druge okrog njega; zdravnika, majhnega, plešastega moža z očali. Potem pa kakih šest- do osemsto korakov proč med dvema hišama naše vojake, ki so se zbirali in urejevali. Vse to mi je bilo pred očmi, kakor bi še danes ležal na tistem kraju. Streljali niso več, a med Malim Goersche-nom in Kajo se je vzdignilo grozno vpitje. Culo se je votlo bobnenje, rezgetanje, preklinjanje in pokanje z bičem. Sam ne vem', zakaj sem zlezel iz kolesnic ter zopet naslonil ob zid. Isti hip sta pri prvi vaški hiši okrog ogla zavila dva šestnajstfuntna topa, pred vsakim po šest konj. Jezdeči topnioar-ji so na vso moč z biči naganjali konje in kolesa so-rezala v kupe mrtvecev in ranjencev kakor v slamo, da so kar kosti pokale. Odtod grozno vpitje in kričanje, katero sem slišal — l^isje so se mi ježili na glavi. "Semkaj!" je starec kričal po nemško. — "Merite tja doli, med tisti dve hiši poleg vodnjaka !" Takoj so obrnili topa, v diru so za njima pripeljali vozove s smodnikom' in kroglami. Starec, ki je imel levo roko v obvezi, je prijezdil bliže, da si vse ogleda. Med tem, ko so jezdili po cesti gori, sem slišal, kako je presekano govoril mlademu ruskemu častniku: "Recite carju Aleksandru, da sem v Kaji... Bitka je dobljena, ako mi pošljejo ojačenja. Nič dolgo posvetovati se . . . delati! . . . Pripravljeni moramo biti na silen naskok. Napoleon pride ... to čutim! V pol ure ga imamo pred sabo z gardo vred ... A naj stane, kar hoče, jaz se mu postavim ... A za Boga naj ne zamude niti minute . . . potem je zmaga naša!" Mladenič je oddirjal proti Malemu Goer-schenu, isti hip pa je nekdo rekel poleg mene : - "Tisti starec ... To je Bluecher . . . Lopov! če bi jaz le imel puško!" s Ko sem se ozrl, sem ugledal starega, iz-mozgariega, Suhega seržanta z razoranimi lici, ki se je naslanjal ob skedenjska vrata. Ker mu je bila krogla zdrobila ledja, se je z rokami namesto bergel upiral ob tla. Z rumenkastimi očmi je po strani gledal za pruskim generalom, že svinčeno višnjevi, u-pognjeni nos mu je kot kljun tičal v gostih brkih: njegov obraz je imel obenem grozen in ponosen izraz. "Ko bi jaz imel puško," je še enkrat .ponovil, "bi ti že videl, je-li bitka dobljena!" Midva sva bila še edina živa v tem kotu, polnem mrtvecev. Pomislil sem, da me drugi dan z vsemi drugimi zakopljejo tam na onem vrtu in da nikdar več ne bom videl Katarine. Solze so mi lile po licih. Nehote sem vzkliknil: "Zdaj je vsega konec!" Seržant me je pogledal po strani, in videč, da sem še tako mlad, je vprašal: "Kaj pa ti je, rekrut?" "Kroglo imam v rami, gospod seržant." "V rami — to je boljše nego v ledju. Ne bo te še konec." folja. Ker je izpregovoril še par besed, so ga aretirali. Da se bo zdela nevarnost večja, so pahnili z Jarcem v zapor še A-lojzija Gergoleta. in TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike. ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMALO — NOBENO PREVELIKO. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. J DR. t F. KONOPA ZDRAVpNoRbDKmKRG ,N X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni. 1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12. 326 -4MPISANO POLJE ^ ^-J. M. Tnmk.-< BARVE - MIZARSTVO -- ZELEZN1NA Prodajam vsakovrstne barve, varniše itd. po najzmernejših cenah. Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje in vse kar potrebujete v tem oziru za Vaš dom. — Prodajam tudi vsakovrstne šipe (šajbe.) John Kosmach SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽEI-EZNINO 1804 West 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0490. frCL- f»imi»»»»>* ^ 'gww'w w w » w mmmmmmmwmmm Zakaj se mučite S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STO-RIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI! Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas.* Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c.za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00. ^'jsiia EICHHOLZER & CO. 527 MAIN STREET, FOREST CITY, PA. Nekaj o zasebnem premoženju, tev za Gre pred vsem za zemljo ali grunt. Moderna civilizacija se zelo prepira o vprašanju, ali je zasebna posest zemlje opravičena, ali ne. Socialistična doktrina trdi, da ne. Papež Leo XIII. je v svojih enciklikah mnenja, da ima taka posest podlago v naravnem pravu. Socializem, ki se opira na nauke Marksove, mora dosledno trditi, da je zasebna posest bila uveljavljena po ekonomskem determinizmu. Zanika moralično podlago tega, ker veruje, da so ekonomske moči in procesi privedli svet do tega, kjer je, potom potrebe ali sile. Le evolucija ali revolucija bi prinesla izmenjavo. Vsekako kaže, da ni dosleden, ako se prizadeva z vso svojo močjo, da dela propagando za tako reformo. Ostane človeška prosta volja. Ako se svet uravnava po ekonomskih procesih, ga vsa propaganda ne, bo mogla izpremeniti. Druga šola, ki se približa socializmu, a ga ne doseže, se loteva zasebne posesti iz razloga, ker sega posest nazaj do prvega, ki si jo je prilastil. Vsi dpugi posestniki po prvem si lastijo pravico posesti le po prvem. Zdi se, kakor bi oni, ki Pristopajte * PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI Kranjsko - Slovenski Katoliški Jednoti delavstvo neko dobro stran, ker omeji včasih tako pogubno konkurenco pri po-praševanju za delo. Gospoda ki ima besedo pri omejevanju, bo pa za delavski dobrobit zelo malo ležeče, narobe, kot vele-kapitalisti bi raji videli, da bi mnogo delavcev dohajalo in bi mogli s tem tlačiti mezde dol. Oni, ki imajo zdaj v ameriški javnosti glavno, besedo, so se nakrat začeli bati za "ame-rikanizem." V nevarnost ga spravljajo baje naseljenci, k' prinašaja sem malo od teh krogov različno mentaliteto. Za svoje svrhe so si izmislili nekaj, kar v resnici nikjer ne obstaja, in to je izraz "nordiška plemena." V Evropi so dolgo časa u-ganjali pravi humbug z germanskim plemenom. Bivši nemški kajzer je pri svojih znanih govorancah do smešnosti pou-'darjal pomen germanstva, ker potem 'je upal, da bo s tem vjel na li-'manice Angleže. Hudo se je urezal, ker kramarji so se toliko zmenili za germanstvo, kakor kdo za lanski sneg, ko je prišlo do odločitve. Nekaj sličnega se dogaja zdaj v Ameriki glede nordic races. Za itiejo tiči pred vsem protestantovska nestrpnost. — Sklicevanje na omiko je goli prvi pride, smel vzeti kolikor bluff, saj se-Italijanom vobče se mu zljubi, in bi lahko odri- ne more odreči, da bi ne bili nil vse druge in naj bi tudi silno veliko doprinesli za omi-stradali. ]ko, enako Francozom, in ima- Od stališča katoliške morale mo neki delež tudi Slovani, pa on nima pravice po narav- enako Grki, Armenci, nem zakonu, da gfe do take' Udarili bi radi katolicizem, meje o pridobitvi zemlje. V'in katolicizem zadostuje, da svoji razpravi "Distributive n. pr. Ircev nočejo pripoznati Justice" poudarja znani katoli- za nordic race. Tu je pes poko- ški pisatelj o socialnih vprašanjih, John A. Ryan, da tako obsežno prilastovanje zemlje ni opravičeno. On pravi: "Zdi se, da ni tehtnih razlogov misliti, da je prvi prišlec opravičen lastiti si več zemlje, kakor je more obdelati s svojim delom, ali s pomočjo onih, ki hočejo biti raji njegovi uslužbenci ali na-. jemniki, kakor bi bili neodvis-'no posestniki." Dalje pravi: "Krščansko naziranje o globokem omejevanju zasebne lastnine je dobro utemeljeno v določbi papeža Klementa IV., ki je dovolil, da smejo tujci zase- pan. Okrepili bi radi protestan-tizem, in za to odpirajo vrata protestantovskim deželam. Dosegli bodo težko kaj. Za , omiko boro malo. Ali more ko/ 1 omike priti iz krajev, kjer sta dve tretjini otrok nezakonskih? Vsa ta omika je samo tamtam. Enako je glede protestantiz-ma. Po svetovni vojni je v mnogih evropejskih deželah, iz katerih se \rekrutirajo nordic | races, mrtev. Postali so navadni pogani. Se bodo zelo urezali. Sicer pa bodo težko ta nordiška drevesa zrasla v nebo, Posluje že 33. leto. V tej dobi je dosedaj "" 6ala raznih podpor v znesku izpla- $2,825,153.00 TA JEDNOTA JE SOLVENTNA ALI NAD lOO-PROCENTNA. Njeno premoženje znaša $1,600,000.00. \' Članstva v obeh oddelkih šteje nad 30,000. Ima 170 krajevnih društev širom države. Glede pojasnila za prtetBp vprašajte kakega uradnika(co) našega krajevnega društva. — Glede ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) pišite na glavnega tajnika: Jos. Zalarja, 1004 N. Chi-cago 9t., Joliet, III. Nagrada za ustanovitev znaša $20.00. V MLADINSKI ODDELEK SE SPREJEMA ČLANE V STAROSTI OD 1—16 LETA. KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NASI K. S. K. JEDNOTI! K \ sti tretjino posesti, katere* po- kakor prej niso germanska, sestnik sam ni hotel obdelati." Ryan po pravici omenja, da zloraba zemlje v zgodovini, ne prihaja toliko od onih, ki so si pridobili pravico do posesti po nasledovanju od prvega, ki je vzel zemljo v posest, kakor bolj od onjh, ki so pozneje zemljo zasedli. Sedanje ekonomske razmere so krivične. Vedno pa je treba imeti pred očmi, da je katoliško naziranje ravno tako nasprotno ekonomskim krivicam, kakor je tem nasproten najbolj radikalen socialist. Kdor drugače misli ali piše, dela vedo-ma ali nevedoma katoliški cerkvi krivico. * * * Kam pes taco moli? Kaj je pravzaprav za prizadevanjem omejiti priseljevanje? Ni dvoma, da ima omeji- VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi Phone: Canal 4340. 1320 W. 18th St. Chicago, 111. Vence za pogrebe, šopke za neveste in Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom. Cene zmerne. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz- deljavo. 1758 W. 21st Street in Wood, Chicago, HI. Izvrstni sladoled, mize za goste ZVEZA RUMUNIJE Z OGRSKO. Budimpešta, Ogrsko. — Bivši justični minister Emil Nagy je izjavil v parlamentu, da je vse pripravljeno za skorajšno zVezo Ogrske z Rumunijo pod eno vlado. Vel. Britanija načrtu ne nasprotuje. ' V parlamentu ni nihče temu načrtu nasprotoval, kar znači, da se večina z njim strinja. Roža sveta je ime našemu prihodnjemu romanu,' ki ga bomo začeli v kratkem objavljati v našem listu. Na to krasno nadvse zanimivo povest so nas opozorili že številni, in to že par let nazaj. Pa na vrsti so bile druge in zato ta zanimiva povest prihaja šele sedaj na vrsto. Roman "ROŽA SVETA" je skoz in skoz zelo napet roman. V povesti igrata glavna vlogo viteza in pa "Roža sveta". Drzo-viti pohodi teh dveh vitezov v najnevarnejše in najtajnejše kota za Rozomundo, ki je postala ujetnica turških velikih vizirjev in drugih, delajo povest tako zanimivo, da čitatelj pričakuje nestrpno vsakega nadaljevanja. Resnično tako zanimive povesti doslej še nismo imeli. Vsakogar, ki ima količkaj veselja do čitanja opozarjamo na to povest, da jo naj čita od kraja, da mu ne bo žal pozneje, ko mu bodo drugi pravili, o zanimivosti tega romana. Ker pride povest na vrsto v kakih dveh ali treh tednih zato prosimo zlasti gg. zastopnike-(ce)x kakor tudi vse agitatorje v tej zaključni jubilejni kampanji, naj sedaj pridno agitirajo za nove naročnike, da bodo isti & deležni tega zanimivega romana- i i i I