Stev. 37 V Mariboru 10. septembra 1896. Tečaj XXX. Slovenski Gospodar. List ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v .Mariboru s pošiljanjem na i Posamezni listi dobo se v tiskarni in pri g. Novak u na velikem trgu po 6 kr dom za celo leto 'i glil. 50 kr., za pol leta 1 gld. BO kr.. za četrt leta Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. 15 kr. — Naročnina se pošilja uprarnlštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice Za oznanila so plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., bštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. dvakrat 13 kr«, trikrat 16 kr. Terstenjakova slavnost. Prelepa je bila svečanost, katera se je dne (i. sept. vršila v Št. Juriju na Sčavnici, velik praznik za krasno Ščavniško dolino. Odkrila se je namreč spominska plošča na rojstni hiši jednega največjih Slovencev novejše dobe, slavnega učenjaka Davorina Terstenjaka. Vrli Št. Jurij je oni dan pokazal, da ve ceniti nesmrtne zasluge svojega svetovno čislanega rojaka, za kojega ga smelo zavida vsa slovenska domovina. Že v soboto večer (dne 5. sept.) naznanjal je gromovit strel Slovenskim in Ljutomerskim goricam bodočo slavnost; ko se je pa stemnilo, zasvetil se je celi Št. Jurij v blesku mnogo-brojnih lampijonov, ki so, kakor čarobne zvezde, žareli v različnih lučicah. — K slavnosti prihitelo je od blizu in daleč na tisoče ljudstva. Ista se je začela po hvalevredni slovenski navadi s slovesno službo božjo, katero je opravil č. g. prof. dr. Medved iz Maribora. V navdušenem cerkvenem govoru je proslavljal posebno dve zlati lastnosti slavnega Terstenjaka: njegovo učenost in jekleno značajnost; vnemal je ogromno množico vernega ljudstva, naj v tem velikega pokojnika posnema, da bomo visoko izobražen, a tudi značajen, nravno popolen narod. »Da bomo narod poštenjakov, da bomo narod vrlih mož!« Po skupnem obedu na vrtu gospe Kreftove bil je odhod v Kraljevce, rojstno vas Terstenjakovo. Od vseh stranij je došlo toliko zavednega ljudstva, da se nam je zdelo, slovenski tabor se je otvoril. Naravno divna dolinica kraljevska še gotovo nikdar ni videla toliko ljudij, ki so prišli slavit njenega največjega sina. Pred rojstno hišo je bil postavljen govorniški oder, bogato okrašen s cvetočimi venci in s podobo cesarjevo ter Terstenjakovo. Slavnostni govornik, g. dr. Mat. Murko iz Dunaja, opisal je v vznesenih besedah življenje Dav. Terstenjaka in našteval preobile zasluge, katere si je pridobil na znanstvenem polju. Neumorna delavnost in brezmejna navdušenost za napredek in vsestranski blagor slovenskega ljudstva sta vedno odlikovali velikega Terstenjaka. Z odločnostjo moramo tudi mi zahtevati slovenske pravice in pospeševati ugled slovenskega naroda. Po govoru se je odkrila — ob gromenju topičev in viharnimi živio- in slava - klici neštete množice spominska plošča na rojstni hiši. Oduševljenje je bilo splošno; spoštljivo se je narod klanjal v odkritosrčni hvaležnosti veleučenemu duhovniku in narodnjaku. Vsakdo je z neomejenim priznanjem hral lepe besede, ki so vrezane na plošči: s . „Kdo za napor in trud bi znal. In kdo poznal trpljenja.ii^Kj? Življenje Ti si žrtvoval ' ^iv Za domovino, znanost, Da, to je storil dični naš Terstjpvčak, kojega slava je prošinjala srca vseh navzočih, ^(jii.rif. J urtela, ki si je za prireditev Terstenjakove slavnosti "pridobil največ zaslug, je izročil spominsko ploščo nečaku Davorina Terstenjaka v varstvo in v proslavo velikega učenjaka, (i. župnik Kunce, neutrudni denarničar slavnostnega odbora, se je zahvalil za obile darove, ki so omogočili pomenljivo svečanost. V ganljivem govoru se je g. .žflpnik Jurkovič spominjal slovenskih mater, kojih trud.in skrb odgojujeta slovenskemu narodu toliko vrlih sinov. Solnce se je že jelo nagibati k zatonu, ko smo veselih in navdušenih src polagoma zapustili rajskolepe Kraljevce. Večina udeležnikov se je vrnila v Št. Jurij, kjer smo na vrtu gospe Kreftove še pozno v noč veselili se prekrasnega, nepozabnega dneva. Bila je to slavnost, spodobna nesmrtnega Trstenjaka. Najlepše vreme, divno petje v cerkvi in v Kraljevcih, kjer so se po ljubkih glasovih odlikovale deklice Slovenskih goric, ogromna udeležba in nepopisno navdušenje — vse je blagodejno pripomoglo, da bode trajen in neizbiisljiv spomin na Terstenjakovo slavnost. „Kristus in socijalna demokracija." Tako se imenuje članek, kateri izšel v »Delavcu« in se zdaj kot posebna knjižica razširja. S tem zvitim člankom so se podali socijalisti med naše verne kmete, da bi premolili tudi te, kakor so že toliko nepremišljenih delavcev. Kmelje, ako dobite v roke tisto »sveto pismo socijalistov, ne čitajte in ne verjamite mu kar v en dan, ampak pomislite, kako uči večna resnica, Kristus jfram v evangelijih. Da pa bodete lažje razvideli veliko/asprotje nauka Kristusovega z nauki socijalistov, podanl£tukaj-re nekoliljo primerov: V^era je zasebn/ zadeva. V verskih zadevah mora bili popolnoma svoboda in ložje je nesti psa na lov, kakor pa koga prisilili, naj veruje na nadzemeljske stvari.« Tako pravi socijalist. Kako pa si misli to svobodo? Nobeden bi ne smel javno pokazati, da kaj veruje, niti moliti, niti otrok poučevati v veri, ker pravi, da njegovi nazori, »silijo spoštovati vero posameznika, dokler jo dotični obdrži za sebe«, torej pokazati bi je ne smel. Od kod pa bo pa človek vero vzel, ako ga ne bo smel o njej nikdo podučevati? . Socijalist pravi, da Kristusovim »čudežem človek lahko verjame, pa tudi ne verjame«; potem pa pristavi, da je »Kristus sam svaril pred preroki, ki bodo čudeže delali, pa se jim ne sme verjeti.« O, bedarije! Socijalist veruje Zveličarjevim besedam, da so prave, njegovim čudežem pa ne! Socijalist pravi da »Kristus sam ni cenil gole vere« in vendar sveto pismo pravi, da je obljubil: »Kdor veruje, bo zveličan, kdor pa ne veruje, bo pogubljen«. Ako to premislimo, čuditi se moramo, kako more socijalist napisati tak-le stavek: »Ako tudi kdo nič ne veruje, pa je pošten.... se sme trdili, da živi bolj v smislu Kristusovih naukov, kakor pa listi, ki veruje...« Ali ni to gola bedarija? Kedaj je Kristus dovolil komu, da naj ne veruje, ako hoče živeti po njegovih naukih? Ako pa ni treba verovati ničesar, kako pa potem govori socijalist o grehu, omenjajoč »Ali ni Kristus tolikim mestom oznanjal pogin radi njihovih pregreh. < Čudno, sedaj so mu najedenkrat cela mesta pregrešna, prej pa je vedel le o zasebni veri, katero naj bi obdržal vsak sam za-se! Člankar sam pravi, da je Kristus učil: »Vse, karkoli vam farizeji in pismouki reko izpolnjevati, izpolnjujte in delajte. Po njih delih pa ne delajte; ker govore, pa ne delajo.« Torej je Kristus sam zapovedal, naj verske učitelje in duhovnike ubogamo, akoravno bi oni sami svojih naukov ne izpolnjevali. Čudno, da potem pravi v isti sapi; »Kakor je tudi bil Kristus veren, tako je sovražil tačasno cerkev in duhovščino.« Glejte ga no, naenkrat je pozabil, kaj uči Kristus! Nič neče vedeti, kako se je pokoraval Kristus judovski cerkvi, akoravno ni'bila popolna. Kako se je posvetoval kot dvanajstletni mladenič z duhovščino in kako je obiskaval tempelj, kjer so učili duhovniki in kako je izganjal krošnjarje, — kateri so hoteli imeti »nebesa že na tej zemlji« — kakor socijalni demokratje, — z bičem iz tempelja! Nič ne ve, kako je poslal očiščene gobavce k duhovščini na ogled, kakor je zakon tirjal. Socijalist trdi dalje, da je Kristus učil da »na skrivnem naj bi se molilo.« In vendar vemo, da je Kristus zahajal na posvečena mesta molit, da je učil skupno moliti in še izrecno dodal besedilo molitvi: Oče naš,... Daj nam,... Odpusti nam itd. Vemo tudi, da je na Oljski gori sam grajal apostole, ker niso mogli ž njim »čuti in moliti.« Seveda je zavrnil hinavce, ki so molili le zato, da bi jih ljudstvo hvalilo. Tak hinavec pa je tudi socijalist, ki pravi sam da, da »se tudi bojuje socijalna demokracija proti cerkvi in duhovnikom« potem pa pravi: »Na skrivnem naj bi se molilo«. Kako pa naj molimo in koga, tega pa nam neče povedati. To pa vemo, da ako je premagana cerkev in duhovščina, ne bo nas nihče mogel učiti o Rogu, še manj pa moliti. Potem pač lahko reče člankar » ... zatorej prepuščamo vsakemu, naj se ravna po svoji vesti«, ako že ne bo imel nikdo več pravega pojma o kaki »vesli.« (Konec prih.) Cerkvene zadeve. Slikarija v cerkvi sv. Marjete niže Ptuja. Dne 30. julija je izgotovil akademični slikar Jakob Drollo, katerega po vsej pravici smemo imenovati cerkvenega slikarja lavantinske škofije, slikarijo v cerkvi sv. Marjete niže Ptuja s krasnimi podobami na presno. Veleč. g. duhovni svetovalec in župnik Jakob Trstenjak si je stekel s tem neminljivo slavo za to župnijo; ne samo, da je že pred leti dal napraviti krasni stavbi in cerkvenemu duhu ugajajoči glavni oltar v romanskem slogu, je sedaj tudi po njegovem prizadevanju in neumornem delovanju dobila cerkev tudi druge oltarje nove, pred vsem pa prekrasno slikarijo na presno po zgoraj imenovanem slovečem mojstru. Slike je izdelal večinoma mojster Rrollo sam in njegov tudi akademično izvežban sin Antonio, med tem, ko je dekoracije jako spretno izvedel njegov pomagač Osvaldo Rierti iz Gemone. Težko se mi zdi opisovati posamezne slikarije, in njih utis zopet podati je skoro nemogoče; kajti kaj takega si mora ogledati človek sam, da zamore prav ceniti nja vrednost in občutiti vzvišeni utis na dušo; i v obče, kdor je že kedaj videl katero po Brolloju sli- j kano cerkev, ta bode gotovo z veseljem pritrdil mojim besedam. Posebne hvale vreden je izraz res versko-pobožnega in nežnega duha, kateri sije iz vseh podob Brollojevih. Naj le imenujem podobe sv. Terezije, sv. Katarine Sijenske, sv. Antona Paduvanskega in sv. Fran- j čiška Serafinskega. Kar zavzame se pa človek nad res nežno-pobožnim in svetost izrazujočiin obrazom sv. Ka- j tarine Sijenske. Krasno je tudi na nekaterih podobah krajevno j ozadje, kakor n. pr. pri sliki daritve Melkizedekove, kjer se vidi skrbno in ljubko delo v celoti in posebno j v krasni razvrstitvi barv. Jako dobro zadete so tudi 4 velike podobe v srednjem oboku: Zadnja večeija, j ustajenje, vnebohod Kristusov in prihod sv. Duha, kjer nežna, kakor od zgoraj prihajajoča luč podobe omili, j Najbolj harmonično se pa vjemajo barve na sliki sv. ' Magdalene, od koje pobožnega in v nebesa hrepenečega pogleda človek komaj svoje oči odtrga. Oseben izraz je i povsod določen, resničen, razvrstitev oseb prosta in živa, tako posebno v daritvi Abrahamovi. Tudi oblačilo posameznih svetnikov je naravno, harmonično in plastično, tako, da ni treba človeku biti posebnim poznovalcem j slikarske umetnosti, da občuti očarujoči utis teh podob, bere ga lahko iz zavzelih lic kmečkih opazovalcev, kadar kateri izmed njih obrne svoj pogled v te podobe. Lahno plavajoče podobe občudujemo v alegoričnih slikah an-geljev na obeh straneh velicega oltarja. Na vseh teh j slikah pa je posebno občudovanja vreden kolorit obrazov, j pred vsem na slikah sv. Notburge in sv. Magdalene, ki zagotovi mlademu umetniku Antoniju Brollo, kajti ta njih je slikal, slavno prihodnost — vidi se na prvi mah, da je učenec benečanske šole, koje glavno svojstvo in prednost je v blestečem, očarujočem koloritu. Nazadnje pa še se enkrat očitno zahvalimo veleč, duhovnemu svetovalcu in župniku Jakobu Trstenjaku in želimo mu, da bi se mu njegovo rahlo zdravje kmalu okrepilo tako, da bi v krasno slikani cerkvi sv. Marjete še obhajal Bogu na čast in nam vsem v veselje enkrat svojo zlato mašo, da bi mu Bog še tudi na tem svetu poplačal trud, katerega je imel za hišo Gospodovo. Bog plati pa tudi vsem drugim, ki so v tem ali onem oziru kaj pripomogli! ttm. Gospodarske stvari. Kako rediti žrebeta. Znano je sploh, da treba žrebetom prirediti ograjeno tekališče, koder se morejo prosto gibati in letati, kolikor hočejo in morejo. Tako se jim krepijo udi ter postajejo gibčni in prožni. Manj znano pa utegne biti, da jih moremo mlade privaditi rečem, katerih bi se sicer pozneje strašili in plašili konji, in to je lahko uzrok hudim nesrečam. Tega se je lahko ogniti že pri žrebetih, kadar se sprehajajo po tekališčih. Na večih prostorih se nastavljajo predmeti, o katerih je znano, da se jih konj rad ustraši. Na primer se nastavijo beli listki na črnem dnu, ali črni predmeti na belem dnu, dalje predmeti, s katerimi se igra veter, majhne in večje cunje, z vožinci na drevesa privezane, in katere pritegujemo na nitki, da mahajo simotamo. Časi jih kaže tako nastaviti, da se vzdignejo naglo od tal in padejo zopet k tlom. V to svrho služi primerno razpeljan drat. Tudi stare konje privadimo dirjajočim vlakom železniškim. Vendar ravnamo dobro, ako spravimo žrebe z materjo večkrat k železnici da vidi, kako prihajajo in odhajajo vlaki, ter da je ob enem navadimo, kako padajo ali se vzdigujejo pregraje. Na tekališčih kaže prirediti jame, katere podaljšamo sčasoma. Stara debla položimo lahko tako, da morajo žrebeta čez nja skočiti, ako hočejo do hrane priti. Preskočne ograje morajo iz prva biti nizke in zatem zmeraj večje in višje, toda vse naj se vrši previdno in : polagoma. Tako navadimo žrebela marsičemu, česar bi se sicer strašila pozneje. Konj pripada sploh živalim, ki se jako rade učijo. Posestnik mora vsaj nekoliko potrpljenja in ljubezni do živalij svojih imeti, ter tako jih nauči marsičesa. So li žrebeta v to sposobna ali ne, opaziti je itak kmalu. Kmetovalec. Poštna hranilnica je v letu 1895. skupila čistega dobička za 1,341.123 fl. 25 kr. Po postavi se od dobička nekoliko obrne za penzije poštnohranilničnih uradnikov, drugo pa pride v poštno, oziroma v državno blagajnico. Pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu na Dunaju je konec leta 1895. bilo 1183 uradnikov, (med njimi 157 spola ženskega), potem 168 strežnikov. Poštnohranilnično vložno knjižico je imelo 13.016 kmetovalcev, 8829 hlapcev in dekel, 12.180 težakov ali dninarjev, 91.434 strežnikov in drugih služ-nikov, 338.765 dijakov in učencev, 140.653 otrok. Število vložnih knjižic, ki se sedaj nahajajo med ljudstvom po Avstriji, je do danes naraslo čez 1,154.000, vredne so pa čez 103 milijone goldinarjev. Po krajih, kjer ni »Posojilnice«, tam priporočamo, naj bi vsakdo, ki pač ima z denarjem kaj opraviti, imel vložno knjižico poštnohranilnično. Sejmovi. Dne 12. septembra pri Sv. Petru pri Radgoni in pri Sv. Antonu v Slov. gor. Dne 14. sept. v Braslovčah, Ivniku, Kušah, Rogatcu, pri Sv. Ani na Krembergu, v Golobinjaku in pri Sv. .lanžu pri Spod. Dravogradu. Dne 15. sept. v Zdolah in Ljutomeru. Dne 17. sept. na Dobrni. --- Dopisi. Iz Ljutomera. (Volitev volilnih mož; požar; volilni shod; nov kandidat). Dne 5. septembra se je volilo 13 volilnih mož, ki bodejo vsi glasovali za kandidata g. dr. Rosina; v Gornji Radgoni so odvisni posamezni izidi od agitacije. Opozarja se, da volijo dne 12. sept. občine Gornja Radgona, Polica, Ščatovci in Zbigovci, dne 14. sept. Mola, Bučečovci, Volčja vas in Murščak. — Pretečeni teden je pogorelo deset gospodarjev na Hrastju. Zgorelo je mnogo zrnja in krme; škode je nad 20.000 gld. Siromaki potrebujejo nujne pomoči. Čujemo, da ljutomerski narodnjaki hočejo pričeti s pomožnim odborom. — Dne 13. sept. je volilni shod v Boračevi pri vrlem narodnjaku g. Veberiču. Govorili bodejo dr. .1. Dečko, Dragotin Hribar in dr. Fr. Rosina. i Upamo obilne udeležbe. — Čuden kandidat se ponuja gornjeradgonskim volilcem, slavnoznani Bračko iz Ore-hovca. Na noge prijatelji njegovi! Pomagajte raznim ; »feierberom«, ki se zanj toliko trudijo ! Iz Zadretske doline. (Častno občanstvo.) ; Občinski odbor občine Bočna je v javni seji dne 12. avgusta t. 1. gosp. Antona Bodošeka, župnika v Šmartni i ob Dreti, načelnika okrajnega zastopa in namestnika | okrajnega šolskega sveta Gornji grad, vsled mnogih za-[ slug, katere si je stekel za povzdigo in napredek Za-dretske doline, imenoval svojim častnim občanom. Vro-* čenje diplome vršilo se je dne 6. septembra prav si- jajno. Ob Y83. uri popoldne je dospela deputacija občine Bočna, na čelu jej gosp. župan v Šmartno, koja se je najpoprej popoldanske božje službe udeležila, potem pa povabila čast. gospoda slavljenca k sprejetju diplome v lepo okinčano gostilnico Martina Bemica. Tukaj se je po kratkem nagovoru, v pričo iz Gornjega grada došlih gospodov in gospej, na čelu jim gospoda župan in knezo-škofijski oskrbnik, diploma vročila. Vidno ganjen zahvalil se je slavljenec deputaciji kakor tudi gospodom in go-spem iz Gornjega grada za njih mnogobrojni obisk. Gromenje topičev in vihrajoče zastave pričalo je jasno radost občinstva. Po slavnosti vršile so se raznotere napitnice z željo: Ljubi Bog naj ohrani čast. gospoda slavljenca zdravega in zadovoljnega še mnogo let v blagor in prid njemu udanega občinstva! Od Velike Nedelje. (Volitve volilnih) mož za Veliko Nedeljo so se žalostno končale; dne 4. sept. sta bila izvoljena dva najhujša sovražnika kmečkega ljudstva, trdna Nemca, katera sta si pred par leti ustanovila »nemški fejerber« in ga ali neposredno ali posredno tako dresirala, da sta bila letos res voljena za volilna moža za Veliko Nedeljo. Sicer se govori, da se Velikonedeljščanom v modri glavici moti! Bog jih tega varuj! Prav dobro pa so izpadle volitve v okolici veliko-nedeljski. Izvoljeni so dobri, krščanski in narodni, zanesljivi možje, ki bodo trdni ko skala. Volilni možje so: V Trgovišču: g. Novak, v Cvetkovcih g. A. Horvat in T. Korpar, v Podgorcih g. M. Paulinič in F. Ozmec. Iz Trsta. (»Brivec« je oživel!) Ne čudite se ve prepirljive slovenske stranke o njegovem povratku med Slovence. Cul je vik in krik v Hades naših ne-značajnih bojev strankarskega klanja. Predramili so ga iz spanja obupni boj na Tržaškem in v Istri, osebno mrženje strankarskih prenapetnežev na Goriškem, nezaslišana otrpnelost središča Slovenije na Kranjskem; dalje hohtajč-nestrpnost pangermanov do slovenskih manjšin v Gradcu in Celovcu, ter pravični boj delavskega proletarijata po Slovenskem. Obupen klic Spinčičev: »Morituri vos salutant« je pretresel netrohljive kosti spečega »Brivca« — zemlja se je odprla in bruhnila na dan novim duhom nasičenega borivca, ki je takoj poiskal zarjavelo orodje, da je brusi in sicer tako hudo na-brusi, da bo rezalo na vse strani brez prizanesljivosti. Ni brivca brez salona, ne bo »Brivca« .brez lepih podob. A da ne zastane sapa zopet probujenemu borivcu za narodna in človeška prava, da ga ne pobere v drugo za njega nevarna denarna sušica, za katero mrjo slovenski šaljivi listi, sklicuje se na vse sloje slovenskega naroda, da mu pomagajo pri življenju. »Brivec« izhaja trikrat v mesecu in stane za vse leto 5 kron. Prva številka izide dne 9. oktobra t. 1. Pisma, naročnino sprejema bivši voditelj slov. šole v Trstu, in upravnik lista M. Ka-muščič, bivajoč pri sv. Ivanu št. 165. Šaljivi Slovenci in Slovenke, sezile marljivo po peresu — ostali pa v žep. Iz Sromelj pri Brežicah. (Toča.) Gospod urednik! Že lani sem vam poročal, da nam je slana lepe naše nasade osmodila, ali še hujše ko lani, nas je zadela strašna šiba božja v soboto, dne 22. avgusta. Proti uri popoldne se od zahoda nebo stemni na-gloma, strašen piš podira drevje, razkriva strehe, in gosta toča se vsuje, debelejša od jajec in v 4 minotah je nam vzela z eno besedo, vse. — Vinogradi, obetajoči bogato trgatev, stojijo brez perja in brez grozdja tu, koruza, fižol, zelje in vsa letina, katera je letos tako lepa bila, je uničena in v zemljo poteptana. Tužni tavamo okoli in jokamo, s čim se bodemo preživili? Dosti je pa lakih, ki imajo to krivo vero, da toča ni od Boga, ampak da narejena od človeka in zlasti neumneži to očitajo duhovnikom; a tega ne vedo, da jo le naši grehi delajo, ker ž njimi Boga žalimo in tako srd božji na sebe kličemo. Kakor se čuje, so hudo zadete občine Videm, Pleterje, Sromlje in Pišece, nekaj manj pa Hi-zelsko. Prosimo torej, naj nam naši zastopniki pomorejo do kakšne pomoči, bodisi od koder koli. S Pohorja. (Ta poslanec bode pomagal kmetom.) Na volilni dan se bliža volišču mali, debel možiček, pozdravljaje volilce z besedami: »Koga bodemo volili? Jaz vem za poslanca, tam v mestu Mariboru. On je bogat človek, ta bo kmetom pomagal — za njega moramo delovati. — Kako pa nam bode pomagal ? Hode prišel za kmeta orat, kosit, živine pitat, bo kmetu kupil par volov ali krav, bode plačal za nas davek, bo plačal dolge za nas, bode nam pa svoje denar je razdelil ? To vse ne. ■ Kako pa nam bode torej pomagal? Morebiti bode milijonarjem denarje pobral in kmetom razdelil? To ne more. No, kako pa nam bode tedaj pomagal? —: On bode pobral slabe Slovence skupaj, njih pobasal v koš in nje prodal Nemcem, da bodo Nemci opravičeno rekli: Kako neumen je Slovenec, rajši voli nasprotnika, kakor sam sebe. Naši sedanji poslanci so naši prijatelji, so sinovi našega rodu, njim so znane naše težave, oni delajo vedno v prid našega naroda. Ako vam naši poslanci ne morejo zadostiti; bode nam torej zadostil poslanec, ki v denarjih plava, kateri ne ve. kako se kmet trudi, kako si on kruh prideluje. On ne živi med kmečkim ljudstvom, on tudi ne ve, kaj je kmetu, kaj je narodu treba. Tak poslanec, ki Slovencu nič ne privošči in ga po volitvi le zatira, — tak poslanec ne more in tudi noče nam slovenskim kmetom pomagati. Koga pa bi torej naj volili? Katero roko imaš rajši, svojo ali roko svojega soseda? Katero suknjo imaš rajši, svojo ali enako svojega soseda, katera te nikdar grela ne bo? To premisli in voli! Iz Ljutomera. (Na Cvenu) so v minolem mesecu zmerili največjo vročino dne 5. avgusta, (266° C), najbolj hladno 19. avgusta, (103° C). Deževnih dnevov bilo je 19, največ dežja dne 6. avgusta. Toča prikazala se je dvakrat, ali škode ni povzročila po polji, pač pa po vinogradih dne 6. avgusta dvakrat, zaran in zvečer. Z žetvo smo pri nas v poznih letinah gotovi navadno do dne 15. ali 18. julija, v zgodnjih pa do okoli 10. julija. Ali letos se je zavoljo vednega deževanja delo nakopičilo, da ga skoro ne moremo zmagovati. Oves in jaro rž smo na njivi imeli še sredi avgusta, repe še tistokrat nismo mogli posejati, a na vrsto je prišla že košnja otave. Prahe za ozimino ni bilo mogoče orati. kakor bi bili radi. Jabljanc so rodne precej, posebno kar je mlajšega drevja. Ob Muri je toča škodo naredila, kakor čujemo, v Volčjivesi in v Bučečovcih. Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar so brzojavno častitali k dvestoletnici dunajskega pešpolka »Deutschmeister^. — Dne 7. septembra se je v navzočnosti nadvojvode Evgena položil temelj za spomenik polku »Deutschmeister«. — Državni zbor se snide okoli dne 1. oktobra. Naj bi vendar potem kmalu vsprejel domovinsko postavo! Češko. Te dni se vrši katoliški shod za budeje-viško Skotijo v Taboru. — Mestni zastop v Pragi je daroval za češke manjšine v nemških mestih 5000 gld. — V Liberci je češka ljudska šola prenapolnjena. Solnograško. Danes teden se je zvršil IV. splošni avstrijski katoliški shod. Sklepni govor so imeli kardinal Haller. Prav dobro znamenje za ta shod je to, da vsi liberalni listi čezenj zabavljajo. Krščansko ljudstvo ustaja ne samo po vaseh, ampak tudi po mestih. Štajarsko. Oni dan sta se v Kalsdorfu pri Gradcu na shodu poskusila Kaltenegger in Morre. Poslednji se je pa moral prepričevalnim besedam Kalteneggerjevim umakniti. — Za mestno skupino Slov. Gradec, Šoštanj itd. kandidujeta dr. Eduvard (llančnik in pa št.-peterski Lenko. Oba obljubujeta, da hočeta Slovence pohrustati. Koroško. Nemški katoličani niso bili pri prvotnih volitvah tako srečni, kakor naši bratje Slovenci, ki so politično izvrstno izšolani. — Mac Nevin vedno najde kako bolezen, da le Slovencem shode prepreči. Na ta način je tudi prepovedal glavni zbor Ciril-Metodove podružnice v Dvoru. Kranjsko. Namesto pokojnega kanonika Kluna kandidira za državni zbor dr. Ivan Šusteršič. — Deželni šolski svet je dovolil za gimnazijo v Kranju vsporednico k prvemu razredu, in Gautsch je hotel svoje dni to gimnazijo zatreti! — Vodovod v Kočevju bode kmalu golov, potem se pa začne delati vodovod v Novem mestu. Primorsko. Monsignor Andrej Šterk, novi tržaški škoi, je bil dne 8. septembra slovesno umeščen. — Grof Hadeni je včeraj došel skozi Soško dolino v Gorico, danes pa se pelje v Trst. Naj se grof Hadeni prepriča, kako zanemarjeno je Primorsko, potem pa naj pomaga, posebno da pridejov Slovenei do svojih pravic ! Ogersko. Že pred tednom se je sešel državni zbor. Minister Lukacz je poslancem naznanil, da je carinska in trgovinska pogodba z avstrijsko vlado dogovorjena, da Ogri po novi pogodbi proiitirajo na leto 4 milijone in bodo imeli avstro-ogersko banko takorekoč v svojih rokah. Kakor vse kaže, bode nova pogodba za našo državno polovico zopet tako krivična, kakor do zdaj, ker so naši ministri proti Madjarom vse premehki. Vnanje države. Rim. Sv. oče so poslali posebno pismo odboru, ki koncem tega meseca priredi protiframasonski shod v Tridentu na južnem Tirolskem, ter opominjajo vse vernike, naj se vojskujejo proti framasonom. Italijansko. Prestolonaslednik Viktor Emanuel se poroči s črnogorsko princesinjo Heleno, ki prestopi h katoliški veri, okoli vseh svetnikov v Rimu. Toda vsled papeževega ukaza se poroka ne sme vršiti v nobeni baziliki ali večji cerkvi. Francosko. V Parizu se delajo velikanske priprave na krasen vsprejem ruskega carja. — Več okrajnih zastopov je učiteljem in učencem prepovedalo udeležbo pri procesijah in raznih drugih cerkvenih svečanostih. Kdaj vendar neha preganjanje katoličanov? Nemško. Cesar in cesarica sla zelo slovesno vsprejela dne 5. sept. rusko carsko dvojico v Vratislavu. Kanclar knez Hohenlohe se je v nedeljo pri carju mudil celo uro. Dne 7. sept. pa sta car in carica odpotovala v Kodanj, glavno mesto Danske. Rusko. Generalni pouverner v Varšavi, grof Šu-valov, ki bojda postane naslednik Lobanova, je pred tednom nevarno zbolel; zadela ga je kap. Te dni se mu je zdravje nekoliko zboljšalo. Šuvalov je prijatelj Avstrije. Turško. Turčini so v Carigradu dne 26., 27. in 28. avgusta pomorili sedem tisoč krščanskih Armencev. Klanje je trajalo 27 ur, in policija in vojaštvo se niti ni ganilo. — Na Kreti je zopet mir. Krščanski Krečani so zadovoljni s svobodščinami, katere jim je dal sultan, ne pa mohamedanci. Od teh jih mnogo hoče Kreto zapustiti. — Po vsej Macedoniji se razširjajo, oklici, naj se vse ljudstvo spunta. Špansko. Na Filipinskih otokih v vshodni Aziji, kjer je nedavno izbruhnila ustaja, imajo Španci samo lOtisoč vojakov. Zato vlada pošlje tja v kratkem mnogo vojakov. Kakor pa Kubance podpirajo severni Američani, tako Filipince Japonci. Za poduk in kratek čas. Madjari in njih navali na slov. Štajar. (Zgodovinski spominki; piše M. Slekovec.) (Dalje.) II. Komaj je bil Arpad s svojimi ropaželjnimi četami prihrul na sedanjo Ogersko, so se bližnji narodi kmalu prepričali, da so dobili divjega in zelo nevarnega soseda. ' Ogri se namreč nikakor niso zadovoljili s tem, kar jim je živinoreja dajala, ampak kakor nekdaj Obri, tako so zdaj oni leto za letom v velikih četah na hitrih svojih konjičih drli v sosedne dežele, po katerih so neusmiljeno ropali, požigali cerkve in hiše, morili može, otroke in stare ženice, mlade pa odpeljavali seboj, da bi služile njih pohotnosti. V nekaterih letih so obširno Panonijo, h kateri je spadal tudi del slov. Štajarja, tako opusto-šili, da 1. 900. ni bilo v celi deželi nobene cerkve.') Pa tudi drugi, še tako oddaljeni kraji niso bili varni pred njihovimi napadi; — ne le Nemško, nego ¡ celó Italijo in Francosko so obiskali in zapustili znamenja svoje nezaslišane grozovitosti. Nemški kralj Ljudevik, imenovan dete, se je hotel upreti njihovi sili ter je nabral na Bavarskem veliko vojsko, kateri se je pridružilo tudi mnogo Slovencev. . A v grozni bitvi pri Požunu (9. avg. 907) so Ogri popolnoma zmagali svoje nastprotnike, katerih večji del je žalostno končal na krvavem bojišču in le malo jih je ušlo iz strašnega klanja. Po tej nesrečni bitvi so Ogri posedli vso danešnjo Avstrijo in velik kos Štajarske, Moravska pa jim je morala davek plačevati in ni več imela svojih knezov. Kakor prva leta, tako so Ogri še dolgo hodili v sosedne dežele ropat in pustošit, dokler jim ni nemški kralj Henrik I. ujel imenitnega vojvodo (924) ter si I zanj izprosil premirje na devet let. Ta čas je Henrik dobro porabil. Izuril si je konjike ter vse preskrbel, česar mu je bilo treba, da je mogel po preteklem premirju strahovite Ogre v slavni bitvi pri Merzeburgu I (28. avg. 933) do dobrega užugati. Zdaj se niso upali na Nemško, dokler je živel Henrik. Ko so pa po njegovi smrti zopet tje prihruli, jih je cesar Oton I. s češko pomočjo še slavniše zmagal na Leškem polju pri Avgsburgu (10. avg. 955). Po tej usodepolni bitvi so Ogri po malem sprevideli, da bodo ravno tako poginili, kakor nekdaj Huni in Obri, če ne bodo opustili razbojnega svojega življenja. Gjula, vojvoda na Erdeljskem, kjer je razen paganskih Ogrov bivalo mnogo krščanskih Vlahov, se je prvi dal krstiti. Njegova hci Sarolta se je omožila z (¡eso ali Gejzo ter ga pregovorila, da je tudi on postal kristjan. Na njegovo povabilo so prišli z Nemškega in Češkega krščanski blagovestniki, 1. 984. pa celó praški škof, sv. Adalbert (Vojteh), ki mu je v Ostrogonu krstil njegovega sina, sv. Štefana.2) ') Bavarski škofje so pisali v prvi polovici 1. 900, papežu Ivanu IX. med drugim tako-le: „... ipsi (Ungari) supervenerunt et alios captivos duxerunt, alios occiderunt, alios ferina careerum fame et siti penliderunt, innúmeros vero exilio deputaverunt et nobiles viros ac honestas mulieres in servitium redegeruut, ecclesias Dei in-cenderunt et omnia aediticia deleverunt; ita ut in tota Pannonia nostra, maxima provincia, tantum una non appareat ecclesia, prout episcopi a vobis destinati, si fateri velint, enarrare possunt, nuantos dies transierunt et totam terram desolatam viderunt." (Juvavia, II., 285). 2) Meynert, Gesch. Oesterr., IV., 40-44 in J. Staré, Občna zgodovina, III., 701, Vsled tega se je zlasti po blagem prizadevanju kralja Štefana kljubu nasprotovanju nekaterih mogočnih ogerskih plemenitnikov, katerim mirno življenje ni ugajalo, krščanstvo vendar le vedno bolj utrjevalo ter je divje Ogre tako oblažilo, da so precej časa dali mir svojim sosedom. Ko pa je sv. Štefan dne 15. avgusta 1. 1038. brez otrok umrl, nastal je na Ogerskem splošen nered, ki je imel tudi za sosedne dežele slabe nasledke. Že čez tri leta so namreč Ogri postavnega kralja, Petra, sina Štefanove sestre Gizele, izgnali ter na mesto njega palatina Samuela Abo iz rodu Kumanov posadili na ogerski prestol. Ker sta se pa za Petra potegovala njegov svak, mejni grof Adalbert Avstrijski in nemški cesar Henrik III., planil je Samuel 1. 1042. z dvema armadama na Avstrijsko. Tudi na Štajarsko je poslal precejšnjo trumo, ki se je, upustošivši rodovitno okolico, lotila tudi Ptuja. Toda še o pravem času je pridirjal mejni grof Gotfrid, ki je sovražnike pred mestnim ozidjem v Budini premagal ter nje proti vzhodu odpodil.1) Enako se je Ogrom godilo tudi na Avstrijskem, in Peter se je 1. 1044. po žalostnem koncu Samuela zopet povrnil na ogerski prestol. Pa že 1. 1046. so ga ogerski velikaši s pomočjo še precej močne paganske stranke vrgli v ječo, v kateri je kmalu umrl. (Dalje prih.) Smešnica. Jovan Veselovič vpraša nekdaj svoje tovariše: »Kdo je bil prvi lekarnar ali apotekar?« Nihče ne zna. Slednjič jim Veselovič pomaga, rekoč; »No, kozel, ker je on prvi rože pobiral in delal kroglice!« Razne stvari. Domače. (Mil. knez oš ko f) so v zadnjem škofijskem uradnem listu vernikom ostro prepovedali branje in razširjanje sledečih dveh pogubljivih knjižic: »Grešnikov prijatelj. Natisnila tiskarna Pajeviča v Novem Sadu«, in pa »Kristus in socijalna demokracija. Ponatis iz »Delavca«. Spisal R. Kalver.« (Najvišje potrjenje.) Presvetli cesar so potrdili izvolitev gosp. dr. Jos. Serneca za načelnika celjskemu okrajnemu zastopu in g. dr. Ivana Dečka za njegovega namestnika. (Nova profesorska stolica) v mariborskem bogoslovju se je ustanovila in sicer za krščansko mo-droslovje in fundamentalno bogoslovje; toda stolica se namesti še le dne 1. oktobra 1897. (V slavni Lurd) je začetkom minolega tedna romalo s posebnim vlakom okoli 500 avstrijskih romarjev. V soboto so došli v Lurd in ondi ostali štiri dni. Iz naše škofije se udeležijo ti-le p. n. gospodje: kanonik Karol Hribovšek, dekan Fr. Dovnik, župnika Fr. Zdolšek in Anton Lednik in kaplan Fr. Črnenšek. (Volilci, pozor!) Od več strani j se mi je naznanilo, da mislijo nekateri naših volilcev meni dati glasove, namesto vlč. g. Lendovšeku, župniku in duh. svetovalcu v Makolah; pa jaz tukaj izjavljam, da nisem mislil nikdar kandidirati in bi tudi nikakor ne sprejel izvolitve. Opozarjam torej vse tiste volilce, ki ste bili namenjeni, meni dati glasove, da se na nobeden način ne date motiti, in date na dan volitve vsi vlč. g. Lendovšeku svoje glasove. Le pomislite, kake nasledke bi imelo za nas, če nismo jedini? Torej slovenski volilci, dne 21. septembra dajmo vsi jednoglasno svoje glasove kandidatoma: g. Robiču in g. Lendovšeku! Zmaga mora bjti tako sijajna, kakor še poprej nikdar! — Franc Mlakar, posestnik v Hošnici. (Naznanilo cerkvenega zbora za lavan-tinsko škofijo). Na vrata tukajšnje Alojzijeve cerkve se je nabilo danes zjutraj naslednje naznanilo: »Cerkveni zbor za lavantinsko škofijo, katerega so napovedali milostljivi knez in škof Mihael, pričel se bo letos 28. dan meseca septembra z božjo pomočjo v cerkvi sv. Alojzija v Mariboru. V dnevih sv. cerkvenega zbora spovedovali bodo spovedniki v stolnici in v cerkvi sv. Alojzija; verniki pa zadobivali popolnoma odpustek, podeljen od sv. Očeta, dne 16. maja 1896 onim, ki bodo vredno prejeli zakrament sv. pokore in presvetega reš-njega Telesa in pobožno molili v cerkvi sv. Alojzija za edinost krščanskih poglavarjev, za vničenje krivih ver, za spreobrnjenje grešnikov in za povišanje matere sv. katoliške cerkve. — Ignatius Orožen, m. p. Cancellarius«. (V zavodu čč. šolskih sester) v Mariboru je bila dne 8. sept. za prednico izvoljena častita sestra Stanislava Voh. Nova častita mati je bila rojena leta 1859. pri Sv. Ilju pri Gradiču in je sestra vlč. gospoda nadžupnika v Konjicah. (»Mlačnost pri volitvah«.) Tako se glasi v »Slov. Narodu<' od dne 7. sept. članek, ki se kar cedi samega strupenega obrekovanja. Kako čisto drugače piše »Marburgerca« dne 6. sept. in ta pač bolje pozna našo čast. duhovščino, kakor »Slov. Narod«, ki ne more svoje jeze prekriti, da ima med našo duhovščino samo dva prijatelja, med posvetnjaki pa tudi prav malo. Kdor pri nas prisega na »Slov. Narod«, ta je in ostane naš nasprotnik. Več o priliki. (Iz rogaškega okraja.) Začetkom septembra so se vršile tukaj prvotne volitve volilnih mož brez vsega hrupa. Nemške liberalce je namreč tokrat pamet srečala, da se niso vtikali v volitve. Celo na Slatini poslalo jim je grozdje prekislo. Naši katoliško - narodni kandidatje so povsod sijajno zmagali in bodo vsi glasovali za g. dr. Fr. Jurtela. (Letovišče na Slatini) se je že skoraj do čista spraznilo. Le kakih 50 gostov se še nahaja ondi, ki pa že štejejo ure do svojega odhoda. (Izid prvotnih volitev) za deželni zbor v mariborskem, št.-lenarškem in slov.-bistriškem okraju nam je že znan. Hvala Bogu in vrlim Slovencem, naša slov. kandidata, g. Franc Robič in č. g. Mih. Lendovšek, dobita okoli 80 glasov večine. Upamo, da se nobeden slov. volilni mož ne bo dal premotiti od nemškutarjev! (V dijaško semenišče) v Mariboru so na novo vsprejeti: drugošolci .ložef Kostrevc iz Kostrivnice, Konrad Šeško iz Št. Vida na Planini, Martin Jurhar z Reke, Jakob Kelemina od Sv. Miklavža pri Ormožu, Matija Rauter iz Ljutomera, Martin Kramberger od Sv. Lenarta v Slov. gor.; tretješolci .lož. Zidanšek iz Špitaliča, Karol Bezjak od Sv. Marjete niže Ptuja, Fr. Mihalič iz Ljutomera, Adolf Pečovnik od Sv. Lenarta v Slov. gor. in četrtošolec Anton Pintar iz Poličan. — Upisovanje na gimnaziji mariborski se vrši dne 16. in 17. septembra. (Umor in samomor.) Protestantski posestnik »Schu tzenhof a« v Rospohu pri Mariboru, Anton Schreiber, je v nedeljo zjutraj z revolverjem ustrelil v glavo svojo 91etno hčerko, ki je potem drugi dan umrla, sebe pa v sence, da je bil takoj mrtev. (Volilni shod) bo v ponedeljek, dne 14. sept. 1896 v Brežicah v dvorani hotela Klembas popoldne ob 5. uri. Poročal bo bivši poslanec g. Josip Jerman o delovanju v deželnem zboru in se g. Josip Žičkar, župnik v Vitanji, rajhenburški rojak, katerega je shod zaupnih mož kandidatom proglasil, predstavil. (Hrabri volile i) v Škofiji vasi pri Celju in na Dobrni so premagali vse spletkarije nemeurske. Preč. g. kanonik Gajšek so se na vožičku dali peljati na volišče. Slava! (Sijajen bil je shod) volilcev v Ormožu: Gsp. dr. Franc Rosina je bil po njegovem izvrstnem govoru navdušeno vsprejet za kandidata; ves ormoški okraj je za njega. (Važen poduk) V nedeljo, dne 13. septembra pride državni poslanec g. Franc Robič k Sv. Trojici ter bode po večernicah v gostilni g. Steinbauerja o znižanji zemljiškega davka govoril. Vsi posestniki, zlasti pa občinski predstojniki, udeležite se tega podučnega govora v lasten dobiček prav obilno! (Fr. Girstmayer), ki po vsej sili hoče dobiti pošteno brco od slovenskih volilcev dne 21. sept., danes razklada svoj program pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, kamor je shod volilcev sklical znani Mravlag. G. Franci bo seveda Bog ve kaj vse obljubil, kakor sploh znajo nemški liberalci in nacijonalci, storil pa ne bode za kmete ničesar,- (Volitve za okrajni zastop) gornjegrajski so za veleposestvo razpisane za dan 28. septembra. — Volilni možje v gornji Savinjski dolini so vsekozi za narodna kandidata. (Zopet nov dedič) po znani zapuščini Dre-ovi v Ljubljani zglasil se je pretekli teden pri sodniji v Gornjem gradu. V polni meri se tukaj uresničuje: »Kakor dobljeno, tako zgubljeno«. (Volilni shod) gg. kandidatov dr. .los. Serneca in dr. Ivana Dečka v torek dne 8. septembra v Mozirju je bil dobro obiskan. * (D o k t o r j e v n e, duhovnikov ne!) Ta stara fraza se o volitvah veliko sliši. Mi smo je že vajeni, saj sta jo vedno trobila bivša nemškutarska lista »Kmet-ski prijatelj« ali celjski lisjak in pa »Štajerski kmet« ali kajhar. (Od Save) se nam piše: V dobrem spominu je vsakemu učitelju prejšnji gosp. okrajni šolski nadzornik prof. Zavadlal. Dobili smo naslednika v gosp. Vodušeku. Spoznali smo ga kot prijatelja Slovencev in duhovščine. Bog ga nam ohrani mnogaja leta! Za znanim AmbrO-schitschem pa ni in tudi ne bo krokal nobeden ptič. (Iz šole.) Dne 3. sept. je gospod c. kr. okrajni glavar celjski, grof Attems, srebrni zaslužni križec s kronico slovesno pripel na prsi gospodu Kodermanu, nadučitelju na Vrankoljem pri Vojniku. — Gdč. Pepica Koderman, ki je letos dovršila učiteljišče, postala je učiteljica v Zrečah. — V Gradcu je umrla gospa Viktorina Knaflič roj. Milek, učiteljica pri Sv. Lenartu blizu Laškega-trga; njen soprog je ondi nadučitelj. Sedanja pokojnica je učiteljevala tudi na Dobrni in v Šmarijah. — Med to-pličarji v Bimskih toplicah se je v korist ubožnim učencem tamošnje šole nabralo blizu 300 gld. (Za vinogradnike.) Naša dežela ima trsovnice v Lipnici, v Ljutomeru, v Halozah, v Pišecah. Iz teh krajev zamorejo vinorejci dobiti amerikansko trsje, in sicer: rezanice, vkoreninjenice, pa tudi opleinenjene trle. Po tisoč komadov rezanic dobi se za 3 gld., vko-reninjenic za 10 gld. oplemenjenic za 50 gld. Kupci se morajo do konca oktobra oglasiti vsaki pri svojem občinskem uradu, toti bo naznanil deželnemu odboru v Gradec. Društvene. (Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali oni čč. gospodje, ki so pred tednom napravili župnijski izpit, 33 gld. Slava! (i. nadučitelj Štefan Ko-vačič, povodom blagoslavljanja kapele g. naduč. M. Bajšpa na Kušeniku nabral 11 fl., čč. gg. Martin Gaberc, župnik v Kapelah, 5 11., Erjavec P., župnik v Trbovljah, 3 11., (iregorc Pank., kaplan v Trbovljah, 3 II. Bog plati! (Bralno društvo) pri Sv. Andražu v Slov. gor. priredi v nedeljo, 13. dne septembra v šolskih prostorih veselico s petjem, govori in gledališko igro. Začetek ob 3. uri. Prosta zabava pri Tošu. (V Konjicah) bo »Katol. polit, društvo« imelo v nedeljo, dne 20. septembra ob 3. uri popoldne, povodom rojstnega dne našega mil. knezoškofa Mihaela, zborovanje. Natančnejši vspored se priobči prihodnjič. K temu zborovanju so posebno uljudno povabljeni razni katoliški delavci: obrtniški, rokodelski in kmečki, pa tudi drugi prijatelji našega vernega ljudstva. Prav dobro došli so nam tudi naši volilni možje! (Za društvo duhovnikov) vplačali so meseca julija in avgusta čč. gg.: Veternik Ant. 70 II. (ustan. in letn. dopl.), Šoba Al. 22 fl. (letn. do 97), Brglez Er. 21 11., Klepač Fr. 18 11., Kolar Ant. 15 11. (letn. do 97), Ple-pelec Jož. 13 fl., Meznarič Ant., Ozmec Jož. (letn. do 97), Janžekovič Jož., Pivec Štef. (ustan. dopl. letn. do 97) po 11 fl., Simonič Fr. 10 11., Korošec Mih. in Cepin V. (letn. do 99) po 5 fl., Rožman Al. (letn. do 9«) 4 11., Črnenšek Fr. (letn. do 98) in Jodl Jan. (letn. do 97) po 2 fl., Voh Jem., Zupančič Jak. (letn. do 99), Majcen Jož., 'Prstenjak Er. (letn. do 97) in Sparhakl J. po 1 fl. Iz dragih krajev. (Peš pol k »Deutschmei-ster«) na Dunaju je bil pogoščen v nedeljo v prater-ski rotundi. Vojaki so dobili golaš, svinjske pečenke, za katere je trebalo 112 svinj, in solato, katero bi težko spravil na velik voz. Streglo 120 natakarjev. (Zopet potres v Ljubljani.) Včeraj opoldne, 8 minot pred 12. uro, se je v Ljubljani pojavil potres s podzemeljskim bučanjem, trajajoč štiri sekunde. Nove škode ni napravil. (Orglarska šola v Ljubljani) se odpre dne 18. sept. ob 3. uri popoldne. Novih učencev se vsprejme letos samo pet, ki pa naj bodo nekoliko že izvežbani. (Najdaljši dan v E v r o p i) imu mesto Reykjavik na otoku Island. Tam in sploh po vsem otoku traja dnevna svetloba pol štiri mesece. V Norvegiji je v mestecu VardOhus neprenehoma dan od 21. maja pa do 22. julija. Na Švedskem, v okrožju mesta Torneja šteje najdaljši dan 211/, uri, najkrajši pa 21/1 ure. V Petrogradu na Ruskem in v Tobolsku v Sibiriji v Aziji traja najdaljši dan po 19 ur, najkrajši pa samo 5 ur. V mestih Stockholm in Upsala je najdaljši dan za 187» ure> najkrajši pa za 5'/a ure. V Berolinu in v Londonu traja najdaljši dan po 17»/* ure. (20tisoč goldinarjev za eno ovco.) Dne 7. julija so v mestu Sidney v Australiji po dražbi prodajali enega ovna plemenjaka. Jzklicali so ga za 500 guinej, a prodali so ga za 1600 guinej, to je po našem računu za 20tisoč goldinarjev. (V mestu Bruck) na Gornjem Štajarskem je dne 3. sept. bil za župana izvoljen gosp. Jurij Repin, rodom Slovenec iz Vojnika. Imenovanec ima precej znancev po okraju celjskem. (Ako je hitro razširjenje in udomačenje dokaz), da je kak novi izdelek dober, potem Kathreiner-jeva sladna kava nima para. Kuha se zdaj že tako v krasnih palačah kakor v najrevnejših kočah. To je vesela prikazen tako glede splošnega zdravstvenega stanja in narodnega blagostanja, kakor tudi glede kmetijstva. Vedno pa je treba na to opozarjati, da je treba pri nakupu paziti na izvirne zavoje z imenom »Kathreiner-«, kdor hoče dobiti dobro pristno blago. Listič upravništva. G. Ign. G. pri Sv. Andražu v SI. g. sedaj plačano do 1. julija 1897. — One p. n. naročnike, ki so z naročnino zaostali, uljudno prosimo, da jo o pravem času poravnajo. Njim, ki so še za lani ali celo dalje časa na dolgu, naredili liomo na zavitku znamenje, da se spomnijo svoje dolžnosti. T-iOterijne številke. Gradec 5. septembra 1896: 30,33,43, 6,66 Dunaj » » 40, 74, 70, 81, 65 V iifijVm vzeti želim hišo za trgovino v primernem kraju. Ponudbe blagovolijo se poslati vsaj do 18. t. m. pod naslovom: A. S. poste restante Radkersburg. 2-2 ! ! Novo ! ! Pokopališčni zapisnik Friedhofsprotokoll po novem od preč. kn. šk. ordinarijata in c. kr. glavarstev potrjenim pokopa-liščnem redu sestavljen, se dobiva odslej pri nas 10 pol 35 kr. „Narodne pesmi'' I. del 2. natis in II. del skupaj 20 kr., po pošti 23 kr. Kdor kupi 20 komadov, dobi jih za 20°/0 ceneje. Tiskarna sV. Cirila v Mariboru, koroške ulice 5. t rfvll