278
Naši dopisi.
Iz Gradca 30. avg. (Kmetijski kurs za učitelje.) Kakor je znano, pričel se je napredovalni kmetijski tečaj za ljudske učitelje dne 24. avgusta in bode trajal do 30. septembra 1.1. — V to šolo je poklicanih 25 učiteljev: 14 iz gornjega in 6 iz dolnjega Stirskega pa 6 iz Kranjskega. — Ravnatelj tega kursa je profesor na tukajšnjem učiteljskem izobraževališču, doktor Santner, ki predava kemijo in fiziko po 8 ur na teden; prof. Gauby prednaša zoologijo po 3 ure in botaniko po 3 ure na teden; prof. dr. Wilhelm razlaga klimato-logijo po 4 ure in prof. Eichhorn pa mineralogijo po 2 uri na teden. — Za letos je ta kratki čas odločen za teoretični poduk, a prihodnje leto se ima na podlagi tega nauka praktično podučevati. Vendar je tudi letos za praktični poduk določen en izlet na teden, namreč na posestvo deželne kmetijske družbe v Krottenhof u, oddaljen 1 y2 ure od Gradca. Prvi izlet smo imeli preteklo sredo.    Gosp. Adolf Baumgartner, ravnatelj kme-
 279
tijske šole v Krottenhof u — nam je skazoval razne stroje za poljedelstvo, umno živinorejo in sirarstvo. Prihodnji teden bodemo obiskali kmetijsko razstavo v Vildonu.                  Slušatelji kmetijskega kursa
iz Kranj skega. Iz Vrhnike 31. avg. — Kazglasiie ste drage »Novice" v svojem cenjenem listu hudi požar, kateri je 23. t. m. na Vrhniki 31 družin na beraško palico pripravil. „Novice" so pri enacih prilikah rade svoje pre-daleeke odprle in tako nesrečnežem marsikateri dar pridobile. V imeau pogorelcev prosi tedaj župauija Vrhniška pomoči in izreka ob enem najtoplejša hvalo in stoterai „Bog povrni" naslednjim darovalcem, kateri so hitro sosedom na pomoč prihiteli in blagodušno darovali: gg. Ignacij Alojzij Jelovšek 75 gold., France Kotnik 75 gold., Karol Majer 40 gold.,, France Golob 40 gold., Jurij Unk 10 gld., Janez Grarapovčar 2 gld., Martin Šlibar 40 gold., Franca Tršar 15 gold., A. F. 10 gold., Smuk 5 glod., Jansekovič 5 gld., A. Mullev 60 gold., Obreza 30 gold., Lenaršič 20 gold., Ignacij Javbrnik 20 gld., Tomaž Javornik 20 gld., Miha Tomšič 50 gld., Kari Kotnik 20 gld., Jakob Petrič 25gld., Krištof 20 gld., Volčič 3 gold., Marinka 5 gold., Ana Tomšič 5 gold., Friškovic 5 gold., Jeršinovic 2 gold., Ogrin 2 gold., Hartman 40 oknov in gosp. A. G. 75 gold. in dosti lesa.                           Županija Vrhniška.
Iz Notranjskega 31. avg. — Poročati mi je o siloviti dogodbi, katero mora sicer vsak rodoljubni Človek obžalovati, ki bi se pa morda ne bila dogodila, ko bi vsak urad svojo dolžnost storil. Knežaski seljani naj?ivki imajo namreč v gozdu kneza Schonburga v Sneperku pravico do drv in lesa, in sicer gruntar do 100, polgruntar do 50 bukev, tisti pa, ki ima četrt grunta, do 25 bukev na leto. Ker je Pivka večidel gola, bi Knežačani, ki nimajo druzega zaslužka, ne mogli živeti, ako bi se jim ta pravica prikrajševala. Že dalje časa imajo praske in sitnosti s knezevimi gozdarji, zlasti so se pa te pomnožile letošnje leto, ko je dal knez „na vratih", kjer je edina vozna pot iz gozda, zidati logarijo (borštnarijoj, da bi nihče ne mogel iz gozda kaj peljati, česar bi logarji ne videli. Razmere med to graščino in kmeti se popolnoma enake onim med obrt-nijsko družbo (Industnegesellschaft) in kmeti na Goren-skem. Knežačani bo se v tej zadevi že obrnili do različnih cesarskih uradov iskaje pomoči, a gonili so jih od Poncija do Pilata in tako so sklenili s silo si pomagati, se zbrali 25. t. m., mahnili proti logariji še komaj na pol izdelani in jo raz d j al i. Vsled te silovitosti so bili poslani vojaki v Knežak, zločinci se bodo vlačili po ječah in morali poplačati knezu škodo, katere, kakor slišimo, knez zahteva 3000 gold. Mi nika-koršne silovitosti ne zagovarjamo, vendar moramo spregovoriti še druge besede. V deželnem zboru Kranjskem se je že mnogokrat prašala vlada, kdaj bodo uravnane te gozdne homatije, al vladni zastopnik ni vedel nič gotovega odgovoriti. To nam je vse znano, kakor tudi to, da zelo zavlečena stvar groza denarja stane deželo našo5 o tem bi gosp. dr. Se h op pl, ki si je že na ti-suče popotnine prislužil, vedel največ povedati. Nam se zdi, da bi bilo že lahko vse v redu, in potem bi se silovita dogodba pri ljudeh, katere še ce!6 „Tagblatt" mirne imenuje, ne bila mogla pripetiti, ker bi bil vsak kmet gospodar v lastnem delu. Vprašamo tedaj : kam se nam je obrniti, da se bodo dotični uradi v rešenji tega silnega vprašanja podvizali in kdaj prav za prav bo za gotovo rešeno? Vsaka reč mora vendar vsaj enkrat konec imeti. Kranjski servituti pa menda nikoli!!    Vlada stori svojo dolžnost!
Iz Št. Vida nad Ljubljano 28. avg. — Naša šola je
bila tako srečna, da je tisoče podedovala po blagem g.
Bitencu, kakor so nam „Novicea naznanile februarija meseca t. 1.; pa kaj ko naš zdanji mogočni kraj ni šolski svet dremlje, in se ne posluži tiste pravice, katero mu je ranjki v svoji oporoki zagotovil, namreč, da ima krajni šolski svet skrbeti, da se imajo obresti dedšine rabiti za pospeševanje poduka. Zdaj je že čas skrbeti za to, da se začetka prihodnjega šojskega leta napravi na vso moč potrebna nedeljska šola za rokodelske učence, v kateri bi se učilo branje, pisanje, računstvo pa risanje. Prostora je dosti, naša fara ima obilo mladine, ker je okoli 40 mizarskih mojstrov, ki imajo po več učencev, domačih in tujih; tudi drugih rokodelcev je več, kovačev, ključarjev, krojačev itd., katerih učenci so poduka zelo potrebni. Taka šola — to je mnogih želja — naj bi se brž napravila, da ne bodo obresti mrtve ležale — naši mladini v škodo. Naj bi se tedaj naš krajni šolski svet zdramil, pa pri okrajnem šolskem svetu pomoči poprosil; od tam se je je nadjati. Pri nas je to kaj iahko, ker smo blizo mesta; tam se dobe učitelji za plačilo , da vsako nedeljo ob svojem času gori prihajajo. Ker se po železnici po nizki ceni pelje, bo še marsikaterega mikalo, si v prostih urah lep zaslužek pridobiti, nam pa ne bo treba skrbeti za stalne učitelje. Možje , če vam je kaj za blagor mladine naše, poskrbite, da dobimo prihodnje leto vsaj nedeljsko šolo za rokodelske učence in sploh bolj odrašeno mladino.
Iz Ljubljane. — Kmetijska družba je od si. ministrstva kmetijstva zopet prejela državne podpore in sicer 2000 gold. za napravo kali ali vodnjakov v krajih, kjer čiovek in živina pomanjkanja vode trpita, — za nakup Ugoviških in Jezerskih ovac in Sufoiških prešiČev 1000 gold., — za panj o ve in denarne premije pridnim čbeiorejcem 40) gld., — za svilo* rejo 200 gold. Se nekatere druge podpore dati si je ministerstvo pridržalo za pozneje čase.
—  {Načrt nove postave za kužne bolezni) je dobil zdravstveni svet v prevdarek in poročilo. Konečno pride ta načrt v obravnavo državnemu zboru. Mi opomnimo tukaj le to: naj bi ta postava veljavo imela ta kraj ia unkraj Litave, sicer nam ž njo ni pomagano.
—  (Grof Hohenivari)., ki je 14 dni bival na svoji grajščini v Kavnah , se je 19. dne u. m. vrnil zopet v Gradec nazaj.
—   {Narodni volilci Ljubljanski) so si v zadnjem shodu, ki je bil preteklo nedeljo v čitalnici, izbrali za kandidata gospoda dr. Alfoiisa Moše-ta, advokata v Ljubljani. Ker je bil izbran po volilcih obeh narodnih strank, ga priporočamo vsim volilcem Ljubljanskega mesta. — Nemškutarji in c. k. ustavoverci bodo, kakor že znano, volili odvetnika dr. Schreva.
—   (Prošnja Ljubljanskih obrtnikov zarad obrtniškega dela na Gradu.) Ta prošnja, katero je podpisala 149 Ljubljanskih obrtnikov, se je sklenila pri posvetovanji društva „Slovenije" in se poslala ministerstvu prava.    Glasi se:
Slavno c. k. pravno ministerstvo!
Udano podpisani obrtniki se drznejo obrniti se do si. c. k. ministerstva v silo važni zadevi.
Kaznilnica za moške v Ljubljani, ki je vedno s 300 - 360 jetniki večidel najboljših let napolnjena , po sedanji vravnavi ni več kaznilnica ali poboljševalnica (pokorilnica), marveč tovarna (fabrika), v kateri se gojijo različni stroki obrtnije kakor v fabrikah, v največo škodo Ljubljanskih obrtnikov.
Ni treba še obširno dokazovati, da ni mogoča konkurenca z delavci, ki ne plačujejo davka, nimajo rodo-vine, še celo samega sebe ne rediti, ne plačujejo na-jemščine za stanovanje in delavniške prostore , katerim ni treba kupovati orodja. Mala obrtnija dandanes že tako   težko   shaja.     Osnovale   so   se   privatne   fabrike,
    280
Tedno se iznajdujejo stroji (mašine), davki in priklade povikšujejo , in vse to v zvezi s svobodo obrtnije ter vvažanjem izdelkov vnanjih dežel, po različnih trgovskih pogodbah mogočem, je premeniio pregovor: „Ro-kodelstvo ima zlato dnoa že davno v pravljico.
Nam Ljubljanskim obrtnikom je pa razen teh splošnih težav^trpeti še nepremagljivo s c. k. kaznilnico za moške. Čevljarska, krojaška, mizarska, bukvovezna dela se tu izdelujejo skoro prav zastonj. Za bukvovezna dela so nakupljeni bili stroji (mašine), ki so veljali po 2000 gold. Da bi se dobilo delo, se je vse poskusilo, kar je le mogoče. Gospodu ravnatelju kaznilnic samemu se ne zdi nečastno iti v to ali ono privatno hišo in na pr. prigovarjati lastnikom kakega zavoda, da bi dajali čevlje za deco v kaznilnico delati. Šolske knjige se vse v tej kaznilnici vežejo. Jetnike celo kot mizarje, ključarje, zidarje, preprogarje (tapecirarje) itd. v mesto pošiljajo in rabijo za delavce po privatnih hišah.
Mi dobro vemo, da je državi dolžnost skrbeti za to, da imajo jetniki primernega opravka, toda to naj bi se godilo na tak način , da se po njih ne godi škoda obrtnikom , ki tako po davkih morajo plačevati drago njihovo vzdrževanje. In to se kaj lahko vravna. Naj se dajo jetnikom zopet tista dela, ki so bila prejšnje čase po kaznilnicah vpeljana, naj predejo in tkejo, naj izdelujejo take reči, ki se rabijo v kaznilnici sami, dalje to, kar potrebujejo vojaki, in naj se dovoli, da smejo fabrikanti jetnike rabiti za svoje delavce, potem obrtnik ne bo trpel po njih nobene škode. Principijelno pa naj bi ne bilo dovoljeno , obrtnijo na svojo roko ali račun gojiti in izdelke oddajati privatnim naročnikom.
Dohodki fabriški se bodo na ta način morda skrčili, toda kaznilnice niso fabrike in stroške za-nje naj !ačujejo vsi državljani v enaki meri, ne pa, kakor je pri tej napravi, večidel obrtniki enega mesta. Ta teža je za vdano podpisane tim občutljivša, ker je Ljubljana vendar-le primerno majhno mesto s 23.000 prebivalci, in ker imajo tudi še konkurenco z deželno posilno delavnico.
Če bi te razmere imele trajati še dalje, nam je poguba gotova in državi preti ne le zguba davkov, katere zdaj plačujemo, ker bomo na ta način nezmožni jih plačevati, ampak bo imela tudi skrbeti za toliko oboža-mh rodovin.
Njihovo Veličanstvo naš presvitli cesar pripozna-vajo pomen in težko stanje malega obrtništva in so potrdili to na najvzvišenejši način po ustanovi presvitlega imena o priliki 251etnice Njihovega vladarstva.
Mi se toraj za trdno nadjamo, da se bo tudi visim in najvišim uradom Njihovega Veličanstva zdelo dolžnost podpirati obrtnijski stan, in prosimo ponižno:
klavno c. k. ministerstvo prava naj blagovoli mi-lostljivo sprejeti ta najponižnejši razlog in kar mogoče dodeliti pomoči zoper naše gotovo pravične pritožbe.
—  (V Ložu na Notranjskem) je — čudna prikazen letošnjega poletja! — 21. dne u. ra. hudo snežilo in medlo.
—  (Gosp. Doberleta), kateremu gre zasluga lepših pogrebov v Ljubljani, opominjamo na pritožbe od mnogih strani nam razodete , naj skrbi tudi za to, da se naznanila umrlih (Partezettel) ne raznašajo tako nemarno, do jih ne dobijo vsi, katerim so določena, in tako mnogokrat tudi najbolji prijatelji in znanci ne zved6 za uro pokopa. Podoba je, da njegovim kurzor-jem s srebernimi portami se ne ljubi odkazanih naznanil po hišah nositi in da jih najraji oddajajo v štacune, ko-varne in gostilnice.    To pa je velika napaka, in žlahta
umrlega mora očitanje   trpeti,   ki ga je zaslužila le nemarnost oportanih strežajev.
— (Poslano.) Gosp. J. Zupanec, c. kr. notar v Ljubljani^ nam piše sledeče: „V poslednjih „Novicah" st. 34 se je karakteriziral gospod Josip Oblak za „od-vetniškega pisača." Ker je gosp. Oblak občinstvu, z njegovi osobi neprimernem priimkom karakteriziran, naj naznanim si. uredništvu da je on v notarski službi in opravlja svoj posel v moje zadovoljstvo, kot koncipijent moje pisarne." — Glede na to nam je žal, da nam g. Oblak sam prej že ni povedal, koliko in kake više šole je študiral, da bi mu bili priložili priimek, ka-koršen gre osebam, ki so kako juristično stopinja dosegle.