št. 52 (770) L. XV NOVO MESTO, sreda. 30. decembra 1964 Naši trojčki v 6. mt Te dni, ko je po vseh hišah dišalo po poticah in ko so v gozdovih otroci sekali jelke, sem po blatni poti skozi oskubljeni gozdič ponovno prišel do Ko-renetovih. Trojčki so sredi decembra izpolnili pet mesecev! Anica je naibolj močna od vseh treh In ji ušeska že silijo izpod premajhne kapice. Kadar jih mama položi na posteljo in jim razvije pleničke, da bi brcali okoli sebe, ko- likor jih je volja, se navadno že prevrnejo na trebušček, dvignejo glavice in radovedno opazujejo okolico. Če jim pomigaš s prstom, se glasno zasmeje, pa tudi dudo znajo že sami potisniti v usta. — Kakšno hrano jim zdaj dajete in ali radi jedo? vprašam mamo. — Vsi trije so dobri jedci, Anica pa najbolj. Kar dobro so se že zredili. Anica tehta 755 kg, Povel ima Prebivalcem krške občine! Tudi danes vam pošiljamo na ogled brezplačno Številko DOLENJSKEGA LISTA, v katerem bo Ze 7. januarja 1965 imela občina Krško svojo redno tedensko prilogo — glasilo krške komune. Vsak teden po novem letu bomo objavljali najrazličnejše članke, novice, fotografije in druge prispevke Iz krške občine na posebni strani v našem medobčinskem glasilu SZDL. Vabimo vas, da se spet uvrstite med redne bralce našega domačega pokrajinskega lista. Za redne naročnike bomo šteli vse tiste prebivalce krške občine, ki nam v osmih dneh ne bodo vrnili naše današnje, novoletne številke! Vse take bivše naročnike bomo s 1. januarjem 1965 spet vpisali med naSe redne naročnike. NE POZABITE: krška občina bo imela po novem letu poleg Naših pogovorov in nujnih objav v lokalni radijski postaji Brežice vsak teden spet svoje glasilo v Dolenjskem listu! NE ZAMUDITE: vsak četrtek zdaj spel tudi za vas — DOLENJSKI LIST! Pozdravlja vas UPRAVA LISTA 1 V januarju 1965 bo v Novem mestu sindikalna šola V januarju 1965 bo ObSS Novo mesto priredil v sodelovanju z DU Novo mesto sindikalno šolo. Obiskovali jo bodo vsi na novo izvoljeni sindikalni delavci. Razen teg« bo ObSS v letu 1965 prirejal občasne akcijske seminarje za vodstva sindilkalnih podružnic in samoupravnih organov. V sindikalni šoli bo- do slušatelji obdelali 14 tem s področja gospodarstva, samoupravljanja, notranje zakonodaje v kolektivih, delovnih razmerij, kadrovske politike, planiranja, samoupravljanja v komuni, gospodarskega razvoja v občini, vloge, nalog in metod dela sindikalne organizacije ter dela z ljudmi in medsebojnih odnosov. ravno 7 kg, retcioek pa malo manj. Jedo še vedno največ mleko, včasih pa jim že zakuham zdrob. Opoldne jim dajem »Milu-po«, posebno hrano, skuhano na mleku, ki sem jo dobila v paketu iz Nemčije. Mimo tega dobivajo zjutraj poleg redne hrane še po 8 kapljic vitaminov. — Kaj je z okni; še vedno imate stara? — Nove imamo že doma, zdaj ni dobiti stekla. Ce bi nam spet lahko pomagali ... Zidar pravi, da bi v enem dnevu lahko vstavil nova okna, med tem bi šla^ jaz z otroci v dolino. Ob peči sem opazila late, na katerih so se sušile plenice, lepo oprane, nato vprašam: "— Imate s pranjem še vedno težave? — Večje kot kdajkoli prej, je povedala Korene-tova. — že štiri dni ne teče voda iz pipe, ki je med hišami v dolini. Kolikor jo potrebujem za kuho, jo dobimo pri ljudeh iz njihovih vodnjakov, z vodo za kopanje otrok pa je teže. V hribih je vsaka kaplja vode dragocena in če bi hotela okopati vse tri, bi potrebovala precej vode. Dostikrat si ne upam prositi zanjo ... Tedaj še ni bilo snega, zato je bila zadrega tem hujša. Zadnje dni pred novim letom pa je tudi okolico Korenetove domačije pokrila snežna odeja in najbrže si z njo pomagajo, dokler ne bo spet tekla voda. — Kakšne načrte imate v prihodnjem letu? — Najprej bi radi vsaj malo popravili hišo, spomladi pa bomo morali zasuti lužo pred sadovnjakom. Ko bodo otroci začeli koracati po travi, se lahko pripeti nesreča. Luža je 2 metra dolga in približno pol metra globoka. Dokler je ne bomo zasuli, jih ne bom puščala same pred hišo. — Boste budni čakali novega leta? — Verjetno. Mogoče bom spekla tudi potico. — V imenu vseh naših bralcev vam želimo tudi v prihodnje zdravja sreče in zadovoljstva! Korenetova mama se je ganjena zahvaljevala za vso pomoč, naših bralcev ob rojstvu njenih treh otrok. RIA BAČER NASMEJANI IN DOBRE VOLJE, KOT STA MARIJA IN DUŠKA IZ METLIKE, STOPIMO V NOVO LETO 1965! V MIRU IN ZADOVOLJSTVU GRADIMO NAPREJ NAŠ DRAGI DOM, ZA NAŠE BLAGOSTANJE IN SREČO OTROK! VSE DOBRO VOŠČITA NAROČNIKOM IN BRALCEM, KAKOR TUDI VSEM SODELAVCEM IN PRIJATELJEM NAŠEGA DOMAČEGA POKRAJINSKEGA GLASNIKA SOCIALISTIČNE ZVEZE UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA (Poto: Polde Grahek) Nobenega upanja za rešitev papirne krize? Prejšnji četrtek popoldne je delavski svet tovarne celuloze in papirja Djuro Sa-laj v Krškem razpravljal o težkem položaju, v katerem je podjetje zaradi pomanjkanja celuloznega lesa. Tovarna bi morala imeti na zalogi nekaj 10.000 kubičnih metrov lesa, pa so skladiščni prostori skoraj povsem prazni. Na dan porabijo 1000 do 1200 kubičnih metrov celuloznegr lesa. v četrtek pa so ga imeli samo še 2500 kubičnih metrov — to-rej komaj za dva dneva proizvodnje. Tako so bili prisiljeni že 12. decembra ustaviti enega izmed obeh strojev velikanov, na katerih delajo časopisni papir. Drugi stroj dela noč in dan, tudi ob nedeljah in praznikih s polno zmogljivostjo — 350 metrov papirja na minuto! Vendar bodo morali v stiski z lesom tudi tega čez novoletne praznike ustaviti pa čeprav ne- Vreme OD 31. DECEMBRA j DO 10. JANUARJA Izboljšanje vremena ozi-! roma razjasnitve, ki pa ne ' bodo trajale več kot dva : dni, pričakujemo okrog 2. in 6. januarja. V ostalem oblačno s pogostimi pada- ? vinami na meji med dež- 1 jem in snegom. Dr. V. M. .»UVALA ZA VSE, KAR STE STORILI ZA NAS! PA SREČNO NOVO LETO1« 2ELE PETER, PAVEL IN ANTCA. KORENETOVI TROJČKI VSEM BRALCEM DOLENJSKEGA LISTA IN VSEM ŠTEVILNIM NEZNANIM PRIJATELJEM DOMA IN PO SVETU. Seminar za občinske volilne komisije v Novem mest' Na predlog okrajne volilne komisije bo v Novem mestu 5. januarja 1965 v prostorih občinske skupščine seminar za člane volilnih komisij iz štirih dolenjskih občin. Na seminarju bodo komisije izmenjale izkušnje iz dosedanjega dela. Podrobneje se bodo člani komisij pogovorili o nadaljevanju že začetnega evidentiranja kandidatov ca republiške in zvezne poslance. kateri slovenski časopisi zaradi tega ne bodo mogli iziti. Nobenega upanja ni, da bi oba stroja spet tekla prej kot v tridesetih dnevih, saj je dobava lesa v tem letnem času še težja kot sicer. Tovarna je letos sklenila pogodbe s časopisnimi podjetji za izdelavo 43.000 ton časopisnega papirja in je to količino, razen nekaj sto ton, že tudi dobavila. Vendar je nastalo veliko povpraševanje po časopisnem papirju zaradi tega, ker tovarna iz Srem-ske Mitrovice ne izpolnjuje svojih obvez do naročnikov, ker ima težave v proizvodnji z novimi napravami. Tako pritiskajo na Krško tudi časopisna podjetja, ki so imela obljubljen papir iz Sremske Mitrovice. Če bi tovarna lahko delala na obeh strojih, bi verjetno zmogla ugoditi povečanemu povpraševanju, z izčrpa-;umi zalogami lesa pa tega ne more Cena smrekovine li stimulativna za prodajo v kemično industrijo, z bukovino pa se bolje zasluži pri izvozu. Za leto 1964 je tovarna predvidela dobavo 100.000 kubičnih metrov bukovine, pogodb je sklenila za 50.000 kubičnih metrov, vendar so od teh količin do konca no- NOVA ŠTEVILKA našega časnika bo izšla v četrtek, 7. januarja 1965, na 24 straneh. Ne zamudite zanimivih prispevkov naših dopisnikov in članov uredništva! Po novem letu vsak teden 24 strani Dolenjskega lista. UREDNIŠTVO vembra dobili samo 36.000 kubičnih metrov. Edini redni dobavitelj bukovine je Gozdno gospodarstvo Novo mesto, pa tudi oni že premišljajo, če bi ostali zvesti Krškemu. Mimo tega tovarna nima stroja za čiščenje bukovega lesa, ker bi bilo neočiščenega mogoče nekoliko lažje dobiti. Tovarna je predlagala sprostitev cen na tržišču in ponudila gozdnim gospodarskim organizacijam poslovno sodelovanje za daljše obdobje, kar bi temu največjemu potrošniku lesa v Sloveniji zagotovilo rednejšo dobavo. Današnja naklada: 24.350 1 Dolenjskih listov Danes smo tiskali 24.350 izvodov Dolenjskega lista; od tega je 22.778 rednih naročnikov, 1.572 izvodov pa je šlo v kolportažo. V vsako hišo na Dolenjskem, Kočevskem in Spodnjem Posavju: DOLENJSKI LIST! Vsem — SREČNO 65! Spet je eno leto naokrog. Kaj nam je prineslo? Odgovor je: mn,. ,j. Kljub težavam, ki so se nu.ui ^^»»vtjale na p^i in ki jih nismo skrivali, smo vendarle dosegli v letu, ki ga pravkar zaključujemo, nesluten napredek. Dokončno smo izbojevali bitko, usodno za naš nadaljnji razvoj. Samoupravljanje je dokončno zmagalo. Sistem samoupravljanja je sestavni del življenja in ustvarjalnih naporov delovnih ljudi, neločljivi del nas samih. To ni več samo ideja in še manj eksperiment, kakor so včasih imenovah naše samoupravljanje. Ta ideja je postala potem, ko so jo osvojile množice, ko je postala del njih samih, nezaustavljiva materialna sila, ki se razvija po svoji notranji logiki. Ta ideja je zdaj zakon razvoja. Poti nazaj ni več. Že zelo daleč za nami je razpotje, kjer sta bila dva smerokaza in ko se je bilo treba odločiti ali po poti demokratičnega razvoja ah pa še naprej krepiti državni centralizem. Odločili smo se za človeka. Predobro smo vedeli, da socializem ne pomeni, kot je dejal Edvard Kardelj na VIII. kongresu, samo več kruha. Graditelji socializma niso samo zidarji, investitorji, kmetovalci in gospodarski strokovnjaki. Kaj bi počeli z železjem in betonom, če ne bi pomenil socializem tudi več svobode, več kulture, več humanosti, več ustvarjalnega zadovoljstva. Odločili smo se za socializem, ki dviga človeka iz razmer; v katerih je podložnik, v razmere, ko postaja svoboden upravljalec in ustvarjalec. Takemu razvoju je VIII. kongres ZKJ, ki je tako zelo odjeknil v naših srcih in po vsem svetu, še bolj na široko odprl vrata. Socializem ne pomeni samo več kruha Kaj nam je torej prineslo leto 1964? Ko bo mo odgovarjali na to vprašanje, bomo uporabljali jezik VIII. kongresa ZKJ, jezik, ki je bil kritičen, pa ne zato, da bi podcenjeval doseženo, temveč zato, da bi mogli že izbojevane dosežke še presegati. Zakaj VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije je sprožil v nas nov polet, nove ustvarjalne sile, da bi koračni še hitreje cilju naproti. Pokazal nam je tudi, kakšna naj bo naša kritika, da bi bila ustvarjalna: NE SAMO OPOZARJATI NA SLABOSTI! Kritika mora biti tudi vir novih idej za nadaljnji socialistični napredek, odpirati mora pogled na daljnji razvoj, v prihodnost, vlivati mora v nas zaupanje, spodbujati nas mora k novim' ustvarjalnim naporom. Da bi bila revolucija večno mlada, ne sme biti v nas prostora ne za malodušje in ne za samozadovoljstvo. Nič ni, kar smo v dosedanjem razvoju dosegli, tako sveto, da ne bi moglo biti preseženo! Dileme »ali—ali«« ni več Naš delovni človek si več ne zastavlja dileme: ali samoupravljanje ali pa ubrati drugačno pot razvoja. Čas, ko so bile take dileme aktualne, je že daleč za nami. To seveda ne pomeni, da ljudje niso kritični do samoupravljanja, kakršno je na tej stopnji razvoja. S kritiko želijo doseči, da bi se sistem samoupravljanja še bolj uveljavil in da bi se razširile samoupravne pravice kolektivov. Tudi na VIII. kongresu ZKJ so spregovorili o tem. Ves kongres je izzvenel v eno zahtevo, da je treba prepustiti kolektivom tudi pravico odločanja o razširjeni reprodukciji. Tako bo naš delovni človek odločal tudi o svojem jutrišnjem dnevu. Pogleda v prihodnost ne bo več zastirala negotovost, češ: ali bomo dobili iz državne blagajne potrebna sredstva za modernizacijo pro izvodnje, za razširitev dejavnosti in podobno? Seveda, ne smemo se slepiti, da so vsa protislovja že premagana in da odslej samoupravljanje ne bo več zadevalo na ovire. Treba je pogledati resnici v oči: tudi v naših socialističnih družbenih odnosili nastajajo protislovja. Bujni, vsestranski razvoj nase, do nedavna nerazvite drŽave jih poraja. Bili so In še bodo poizkusi, da bi obšli organe samoupravljanja. Še se bo treba spoprijemati s posamezniki, ki bodo poskušali zlorabi ti organe samoupravljanja, da bi za njih fasado skrivali svojo samovoljo. V vsakdanjem življenju bomo srečevali tudi nejeverne Tomaže, ki bodo zmajevali z glavami, češ »saj niso sposobni, kaj bodo delavci, še na boben nam bodo spravili to našs gospodarstvo!« Toda mi jih ne bomo poslušali. Življenje bo šlo nezadržno naprej — mimo njih. Naš delovni človek, v katerega zaupamo, se bo vse bolj dvigal na raven svobodnega in zavestnega upravljavca družbenih zadev. Posameznikom, ki z buržuaznih ali konservativnih birokratskih stališi napadajo sistem samoupravljanja, bijejo zadnje ure. Namesto da ti zdolgočaseni kavarniški obrazi, že vsi sivi od pajčevim preteklega, preživelega časa prerokujejo slabo prihodnost samoupravljanju, naj bi raje vedeževali sami sebi, jalovosti svojih idej. Nekoč smo zapisali, da vsak deseti volivec deluje v kakem organu samoupravljanja in da je bil vsak četrti proizvajalec član delavskega sveta. Danes nam ni treba več računati, koliko nas je, ker nas bolj zanima vprašanje, kako delamo, kakšno je naše vprašanje. Smo že tako daleč v razvoju samoupravljanja, da ni treba več dokazovati njegove ustvarjalne moči s številkami. Njegovo moč preizkušamo pri odločitvah, v demokratičnem boju mnenj, v bitki za nagradne socialistične rešitve. Samoupravljanje zmaguje z uresničevanjem dosledne delitve po delu, z razvijanjem solidarnosti in človečnosti v odnosih med ljudmi, z ustvarjanjem napredka v proizvodnji ln nih oblik sodelovanja ln produktivnosti prek raznih oblik sodelovanja in delitve dela, z izboljševanjem živjenjskega standarda delovnih ljudi. Naš splošni materialni in družbeni razvoj prehaja v novo kvaliteto bi še hitreje gradili socializem, je treba zgraditi še sto, tisoč novih tovam... Ne! Zdaj smo že tako daleč, da je treba uporabljati drugačna merila. Zme- nji storitev za gospodarstvo in prebivalstvo. Ne smemo videti samo industrijo! Tu so še gospodarske veje, ki so doslej zaostajale: gradbeništvo, promet in druge terciarne dejavnosti za potrebe gospodarstva in življenjskega standarda. Naš napredek se bo doslej vse bolj meril po razvitosti storitvenih dejavnosti, družbenih služb, trgovine itd. Čim bolj bodo razvite in čim več ljudi bodo zaposlovale, tem zanimivejši pokazatelj bodo, da dosega industrija visoko raven tehnične in tehnološke razvitosti. Tako je drugod po svetu in tako bo moralo NOVOLETNA BILANCA DOSEŽKOV IN 2EUA raj bolj se je treba vpraševati, kako so izrabljeni objekti, ki smo jih zgradili, ali industrija daje to liko, kolikor bi nam mog la dati. Na VIII. kongresu ZKJ se niso izogibali takim in podobnim vprašanjem. Ugotovili so, da je proces modernizacije tehničnega in tehnološkega napredka industrije šele v svoji začetni fazi. Produktivnost še ne dosega produktivnosti v ekonomsko bolj raz vitih deželah. Naše industrijske zmogljivosti je treba izrabljati bolj smotrno,' zmanjševati je treba proizvodne stroške, razvijati specializacijo proizvodnje, izboljševati kakovost izdelkov, vključevati se v mednarodno koope racijo in delitev dela. Napredek industrije bi lahko merili z naraščanjem števila zaposlenih. Zapisali bi, na primer, takole: zdaj industrija zaposluje poldrugi milijon ljudi m naslednja leta naj se povzpne ta številka na dva milijona. Toda ko to zapišemo, se nenadoma vprašamo: ali je to sploh mogoče? Z razvojem moderne tehnike in avtomatizacije se bo moral nujno zmanjševati relativni delež delavcev v industriji. Kam pa tedaj s presežkom delovne sile v kmetijstvu? Nova delovna mesta je treba odpirati v proizvod- biti prej ko slej tudi pri nas, če se hočemo uvrstiti v vrsto razvitih industrijskih držav. Tudi pri zaposlovanju delavcev se ne smemo zadovoljiti samo s količinskimi pokazatelji. Lepo se sliši podatek, češ — vsako leto zaposliti 300 tisoč novih ljudi. Razveseljivo je tudi, da imamo že poldrugi milijon kvalificiranih delavcev. Toda ne smemo pozabiti tudi manj razveseljivih dejstev, na katere je opozoril VIII. kongres ZKJ. Na primer: od vseh zaposlenih delavcev jih 60 odstotkov nima niti osnovne šole. Ali pa: v zadnjih dveh letih si je samo 2,3 odstotka vseh zaposlenih pridobilo ustrezno kvalifikacijo. To pa ni pot, po kateri je mogoče doseči visoko raven tehnične in tehnološke razvitosti naše industrije in drugih panog gospodarstva. Slej ko prej še zmeraj drži resnica, da brez sposobnih kadrov ne pomenijo dosti ne zidovi ne najsodobnejši stroji. Zaradi tega ne bi smeh nikjer načrtovati modernizacije proizvodnje, pa da bi hkrati ne mislili tudi na usposabljanje ljudi, ki bodo ravnali z najsodobnejšimi stroji in avtomati. Ne zadošča samo betonski temelj, treba je misliti tudi na druge vrste temelj — na človeka. Tudi v kmetijstvu hitreje naprej Ves naš razvoj je dose gel že tako stopnjo, da nI več odločilna količina. Zdaj ne gre več za to, da bi napredek socializma merili s količinskimi pokazatelji. Ni dovolj, da rečemo: naSa industrija Je petkrat bolj razvita, kot je bila v stari Jugoslaviji. Da Napak bi bilo, če bi pokazali samo na napredek, ki smo ga dosegli v zadnjih letih pri povečanju kmetijske proizvodnje, ne da bi se soočili tudi s tistim, s čimer nikakor nismo zadovoljni. Res je: dosegli smo lep napredek. V primeri s predvojnim stanjem je narasla kmetijska proizvodnja za polovico. Tak napredek nas veseli tembolj, ker vemo, da je bila še do 1956 povprečna raven kmetijske proizvodnje pod predvojnim povprečjem. Tak razvoj smo torej dosegli v zadnjih osmih letih. Za tako kratko razdobje Je to že kar lep uspeh. Toda... Toda možnosti še daleč niso izčrpane. Povečanje kmetijske proizvodnje ni šlo v korak z rastočimi potrebami po preskrbi prebl- Primerjajmo tudi tisto, kar je slabo! Ko se primerjamo z drugimi državami, smo, in to ne neupravičene, ponosni na svoje dosežke. Imamo samoupravljanje. Naš sistem socialnega zavarovanja je naprednejši. Sadove delavčevih rok zdaj ne deli ne kapitalist ne država, marveč delavec sam. Od delovnih ljudi samih je odvisno, kako si bodo razvili pogoje svojega dela, kakšen bo njih standard. Delavcu ni treba trepetati zaradi negotovosti, kaj bo prinesel jutrišnji dan, ker njegovega življenja ne uravnavajo sile izven njega, ampak je to stvar njegovih lastnih odločitev, rezultat njegove volje in njegovega hotenja. Tudi drugod napredujejo. V marsikaterih rečeh so daleč pred nami. Res je, da so pri njih razvijali industrijo že takrat, ko pri nas še ni bilo tovarn. A vendar: mi jih moramo dohitevati, učiti se moramo od njih tistega, kar je pri njih boljše. Tega pa ni malo. Ko si torej prizadevamo za večji izvoz, ne gre samo za to, da odpravimo primanjkljaj v naši tekoči izmenjavi z inozemstvom, skratka za to, da čimprej ulovimo ravnotežje med izvozom in uvozom. Gre za več kot samo to: približati se je treba ravni proizvodnje industrijsko razvitih dežel. Ne bomo prišli daleč naprej, če se bomo primerjali samo doma. Treba je iti na širšo pozornico, na prizorišče svetovne izmenjave, kjer se bomo soočili z najvišjimi tehničnimi in tehnološkimi dosežki vsega sveta. To se pravi, da se je treba vključevati v mednarodno menjavo in delitev dela ne samo zato, da bi prodah svoje presežke, kupili, česar nam primanjkuje, marveč za to, da bi bili soudeleženi na dosežkih svetovnega napredka. K temu nas ne silijo samo domače razmere. Dosežki nacionalnih kultur prestopajo meje, da bi postali last vsega i človeštva. Gospodarstvo še tako široke in surovinsko bogate dežele se ne more uspešno razvijati, ne da bi bilo soudeleženo na dosežkih tehničnega napredka vsega sveta. Razvoj objektivno vodi k integraciji človeštva in s tem k občečloveškemu napredku. Jugoslavija mora biti — po vsebini svoje ureditve in po ciljih, h katerim teži — pospeševalec te integracije. Ali smo pospeševalci svetovne integracije? Nedvomno smo. A premalo. Delež v mednarodni delitvi dela ne ustreza doseženemu razvoju naše države. Tudi to je vzrok, da je bil proces modernizacije tehničnega in tehnološkega napredka industrije prepočasen. Produktivnost v industriji ne bo zadovoljivo naraščala, če bo proizvodnja usmerjena predvsem na domače tr-išce, kjer se primerja z enako ah slabšo produktivnostjo, namesto da bi prodirala tudi na širše svetovno tržišče in se tam soočala z naprednejšimi dosežki. Pri pospeševanju eko nomskega sodelovanja z drugimi državami moramo misliti na dalj njo perspektivo. Zaradi tega je povsem pravilna usmerjenost naše države na sodelovanje z državami v razvoju, katerim je dajala in bo dajala svoj prispevek za njih razvoj, seveda v skladu z našimi materialnimi možnostmi. Zunanjetrgovinski promet z državami v razvoju je dosegel že 300 milijonov dolarjev in se je od leta 1957 potro-jil. Na naših univerzah študira kakih 1000 študentov iz držav Azije, Afrike in Latinske Amerike, 900 ljudi pa se strokovno izpopolnjuje v naših podjetjih in inštitutih. Nad 800 jugoslovanskih strokovnjakov — inštruktorjev, svetovalcev in sodelavcev v proizvodnji — pomaga pri razvijanju njihovega gospodarstva in drugih dejavnosti. To je naš povsem praktičen, dovolj otipljiv prispevek k integraciji človeštva, k zmanjševanju razločkov med razvitimi in nerazvitimi — s tem pa tudi k boju za mir in socializem. K aj torej pričakujemo od leta 1965, t katerega stopamo? Predvsem to, da bomo odločnejši pri uresničevanju ustavnih načel v praksi. Pričakujemo, kot je rekel tovariš Tito na VIII. kongresu ZKJ, da bodo postali jasni in od vseh sprejeti, sklepi kongresa stvar vsakodnevne prakse. Očistiti moramo našo pot vsega, kar nas ovira. Nobenega kolebanja in kompromisov. Z vsemi silami si moramo prizadevati za zboljšanje življenjskega standarda. Leto 1965 naj nam prinese nove zmage pri graditvi socializma, socializma, ki ne pomeni — da ponovim" Se enkrat Kardeljevo misel — samo več kru" ha, ampak tudi več svobode, več kulture, več humanosti in več ustvarjalnega zadovoljstva: Teh želja pa ne moremo nasloviti na nikogar drugega kot na n*8 same. FRANCE MIHATX>VCAN valstva in industrijske predelave. Potrebujemo še več kruha, mesa, sladkorja... še več surovin za industrijsko predelavo. Treba je še hitreje razvijati velike socialistične kmetijske organizacije, ne da bi zanemarjali tudi kooperacijo individualnih kmetovalcev s sodobnimi kmetijskimi obrati. Resnici na ljubo je treba reči, da v sorazmerno zaostalem kmetijskem gospodarstvu — z zelo nizko produktivnostjo dela oziroma s polovično zaposlenostjo na individualnem posestvu — še vedno živi nad 40 odstotkov prebivalstva. Tudi tem ljudem Je treba omogočiti, da bodo bolje živeli in da se njihovi življenjski pogoji ne bodo tako zelo razlikovali od pogojev, pod katerimi živi mestno prebivalstvo. 2 DOLENJSKI LIST 6t. *2<770> Katerim poslancem poteče mandat 15. maja 1965? Bazen že utečenega evidentiranja kandidatov za odbornike občinskih skupščin so se v zadnjih dneh pričele priprave na evidentiranje kandidatov za republišike in zvezne poslance. Z željo, da U bili občani obveščani o tem, katerim poslancem poteče 15. ma- ja 1965 mandat v republiški oziroma v zvezni skupščini, objavljamo seznani teb poslancev. V zvezni skupSčini: 67. volilna enota (občine: Cerknica, Črnomelj, Grosup- Novi kandidati v novomeški občini Pisali smo že o prvih evidentiranih kandidatih za nove odbornike novomeške občinske skupščine. Tokrat objavljamo naknadno prispele predloge: Franc Medle, uslužbenec iz Sel pri Ratežu; Anton Kotar, gozdar iz Drče; Er-no Sali uslužbenec iz Straže, Martin Blažič, kmetovalec iz Zdinje vasi; Ivan Medved, upokojenec iz Mačkovca; Anton Krašo-vec, kmetovalec iz Jevš pri Otočcu; Jože Luštek, kme- tovalec iz Mačkovca; Franc Kirar, upokojenec s Trške gore; Anton Vovko, kmetovalec iz Mačkovca, Ivanka Potokar, učiteljica s Trške gore; Andrej Dra-biz, kmetovalec iz čadraž; Jože Zagore, kmetovalec iz Gornjega Vrhpolja; Franc Vidic, kmetovalec iz Drašče vasi; Jože Zelenko, uslužbenec iz šmihela pri Žužemberku; Jože Gregorčič, kmetovalec iz Drašče vasi, in Janez Turk, kmetovalec iz Dešeče vasi. Priprave na volitve v zbore delovnih skupnosti Na plenarnu ObSS Novo mesto so se dogovorili, da bodo člani plenuma na vseh občnih zborih podružnic načeli tudi razprave o pripravah na volitve. Sprejeli so stališče, naj bo evidentiranje kandidatov čimbolj neposredno in naij zajame čimširšl krog proizvajalcev. Slednji lahko predlagajo kandidate za bodoče odbornike in poslance bodisi neposredno občinski volilni komisiji, bodisi posredno na Občnih zborih dali izvršnim odborom podružnic, ki bodo predloge nato posredovale občinski vofflftni komisiji. Vsak predlog mora razen osebnih podatkov predlaganega vsebovati tudi utemeljitev. V vseh delovnih organizacijah bodo v obdobju priprav na volitve izdelati temeljite kadrovske analize, ki naj pokažejo strokovni sestav, pa tudi obremenjenost posameznikov z družbenopolitičnimi dolžnostmi. Hkrati s tem naj v vseh delovnih organizacijah ocenijo delo svojih odbornikov in poslancev in ugotovijo, kakšni so bito njihovi medsebojni stiki. lje, Kočevje, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje): ZVEZNI ZBOR: inž. Pepca Perovšek, GOSPODARSKI ZBOR: inž. Ciril Mravlja, SOCIALNO ZDRAVSTVENI ZBOR: Ignac Nagode, PROSVETNO KULTURNI ZBOR: Mitja Mejak, ORGANIZACIJSKO POLITIČNI ZBOR: Bojan Lubej. Republiška skupščina: REPUBLIŠKI ZBOR: 71. volilna enota (Metlika): poslanec Niko BelopavLovič; 73. volilna enota (Novo mesto H): poslanka Anica Ra-jid; 77. volilna enota (Ribnica): poslanec Matija Maležič; 81. volilna enota (Trebnje): poslanec Ludvik Golob. GOSKODARSKI ZBOR: 23. volilna enota (Cerknica, Ribnica): poslanec Tone Plos; 29. volilna enota (Kočevje): poslanec Ignac Karničnik; 41. volilna enota (Novo mesto I): poslanec Janez Šuštar. SOCIALNO ZDRAVSTVENI ZBOR: 24. volilna enota (Črnomelj, Metlika): poslanec Gojko Jug; 42. volilna enota (Novo mesto II): poslanka Milica Sali; 46. volilna enota (Trebnje): poslanec Branko Gra-hek." PROSVETNO KULTURNI ZBOR: 23. volilna enota (Cerknica, Ribnica): poslanka Milena Borovac; 29. volilna enota (Kočevje): poslanec Boris Mikaš; 41. volilna enota (Novo mesto I): poslanka Tilka Sašek. ORGANIZACIJSKO POLITIČNI ZBOR: 24. volilna enota (Črnomelj, Metlika): poslanec Franc Ko-čevar; 42. volilna enota (Novo mesto II): poslanec Milan Kukovec; 46. volilna enota (Trebnje): poslanec inž. Jože Legan. S konferenc Socialistične zveze v novomeški občini PREČKA: kje je mladina? Na letni koferenci Socialistične zveze v Prečni so kritično obravnavali dosedanje delo. Med drugim so ugotavljali vzroke, zakaj se mladina tako slabo udeležuje sestankov in akcij SZDL. Prisotni so zatrjevali, da je SZDL nudila mladini precejšnjo pomoč, ta pa tega ni znala ceniti. Vsaj tako je bilo slišati v razpravi. Morda so v Prečni zadeli na vprašanje, ki je značimo tudi za druge kraje, to je, da se mladina včasih preveč zapira v svoji organizaciji in gre mimo nje marsikateri zbor volivcev, javna tribuna in celo akcija. Vprašanje terja enovitega reševanja. Na konferenci so obravnavali tudi pereče vprašanje pitne vode. Vodo zajemajo v Temenici, ta po po zatrjevanju prisotnih ni raziskana. To bo morala opraviti sanitarna inšpekcija. — Novemu 9-olan-skermi odboru predseduje Viktor Strniša, tajnik pa je Jože Slak. Kristina Plut je zastopala ObO SZDL. RATEŽ-SELA: glavni poudarek na organizacijskih vprašanjih Organizacija SZDL v tem kraju se Je v glavnem ukvarjala z organizacijskimi vprašanji, ld so obremenjevali delo. Razen tega so na konferenci spregovorili o komunalnih zadevah, predvsem o pitni vodi, nalogah krajevne Skupnosti in Izrekli nekaj kri-HOnlh pripomb na račun predpisov v gozdarstvu. To zadnje bo treba obravnavati z občani. Konferenca je izvolila 7-članski obor, kateremu predseduje Štefan Seruga, Prane Medle pa je tajnik." Konference se je udeležil zastopnik ObO SZDL Ivan Tek-stor. ČADREŽE-GOMILA: predlog za podružnice SZDL Na letni konferenci v Ča-dražah se je razprava sukala pretežno okoli organizacijskih vprašanj. Na podlagi te bi lahko sklepali, da bi KO SZDL glede na obseg in dejavnost v prihodnje lahko postala podružnica KO SZDL Šentjernej. O tem bi bilo treba razpravljati z večjim! številom članov SZDL. Večji in zahtevnejši problemi na konferenci, ki ji je prisostvoval član ObO SZDL Jože Blažič, niso prišli v ospredje. Petčlanski odbor bo vodil poslej Jože Jerkovič, tajniške posle pa bo opravljal Anton Kore-nič. HVALA TI! S TVOJIMI NOGAMI OBHODIM VSAK TEDEN VSO DOLENJSKO, KOČEVSKO IN SPODNJE POSAVJE! Pismo iz Ribniške doline: Ob vstopu v novo leto Dolenjskega lista Spet je leto naokrog in z njim skrbi in težave, radosti in veselje, uspehi in neuspehi. Pred nami je novo leto. Pogumno mu sezimo v roke! Če bo začetek dober, tudi uspehi ne bodo izostali. Sicer pa dovolj o tem. V mislih imam nekaj drugega. Dolenjski list že leto dni zahaja med nas, prebivalce ribniške občine. Kaj lahko rečemo za to leto: smo bili zadovoljni z listom ali ne? Seveda, različni ljudje — različni okusi. Vsem ne bo mogoče nikoh ustreči. Ne glede na to pa lahko trdimo, da si Vojaki čestitajo Vsem fantom in dekletom, prijateljem in domačim, kakor tudi prebivalcem Novega mesta in okolice želijo srečno novo leto: Martin Smolič, Lojze Kukman, Jože Zoran in Cvetko Zoran, vojaki v Pljev-lju. je list pridobil veliko prijateljev, ki mu bodo zvesti tudi v prihodnjem letu. Kaj pričakujemo od Dolenjskega lista? Pod glavo »Rešeta« naj bi imeli več sestavkov iz raznih krajev naše občine. Vse, kar se zgodi zanimivega v Ribnici, Loškem potoku, Sodražici, Slemenih, Grčaiicah, Dolenji vasi in drugje, naj najde mesto na rešetovi strani. Doslej je bilo premalo glasov iz Inlesa in njegovih obratov ter iz ostalih podjetij: Gradbenika, trgovskega podjetja Jelka, KZ Ribnice, Sukna iz Jurje-vice, Torbice iz Sodražice itn. Naši ljudje želijo videti sami sebe v ogledalu domačega časnika. Včasih že sama vest, da so v tej in tej vasi vaščani s prostovoljnim delom uredili pot, veliko pomeni! V prihodnejem letiu bo ■treba stremeti za tem, da bo prišlo v časopis čim več vesti, ld zaslužijo objavo. Ker se bo krog pišočih ljudi za Dolenjski list povečal, lahko trdimo, da bo odpravljena tudi ta pomanjkljivost in bo veliko več krajev in ljudi na« šlo sebe v našem domačem tedniku. Pa še nekaj moram povedati: prihodnje leto bo imela naša občina v vsaki številki na voljo celo stran Usta. To pa že nekaj pomeni. Dolenjski list naj postane redni gost v vsaki hiši naše občine. Le tako bo lahko odigral svoje poslanstvo. Tako, dragi prijatelji to-stran in onstran Velike in Travne gore. Tole se mi je zdelo vredno, da vam povem ob zatonu starega in nastopu novega leta. 2elim vam veliko delovnih uspehov in prijetne ure ob prebiranju domačega Dolenjskega lista! K. ORAZEM Kako smo porabili 579.086 dinarjev Odkar smo v našem listu zadnjič poročali o prispevkih za trojčke, smo prejeli še 10 tisoč dinarjev od obratne ambulante KGP Kočevje; 25 tisoč 469 din je poslal Toni Lončarič is Kanade, 2000 din pa Fanika Jurca iz Broda Mora vic. Ob zaključku zbiralne akcije je bilo na posebnem tekočem računu za trojčke 579.086 din. Kako smo prispevke naših bralcev porabili? Podjetju »Dolenjka« o«, trgovini v Skocjanu, kjer so Korenetovt največ nakupili (pohištvo, posteljnino, špecerijo in drugo), smo plačali 157.306 din, mimo toga pa smo preko banke poravnali še naslednje račune: Lekarni Novo mesto 1196 din, podjetju »Dolenjka« v Novem mestu 27.435 dto, podjetju Standard Novo mesto 4436 Drogeriji v Novem mestu 5419 din, podjetju Elektro Novo mesto 38.641 din, gradbenemu opekarskemu podjetju Mirna 10.000 din, podjetju InterevTopa Koper 1535 din, Zdravstvenemu domki Novo PRISRČNA ZAHVALA Lojze in Jožefa Korene Iz Segonja 5 pri škoc-janu se prisrčno zahvaljujeva vsem, ki so nama ob rojstva trojčkov priskočili na pomoč in nama darovali bodisi denar ali blago. Brez njihove pomoči bi gotovo ne mogla vsem trem otrokom nuditi primerne hrane in obleke, ker živiva v zelo skromnih razmerah. Hvaležna iz srca vsem kolektivom in dobrim ljudem, ki so nama kakorkoli pomagali, posebno pa uredništvu Dolenjskega lista, želiva v novem letu vso srečo! mesto 23.907 din, trgovini Ra-dulja v Skocjanu 18.140 din, za carino paketa, ki je prišel iz Nemčije, smo plačali 3352 dinarjev. Doslej smo Korena-tovim nakazali tudi v gotovini dvakrat po 50.000 din za razne drobne izdatke in plačilo perice. Tako smo od zbranih 579.086 din porabili aa plačilo navedenih računov 391.387 din, ostanek 187.699 din pa smo skupno z obema Korenetovi-ma vložili na hranilno knjižico pri pošti. S tem denarjem bosta odslej sama razpolagala in jima bo zelo pomagal takrat, ko bodo otroci dorasli plenicam, pa tudi za nakup sladkorja, razne hrane in potrebščin, ki Jiih morajo kupovati. Ob zaključku zbiralne akcije se lepo zahvaljujemo vsem darovalcem, ki so s svojimi prispevki omogočili najnujnejši Korenetovim trojčkom! UPRAVA IN UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA. SKAČE DOLENJSKI LIST Le v miru bomo želi sadove Devetnajst let po vojni — kdo še misli JU nazaj! Konec decembra 1944 so imeli Nemci v svojih rokah še velik del Balkana, praktično vso Madžarsko, Češkoslovaško, Varšavo. Ravno na božič 1944 so začeli veliko ofenzivo v Ardennih, v Belgiji, ofenziva na italijanskem škornju se je ustavila nekje med Rimom in Firencami. Če boš preživel vojno, boš še veliko doživel, smo si vedno ponavljali. Kaj vse se bo zgodilo! In zgodilo se je. Podrli so se veliki kolonialni imperiji v Aziji, Afriki — karta sveta se je spremenila. Šli so stari državniki — pojavila so se nova imena. Iz sužnjev so postali gospodarji, iz ponižnih subjektov ponosni objekti velike zgodovine. Od Azije do Afrike in Latinske Amerike je zavel nov veter. Evropa ni več center sveta. Od prve svetovne vojne sem, od velikega oktobra so sanjali milijoni in milijoni o svetovni revoluciji, o požaru na Kitajskem, o uporu peonov (kmetov) v Boliviji, na An tiski planoti, o agrarni reformi v Mehiki, o rdeči internacionali, o skledi riža za indijskega kulija, o lepšem življenju na gumijevih plantažah*. Indonezije, o diktaturi prole-tariata v Hamburgu — o zadnjem izdihi jaju kapitalizma. Prišlo je leto 1945 — fašizem je bil premagan; prišlo je leto 1949 — Kitajska postane ljudska republika. Leta 1957 postane neodvisna Gana, prva črnska država, tri leta pozneje pride afriška pomlad. Kakšna je bila bilanca leta 1964? Lahko gledamo bodočnosti mirneje v obraz? Lahko. Bilanca prestopnega leta ima več pozitivnih znakov kot negativnih. Naposled popušča, znaki hladne vojne slabe, nihče De govori o vojni — toda nihče ne misli na kakšno razorožitev, še vedno imamo le premirje, miru še ni na vidiku. Združene države Amerike in Sovjetska zveza so zmanjšale svoje vojaške proračune. Dialog med Moskvo in Washingtonom postaja bolj zanimiv. Prejšnje razdelitve na bloke ni več — bloki, to je bila hladna vojna, to je bil Stalin, to so bili NATO generali, to je bila berlinska kriza. Zdaj imamo tudi tako Imenovani tretji svet — države, ki niso v nobe- nem bloku in hodijo svojo pot. Predstavniki nevezanih držav so se oktobra zbrali v Kairu, Piemontu arabskega osvobodilnega gibanja, neuradni prestolnici Afrike. Pet dni so brneli telefoni iz Kaira na vse strani — zaradi konference nevezanih so odložili zasedanje Generalne skupščine do decembra. • Ugotovili so, da so • kolonije sramota za • človeštvo, podoba pre- • živelega imperializma. • Sklenili so, da bodo • podprli borbo za osvo- • boditev črncev v portu- • galskih kolonijah Ango- • li in Mozambiku. Obsodili so vse atomske poskuse ne glede na to, kdo jih opravlja; predlagali so, da se Afrika proglasi za brezatomsko cono. Apelirali so na ves svet, da ustavi širjenje atomskega orožja na države, ki ga še nimajo. Na veliki manifestaciji v Kairu je sodelovalo 58 držav, dvakrat več kot leta 1961 v Beogradu. Kaj je pokazala kairska konferenca? • Predvsem, da je vse • več držav proti vsake- • mu diktatu Zahoda in • Vzhoda. Njihovo geslo • je: niti VVashington niti • Moskva. Nam niso po- • trebni nobeni advokati, • nočemo postati žrtve • blokovske matematike, • mi znamo krmariti tudi • brez tujih »nasvetov«. Našo delegacijo na tej veliki konferenci je vodil predsednik republike Tito. Naš predsednik je imel zelo delaven dan, od jutra do večera je sprejemal in obiskoval ugledne državnike. Z nekaterimi se je sestal tudi po večkrat, Na ser je bil z njim v stalnem stiku. Tito se je sestal tudi s predsednikom Indonezije Sukarnom. Le-ta je namreč branil prej kitajsko kot pa nevtralno stališče. Sukarno je za krvav obračun z imperializmom. Večina delegatov je menila, da je treba spore med Vzhodom in Zahodom reševati mirno, s pogajanji. Tito in Sukamo sta se sporazumela, da se bosta sestala pozneje. • Iz Kaira je Tito odpotoval na Ciper. To je bila šesta država, ki jo je obiskal Prišel je kot cenjen prijatelj. Naša država sc je vedno zavzemala za to, da postane Ciper samostojna država — brez tujih oporišč in obveznosti do prejšnjih gospodarjev. To politiko smo vedno in povsod branili. Jugosla- vija je glasovala za vse konstruktivne predloge v Združenih narodih, mi smo za to, da postane OZN univerzalna (svetovna) organizacija, v kateri bi dobila svojo besedo tudi LR Kitajska. Ne morejo se reševati pomembna svetovna vprašanja brez sodelovanja največje države svetu. Mi vodimo ostro polemiko s kitajskih tiskom, vendar zaradi tega ne zapiramo oči pred dejstvi. Dejstvo pa je, da brez te velike države ni možno razpravljati o nobenem vprašanju v Aziji, zlasti na Daljnem vzhodu. Podpirali smo in vedno bomo podpirali borbo zasužnjenih kolonialnih narodov. Bili smo ena prvih držav, ki je priznala Alžirijo, obsodili smo anglo-francosko intervencijo v Egiptu leta 1956, žigosali smo nedavno ameriško-belgijsko agresijo v Kongu. Smo za gospodarsko sodelovanje na podlagi enakopravnosti. Jugoslavija je aktivno sodelovala na mednarodni trgovinski konferenci v Ženevi. Zavedamo se: politična neodvisnost še ne pomeni gospodarske neodvisnosti. • Tragično je, kar mo- • ramo ugotoviti: razlike • med starimi in novimi • državami rastejo in so • čedalje večje. Bogati • postajajo še bogatejši, • revni še revnejši — ta • napoved se vse bolj po- • trjujc. Industrijske dr • zave napredujejo hitre- • je kot poljedelske — • akumulacija je hitrej- • ša. Bih smo podporniki akcije: ustanoviti je treba poseben fond za razvoj še nerazvitih dežel. Ta fond naj bi ustanovili pri Združenih narodih. Zakaj? Ker zahtevajo vse privatne in polprivatne ameriške, a tudi mednarodne banke posebne koncesije — pogoje. Tisti, ki da posojilo, skuša kontrolirati dolžnika, skuša mu diktirati. Smo za posojila brez vsakih pogojev — taka lahko nudijd le Združeni narodi. Povedati moramo, da je ostalo vse le pri V Kairu je na konferenci nevezanih držav imel naš tovariš predsednik republike polne roke dela. Na sliki: v hotelu Shephard, kjer je stanoval, je tovariš Tito 5. oktobra sprejel tudi afganistansko delegacijo, ki jo je vodil premier Mohamed Jusui Plemenite človečanske težnje naših narodov za mirom, mirnim sodelovanjem in enakopravnostjo velikih ter malih narodov, razvitih in nerazvitih, že vsa leta usmerjajo našo zunanjo politiko — Z vsem srcem in tudi z materialno pomočjo, kolikor je ta v naših močeh, podpiramo napore nerazvitih narodov, saj prav jugoslovanski narodi najbolje vedo kaj pomeni biti nesvoboden in neodvisen. — Zato je predsednik republike tovariš Tito že ponovno obiskal tudi mlade, komaj osvobojene afriške države, ki so si začele ustvarjati lepše življenje, hkrati pa odpravljajo svojo zaostalost in dosedanjo nerazvitost — Na sliki: tovarišica Jovanka Broz je v Afriki obiskala tudi vrsto socialnih in kulturnih ustanov, kjer so jo povsod prisrčno in toplo pozdravili. predlogu. Je nek fond pri Združenih narodih, toda ta je le zaradi lepe zunanje podobe. • Leta 1964 je predsednik Tito obiskal poleg Kaira le evropske prestolnice. Bil je na Finskem, v Sovjetski zvezi (Leningradu), na Poljskem in v Romuniji. V Železnih vratih-Džerdapu je položil temeljni kamen za novega hidrogiganta. Ta bo dal Jugoslaviji 5.5 milijarde KW energije — Romuniji prav toliko. Rešil bo problem vodne energije, dal bo nove hrane naši industriji, omogočil bo namakanje obširnih površin ob spodnji Donavi. Omogočil pa bo tudi varno plovbo skozi donavske tesni. To je močno oviralo promet — ta se bo leta 1971 povečal za 300 %! Varšava ga je pozdravila lepega junijskega dne, Tito je prišel po dolgem intervalu — 18 let. Kako se je spremenila Varšava! Iz kupa razvalin, iz katerih se je takrat kadilo, se je medtem razvila v veliko milijonsko mesto. Poljska prestolnica je sprejela Tita kot svojega, kot državnika, ki ima že svoje mesto v zgodovini sveta, kot predstavnika posebne, herojske Jugoslavije. • Velika tema, o kateri so razpravljali lani, je bila eksplozija kitajske atomske bombe. To je bilo presenečenje za vse, čeprav jo je ameriška obveščevalna služba že vnaprej napovedala. Najbolj je bila seveda šokirana Indija. Naenkrat se je pojavilo vprašanje: naj ima tudi Indija, dežela Gandhija in Nehruja, svojo bombo. Naj troši milijone in milijone dolarjev za umazano bombo? Ni to izdaja svetih načel indijske filozofije? Velik del Azije pa je pozdravil kitajsko demonstracijo. Drug za drugim so se oglašali državniki in politiki in čestitali Pekingu. Azija ima bombo — so triumfirali, »beli« nimajo več monopola. Kitajska pripravlja zdaj drugo bombo, Indonezija pa meni preskusiti prvo že leta 1965. Vsaj tako je ondan izjavil indonezijski veleposlanik v Kairu general Asman. Obkroženi smo s treh strani, je dejal, že tri leta se pripravljamo na to. Ni kaj , bil je kar odkrit. Japonci so močno vznemirjeni spričo kitajskega atomskega poskusa. Dobro jih razumemo: bili so prve žrtve atomskega napada. Tudi mi bi lahko imeli bombo, so ondan posvarili Peking. Vse to ne zveni preveč hrabrilno — atomsko O-rožje postaja vse bolj in bolj stvar prestiža. Bo ostala Indija pri svojem stališču? Kitajci orožja ne bodo uporabili, to so že večkrat poudarili. Vendar je to močna karta v njihovih rokah. Indija in Kitajska merita svoje moči na Himalaji... • Kitajska tema je neizčrpna. Kaj ne... 700 milijonov ljudi, od tega 500 milijonov kmetov. Ti so organizirani v nekakšne pol vojaške komune, v mestih so organizirani ljudje v polvojaške milice. Kitajska ima velike ambicije, postati hoče voditelj mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja. Izriniti hoče Sovjetsko zvezo na stranski tir. To je postalo leta 1964 še bolj očitno. Sovjetska zveza je predlagala, da bi se rešila sporna vprašanja na posebni konferenci. Predlagala je 15 december za začetek konference. Nato je predložila nov datum — 1. III. 1965. Prva se je oglasila KP Indonezije. Voditelji pro-kitajske partije so glasno pudarili, da indonezijskih predstavnikov ne bo na to konferenco. Proti konferenci se bodo izjasnile tudi druge prokitajske partije v Aziji. Kriza v gibanju se bo še bolj poglobila. Kitajska izkorišča svoje karte in čaka. čaka, da se bo okrog nje zgrnila dovolj velika falanga (skupina) komunističnih partij — potem pa v ofenzivo. To je seveda načrt, vendar ne smemo podcenjevati njihove odločnosti. Kitajcem se ne mudi. (Nadaljevanje na 5. str.) 4 DOLENJSKI LIST St. 52 (770) 16. oktobra letos je bil tovariš Tito na Cipru. Na sliki: predsednik republike odzdravlja prebivalcem Nikozije, ki so se zbrali na miting v središču mesta. Ob njem stojita predsednik Makarios in Jovanka Broz X ljubeznijo do svoje domovine...0 T. in A. Lončarič iz Kanade sta s prijatelji poslala za dolenjske trojčke v Segonjah 37 dolarjev Danes objavljamo v posebnem članku zeključni pregled naše zbirke za Korenetove trojčke iz Segonj nad škocjanom. Ne moremo pa mimo pisma, ki smo ga pred krat-dobili iz Kanade. Poslal nam ga je naš dolgoletni in zvesti naročnik mr. To-ny Lončarič, ki nam piše takole: »CENJENI UREDNIK! Čeravno sem kanadski državljan, sem kljub temu še vedno slovenski rojak; ko se zvečer združim z družino, se počutim kot nekdaj v rodni Beli krajinu Z ljubeznijo do domovine sem tudi naročnik DOLENJSKEGA LISTA, ki mi prinaša slovenske novice. K mnogim darilom za Korenetove trojčke se pridružujem s prijatelji tudi jaz. Želimo jim obilo zdravja in zadovoljstva v njihovi bodočnosti — Pet- Vso srečo domačim in prijateljem (Nadaljevanje s 4. str.) • Se danes ni znano, zakaj je moral odstopiti predsednik sovjetske vlade Hruščov. So taki, ki menijo, da je bilo po sredi kitajsko vprašanje. To ni pre. več verjetno. Zakaj ne? Ker v tako važnem vprašanju kot je bil spor s Kitajsko, Hruščov ni odločal sam, marveč ves politbiro. Hruščov je lahko dal temu sporu le svojo noto, morda ga je preveč dramatiziral. So taki, ki zatrjujejo, da je šel zaradi svojih poskusov, da se sporazume z Bonnom. Je to dejal za hrbtom politbiroja? Poslal je svojega zeta Adžubeja v Bonn; ta je sondiral teren za sestanek z Erhar-dom, do tega naj bi prišlo februarja alj marca. Je vrsta komentatorjev, ki meni, da je dajal zadnje čase preveliko prednost lahki industriji, in sicer na račun težke, se pravi vojne industrije. To naj bi tudi omajalo njegov položaj v partiji in v vladi. Vse to so še vedno ugibanja, dejstvo je, da bo ostalo njegovo ime zvezano s pojmom sožitja — Hruščov je bil za miroljubno sodelovanje držav, za ta načela se je vstrajno boril. Njegova zgodovinska zasluga je, da je začel boj proti Stalinovemu kultu osebnosti — diktaturi, da je dal ljudem večji občutek osebne svobode. Za nas je važno to, da se bo nadaljevala njegova politika, da bo Sovjetska zveza ostala zvesta načelom sožitja in mednarodnega sodelovanja. To sta generalni sepretar partije Brežnjev in predsednik vlade Kosigin večkrat poudarila. • Na mednarodni areni so se pojavih novi ljudje: Brežnjev, Kosigin, v Združenih državah si je zagotovil Lvndon Johnson velikansko večino, republikanci so doživeli na predsedniških volitvah tak poraz, kot ga ameriška novejša zgodovina sploh ne pomni. Republikanec Goldwater s svojim provincialnim programom ni mogel zmagati — če bi, bi bila katastrofa za ves svet. Ta bi se hitro znašel na robu vojne. Goldwater je bil za intervencijo v Severnem Vietnamu, na Kubi, v Panami — za politiko pesti. Pokazalo se je, da s takim j gesli ne more zmagati nihče v Ameriki. Svet je sit avantur rožlja- nja z orožjem. Johnson je obljubljal volivcem miT in prosperitete), začel je ši-rokopotezni program za razvoj zaostalih delov ZDA — »antipovertv program«. • Johnson je trdno v sedlu, angleški laburisti pa imajo tako šibko večino v parlamentu, da nove volitve jeseni 1965 niso izključene. Tako predvidevajo vsaj britanski konservativci. Novi predsednik Harold Wilson (48 let) je napovedal, da bodo po prvih sto dneh vlade že vidni rezultati. Pokazalo se je, da so bila ta predvidevanja preveč rožnata. Novi premier Ima obsežen program za leto 1965: obiskal bo Ameriko in Rusijo, v načrtu Novoletno voščilo Belokranjski fantje, ki služijo vojaški rok v Bileći, želijo srečno novo leto 1965 vsem našim bralcem, posebno pa domačim dekletom, svojcem in drugim sorodnikom: Jože Butala iz šipka, Mirko Cadn;'ič iz Zilj, Jože Grahek z Rožanca, Tine Pe-zdirc iz Podzemlja in Stani, slav Petek iz Vel. Sel pri Adlešičih. pa je tudi obisk nekaterih držav Corrimonwealtha. Zmaga laburistov na parlamentarnih volitvah v Angliji je brez dvoma okre" pila pozicije socialdemokratov v Zahodni Nemčiji. Letos bodo volili tudi v ZR Nemčiji. Računi na zmago so precej večji kot so bili na prejšnjih volitvah. • Perspektive za novo leto? Dvajset let je minilo od ustanovitve Združenih narodov — letos bo jubilejno zasedanje. Predvidevajo, da se ga bodo udeležili tudi prominentni državniki. Vsaj tako je predlagal generalni sekretar TJ Tant. Kakšen razvoj! Leta 1951 je štela ta organizacija 51 članic, zdaj že 115 — od tega jih je dobra tretjina iz Afrike. Evropa ni več središče sveta — svet je postal večji, morda tudi lepši. DVAJSET LET JE ODKAR SE JE KONČALA VOJNA — NIKOLI VEČ VOJNE! TO JE ŽELJA VSEH DRŽAV, VSEGA ČLOVEŠTVA, LE V MIRU BOMO ŽELI SADOVE NAŠEGA DELA. Zadnje dni pred novoletnimi prazniki smo prejeli še nekaj čestitk in pozdravov naših fantov, ki so pri vojakih v raznih krajih naše domovine. Vsi želijo v letu 1965 še mnogo uspehov pri delu in osebnega zadovoljstva, zdravja in sreče vsem svojcem, znancem in prijateljem v domačih krajih. Iz Ohrida piše Miro Pavlina; Tuzla: Marijan Plut, doma iz Preloke, in Zvonko Troha, doma iz špeharjev; Zaječar: Lojze Kukman, doma iz Su-horja in Franci Kokalj iz Dolgih njiv; Bar: Franci Kos iz Mokronoga in Stane Kum-ljanec .z Bučke; Karlovac: Jože Zupančič; Sarajevo: Andrej Uiepič iz Trščine, Janez Zupančič iz Čateža, Albin Štravs iz Trebče vasi, Miha Zupančič iz Trebnjega in Janez Mohorič iz LjaibUjaiie. Zelje in pozdravi iz Zagreba Ciril Novak in Franc Dre-nik iz Trebnjega, Anton Per-še iz Brezovice in Jože Bizjak iz Mirne, ki so pri vojakih v Zagrebu, prisrčno pozdravljajo vse domače in znance ter jim želijo srečno leto 1965! Pozdrav iz Samobora Alojz Flajs in Aleksander Buček, vojaka v Samoboru, pošiljata za novo leto prisrčne čestitke z najlepšimi željami vsem domačim ln znancem. ru, Pavlu in Anici, njihovi mamici in očku pa veliko potrpljenja, in dobre volje! — Vsi podpisani darovalci smo iz Widerwatra, Alberta v Kanadi, zbrali pa smo: Matija in Tončka Velič-ko — 12 dolarjev, D. L, Reid — 5 dolarjev, Janez Klarka — 5 dolarjev, Gregor in Marija šestan — 2 dolarja, Peter in Ivanka Maver 2 dolarja, Marko Akrap — 2 dolhrja, Mike Berdnik — 2 dolarja, J. in S. Velikonja — 2 dolarja ter T. in A, Lončarič — 5 dolarjev. Skupaj je torej zbranih 37 dolarjev, ki Vam jih priloženo pošiljamo v čeku...« ček smo dobili, banka pa nam ga je zamenjala za 25.469 dinarjev, ki smo jih medtem že pripisali v sklad za Korenetove trojčke. Tudi Lončaričevo pismo iz Kanade je potrdilo, kako daleč je segel glas o dolenjskih trojčkih — in koliko je plemenitih src, ki rada pomagajo rojaku v sili! — Vsem darovalcem doma in v tujini se v imenu družine ob zaključku zbirke za Korenetove trojčke prisrčno zahvaljujemo! UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA PAR AVION VIA AIR MAJI CORREO A&PZO NOVOLETNI POZDRAV NAŠIM IZSELJENCE Spet se je obrnilo leto, spet se bodo v Silvestrovem večeru naše misli zgrnile okoli vseh, ki so nam dragi,, okoli vseh, ki v tej lepi noči ne sede z nami ob toplem domačem ognjišču. Naša misel bo pohitela v sleherni kotiček sveta, kjer se še pretaka kri naše krvi, pohitela bo prek Karavank, čez prekmurske poljane, čez Kolpo in Kras in naše morje. In potem bo tipala čez tuje dežele in morja in se bo ustavila v nemških rudnikih, belgijskih tovarnah, na holandskih poljih in ob mrzlih fjordih severnega morja. Obstala bo v kanadskih gozdovih, ameriških prerijah in pampah pa v Argentini ln Čilu, v afriških mestih in zelenicah pa ▼ Avstraliji in kdo ve še kod. Povsod, prav povsod, kjer živi kri naše krvi, kjer bije naše slovensko srce. Trda, skopa je bila nekoč domovina. Zaostala in revna ni imela moči, da vas prehrani, dragi rojaki! Pa ste šli, nekateri že pred dolgimi desetletji, in našli v tujih deželah svojo novo domovino. Bili ste opora premnogim slovenskim domačijam, ki so se z vašo pomočjo izkopale iz dolgov. Sami pa ste ostali v novi domovini in zdaj živi tam že vaš drugi, tretji rod... Toda vezi med vami in domovino se niso pretrgale. Ostale so trdne in bili ste dolga desetletja z nami v veselju in bridkosti, zlasti ko so našo zemljo v drugi svetovni vojni pregazili tuji zavojevalci. Takrat ste z besedo in dejanji veliko pomagali svoji stari domo-. vini, posebno v prvih letih po končani vojni, ko je uničena ln izropana domovina s trudom vstajala iz ruševin. To vašo veliko, nesebično pomoč poznamo vsi, pozna jo sleherni preprosti človek in najvišji državni voditelji. Ko je 30. junija 1964 v Beogradu sprejel podpredsednik SFR Jugoslavije Aleksandar Ranković zastopnike naših izseljencev, se jim je za to pomoč tudi zahvalil. »Z veseljem naglašamo,« je takrat dejal tovariš Ranković, »da naši izseljenci nikoli niso pretrgali stikov s svojo staro domovino, od katere so ločeni že toliko let. To so pokazali tudi med drugo svetovno vojno, ko so moralno in gmotno nesebično podpirali boj naših narodov. V tistih zgodovinskih dneh je bila ta po moč pomembna in dragocena. Zaradi tega naši narodi ne morejo pozabiti vaše pomoči in izkazanega čustva domoljubja, tembolj, ker ste jo izkazovali v dneh, ko so se naši narodi s svojimi lastnimi silami uprli in borili na življenje in smrt proti fašizmu, po zmagi nad okupatorji pa si prizadevali pri obnovi in graditvi nove družbene skupnosti. Če upoštevamo vso podporo in akcije naših izseljencev, spoznamo, da njihova povezanost z našimi narodi, ki so se borili za svojo narodno in socialno osvoboditev, ni bila slučajna in trenutna. Ta povezanost je imela globoke korenine ne samo v čustvu patriotizma do stare domovine, ampak tudi v njihovi želji, da bi bili od pravljeni vsi tisti vzroki, zaradi katerih so bili sami prisiljeni v preteklosti zapustiti svoje domove in iti po svetu, da bi si zagotovili obstoj in boljše življenje.« V resnici se danes v novi Jugoslaviji vsi trudimo, da bi čimprej odpravili žalostno dediščino preteklosti. Po zadnji vojni je bilo zgrajenih več tisoč kilometrov novih prog in modernih cest, nekaj sto novih tovarn in električnih central, dobili smo na tisoče novih šol in zdravstvenih domov. S pospešenim tempom skušamo dohiteti zamujen" Vi sami, ki prihajate na obisk v staro domovino, vidite, koliko se je v teh dvajsetih >:'\h pri nas spremenilo. Največ vredno pa je to, da je naša domovina v vrsti napredkv.h državi ki se nenehno prizadevajo, da se na (.svetu ohrani mir in vzpostavi sožitje med nr-.rodi. Enakopravni odnosi med narodi, mirno reševanje sporov in pomoč zaostalim državam, to troje mora biti pred očmi vsem, ki jim je pri srcu resnični napredek človeštva. K vsemu temu pa lahko veliko prispevate tudi vi, dragi naši rojaki, zlasti, če spoznate resnico o svoji stari domovini, ki vztrajno stopa po novi socialistični poti v svoj lepši jutrišnji dan. Prav zato si, dragi rojaki, želimo, da bi bih vaši stiki z nami še tesnejši, še prisrč-nejši. Da bi se trem tisočem izseljencev ki so nas obiskali leta 1964, pridružili drusjo leto novi tisoči, ki naj se v stari domovini odpočijejo od življenjskega truda in ogrejemo ob domačem ognjišču ter ob topli, odkriti, iskreni domači besedi. Da bo tudi njim toplo ob zavesti, da so listi našega slovenskega drevesa in da so kri naše slovenske krvi' Vso srečo, predvsem pa veliko zdravja, zadovoljstva in novih uspehov Vam tudi za nastopajoče leto 1965 iz vsega srca iskreno želi v imenu vseh rojakov v stari domovini — vaš DOLENJSKI LIST ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Pred spomladanskimi volitvami Spremembe v volilnem sistemu Zadnje spremembe v volilnem sistemu je prinesel nedavno sprejeti zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah zveznih poslancev. Podobne spreminjevalne predloge pripravljajo tudi v republiški skupščini za volitve republiških, okrajnih in občinskih odposlancev. Nas tokrat zanima predvsem, ali so s spremembami v volilnem sistemu res ustvarjene širše možnosti za kandidiranje več kandidatov in ali to pomeni novo uveljavitev socialistične demokracije, novo zmago sistema samoupravljanja. Kdo je lahko potrjen za kanaidata? Po prejšnjih predpisih, se pravi pred nedavno sprejetimi spremembami, je bila potrjena vsaka kandidatura zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi, katerega območje je obsegalo eno petino volivcev v volilni enoti Po novem zadošča, da obsega območje zbora voliivcev oziroma zbora delovnih ljudi eno desetino od skupnega števila volivcev z območja volilne enote. To pomeni, da ni potrebno, da mora več zborov volivcev sprejeti istega kandidata, če naj bo kasneje potrjena njegova kandidatura. S to spremembo se je povečala možnost, da postavi dokončno kandidaturo že en sam zbor volivcev, če ta obsega območje, kjer živi ena desetina od skupnega števila vseh volivcev volilne enote. Ta sprememba bo imela svoj praktičen pomen zlasti pri kandidiranju v republiško in zvezno skupščino, kajti v tem primeru obsega volilne enote večje število območij zborov volivcev oziroma zborov delovnih ljudi. Na primer: če obsega volilna enota za volitve poslanca republiške skupščine deset zbora volivcev, od katerih predstavlja vsak po eno desetino od skupnega števila volivcev, bi to pomenilo, da lahko postavi vsak zbor svojega kandidata. Potemtakem bi na občinski skupščini izbirali izmed desetih kandida- tov, kar pa seveda ni nujno, ker se bo nekaj zborov lahko odločilo tudi za enega in istega kandidata. O tem, koliko bo kandidatov, se bodo izjasnili volivci sami. Končna odločitev pripada torej njim. Ko bodo potrjene kandidature zborov volivcev Oziroma zborov delovnih ljudi (potrdi jih volilna komisija in jih vpisuje na kandidatno listo po vrstnem redu, kakor so bile časovno predložene v potrditev, najprej NAŠ AKTUALNI KOMENTAR kandidate, ki so bili predloženi na zborih volivcev, in nato kandidate, ki so jih predložile skupine volivcev), se kmalu nato začne naslednja faza — volitve na občinski skupščini. Občinska skupščina izbira izmed tistih kandidatov, ki so bili sprejeti na zborih volivcev oziroma zborih delovnih ljudi, katerih območje obsega eno desetino od skupnega števila volivcev volilne enote. Ce je bilo sprejetih in potrjenih deset kandidatov, potem na občinski skupščini izbirajo oziroma volijo poslance izmed te deseterice. In naprej? Izvolitev poslancev za republiški in zvezni zbor na občinski skupščini še ni dokončna, ,ker jo bodo morali potrditi še volivci na neposrednih volitvah. Izvolitev za štiri samoupravne zbore obeh skupščin — republiške in zvezne — pa je dokončna. Izvoljen je pač tisti izmed kandidatov, ki je prejel največ glasov. Če jih je kandidiralo več, zadošča relativna večina, sicer pa je potrebna, če je na kandidatni listi samo en kandidat, absolutna večina. Ker izvolitev poslancev za republiški in zvezni zbor ni dokončna, nas zanima sedaj, izmed katerih in kolikih kandidatov bodo izbirali volivci na neposrednih volitvah. Da bi to lahko razumeli, se je Že večkrat smo nameravali pisati o volitvah za predsednika Italije, vendar nismo. Mislili smo, jutri bo izvoljen, mi pa bomo poročali šele o kandidatih. Voditelj republikancev La Malfa je ondan napovedoval, da se utegnejo vleči volitve še tedne in tedne. Rimski maraton je končan. Noben kandidat ves čas ni mogel zbrati večine — ta znaša 482 glasov. Kandidat demokristjanov Giovanni Leone je dobil nekaj čez 400 glasov, več ni mogel, zato ni več kandidiral. Na sceni se je pojavil voditelj socialistov — Pitro Nenhi. Na 19. glasovanju je dobil 377 glasov. Kandidat 'socialdemokratov Giuseppe je zbral nekaj manj, 342 glasov. Na tem glasovanju je bilo 87 praznih listkov. Je položaj italijanskega predsednika važen? Ne, Italija ima drug politični sistem kot Amerika oziroma Francija. V Združenih državah je predsednik republike tudi predsednik vlade. Uradno tega položaja pravzaprav ni, predsedniku pomaga kabinet, ministri so državni sekretarji. Tudi Francija ima predsedniški sistem, de Gaulle res ni tudi predsednik vlade, a je močna roka v Franciji. Dejansko pooseblja Francijo. Toda de Gaulle ni Francija. Položaj predsednika republike v Italiji je dekorativen, predsednik ne odloča, nima direktnega vpliva na vodstvo države. Toda v sistemu, v katerem je več strank, in nima nobena absolutne večine v parlamentu, je položaj predsednika važen. Demokristjani so od leta 1945 trdno v sedlu, vendar imajo v parla- mentu vse manj in manj predstavnikov. Komunistična partija Italije je sigurno na drugem mestu, po vsakih volitvah popravi za kak procent svoje pozicije. Tudi na administrativnih volitvah v novembru je bilo tako. To je presenetilo tuje opazovalce, predvidevali so, da bo nepričakovan odstop Hruščova z vseh pozicij v partiji in vladi oslabil njihove vrste. Tudi eksplozija kitajske bombe je bila zanje minus. Največji pa je SARAGAT - PREDSEDNIK bila nepričakovana smrt njihovega voditelja Palmira Togliattija. Vendar: na volitvah 22. novembra so dobili več glasov! V tej luči je jasneje, zakaj bila je za položaj predsednika republike tako huda bitka. V Zahodni Nemčiji je vsa stvar veliko bolj enostavna, stranke se vnaprej zedinijo, kdo naj bo predsednik. Zdaj pa je Italija končno izvolila svojega predsednika. Na ponedeljkovem popoldanskem 21. glasovanju je bil za novega predsednika republike izvoljen voditelj socialno demokratske stranke Giuseppe Saragat. Pa na Cipru? že dolgo nismo pisali o tem otoku, vedeli smo, da bi se čitalci dolgočasili, saj vse te mesece ni bilo tam nič posebnega. Kar lahko zapišemo, je to, da se je mir že vrnil na lepi otok. Grki so vse manj prepričani, da se bo otok priključil Atenam, očitno je, da je sam Makarios za neodvisnost Cipra, ne za njegovo priključitev - enozis - Grčiji. To je bilo očitno, ko si je Ciper zagotovil orožje v Sovjetski zvezi in je Makarios povabil na otok Naserja. Te poteze mlade republike so v Atenah sprejeli s precejšnjim nezaupanjem. Turki se še vedno zavzemajo za razdelitev otoka — taksim. Vendar že z manjšo zavzetostjo. Turčija zahteva podaljšanje bivanja čet OZN na otoku. To naj bi bilo jamstvo, da se ne bo nič zgodilo proti njeni volji. Da bi si zagotovila več podpore v svetu, je jeseni 1964 turški zunanji minister Kemal Erkin obiskal ZSSR. Turčijo pa so obiskali sovjetski parlamentarci. Turčija se je začela približevati tudi nekaterim drugim vzhodnoevropskim državam. Z eno besedo: njena diplomacija je postala bolj aktivna, išče nove zaslombe. Zdaj ko je Grčija normalizirala svoje odnose z Bolgarijo, je tudi Turčija spoznala, da ne more držati rok križem. Med Ankaro in Sofijo se led polagoma taja. Turčija išče zaveznikov tudi v Iraku, dokončuje se velika cesta, ki bo konec leta 1965 povezala Ankaro s Teheranom, prestolnico Perzije - današnjega Irana. Lahko rečemo, da se je položaj na Balkanskem polotoku leta 1964 precej popravil. Tudi Romunija želi normalizirati svje stike s svetom — in sicer z Zahodom. treba vrnitd nazaj na občinsko skupščino, kjer so volitve poslancev za oba zbora. Denimo, da je bilo na kandidatni listi deset kandidatov. V tem primeru ni tako, kot pri samoupravnih zborih: v potrditev volivcem na neposrednih volitvah lahko gredo celo trije izvoljeni kandidati. Ce — na primer — dobi kandidat večino glasov občinskih odbornikov, to še nikakor ne pomeni, da bo nastopal kot kandidat na neposrednih volitvah on sam. S svojo večino ne izključuje tudi tistega kandidata, ki je dobil najmanj eno tretjino glasov članov občinske skupščine. Možno je, da bi trije kandidati dobili vsak po eno tretjino glasov in da bi se tako vsi trije pojavili na kandidatni listi na neposrednih volitvah. Doslej je bil izbran tisti kandidat, ki je dobil največ glasov. V volilno zakonodajo so bile vnesene še nekatere druge spremembe, kot na primer glede glasovanja s potrdili, zastran glasovanja vojaških oseb, ki služijo vojaški rok ali pa so na orožnih vajah, dalje glede volitev v tujini itd. To so važne spremembe, ki jih morajo poznati tako tisti, ki. se neposredno ukvarjajo z organiza-cijskopravnimi in tehničnimi pripravami na volitve, kot tudi drugi občani. Sicer pa kaj več o tem v prihodnji številki našega časnika. J. B. Poravnalni svet na Senovem J2 zelo uspešen 3 članski poravnalni svet s tremi namestniki je v letu 1964 opravil na Senovem uspešno poslanstvo in si je z dosedanjimi razsodbami utrdil ugled. S Od skupno 182 predmetov, kolikor mu jih je bito predloženih, je rešil s poravnavo obeh spornih strank kar 120 predmetov, le v 62 primerih pa je moral stranki napotiti na sodišče, člani sveta, ki so z zavidanja vredno potrpežljivostjo tako dolgo prigovarjali mnogim trmastim strankam naj TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED se poravnajo, zaslužijo javno pohvalo. Kolikor so se le mogli — vedno ni šlo brez težav! — so se v vsakem primeru skušali vživeti v vlogo in okolje obeh prizadetih. Prav razveseljivio Je, da se zadnje čase poslužujejo poravnalnega sveta budi delovne organizacije (na primer pri zahtevkih za povračilo boleznin zaradi poškodb po tretji osebi). Od skupno 182 predmetov je bilo 74 kazenskih zadev (rešenih s poravnavo 51), 20 civilnih zadeiv (rešenih s poravnavo 15) in 88 ostalih zadev (rešenih s poravnavo 54). # Na posvetovanju občinskih in OKrajnih sekretarjev Zveze komunistov je sekretar Miha Marinko na kratko ocenil pomen kon-CK ZKS in član izvršnega komiteja" CK ZKJ gresa takole: »Za celotno našo javnost jc dal kongres jasno usmeritev na dosledno in pospešeno uveljavljanje ustavnih določil; zlasti za, krepitev in razvijanje samoupravljanja, za osvobajanje spon državne administracije, poudarjajoč, da je tudi razširjena družbena reprodukcija stvar neposrednih proizvajalcev, stvar, o kateri naj odločajo sami, ne pa državna administracija.« Sekretar Miha Marinko je med drugim tudi rekel, da mora vse, kar je kongres obravnaval in s čimer je misel tako močno obogatila vse komuniste in vse delovne ljudi, prispevati k večji družbeni angažiranosti. Ne smemo pričakovati efektov, ki bi prišli sami od sebe. VIII. kongres ZKJ je nakazal samo smer razvoja in dal spodbudo za še večjo aktivnost. Zdaj je vrsta na nosilcih družbenoekonomskega razvoja, da z delom ustvarjajo ustrezne materialne učinke. Misel kongresa je treba prevesti v vsakdanjo prakso, v življenje. • Ob koncu leta je prav, da naredimo kratek prelet čez letošnje gospodarske in družbene dosežke. Pomagali si bomo s številkami iz ocene statistikov in se tako dokopali do podatka, da je bila letošnja industrijska proizvodnja za 15,6 odstotka večja kot lani. Kaj pa produktivnost? Glede tega nam statistika ponuja podatek, da se je produktivnost v industriji povečala za 6,6 odstotka, kar jc že lep uspeli. Kmetijstvo je povečalo svoj pridelek za 4 odstotke. Izvozili smo za 11 odstotkov več blaga kot lani. To bi bil še kako razveseljiv uspeh, če ne bi takoj nato prebrali še podatka o uvozu, ki je za 24 odstotkov večji kot lani. Pri takih »škarjuh« med izvozom in uvozom se vseka- kor mora povečevati deficit v zunanjetrgovinski plačilni bilanci. Upajo, da bo v prihodnjem letu bolje! Kako pa je bilo letos z življenjskim standardom? Po zvezni oceni, ki ima pred očmi predvsem povprečja, od katerega pa so odstopanja navzgor in navzdol, so se cene na drobno povečale za 9 odstotkov. Življenjski stroški so naraščali še hitreje in so bili letos MISEL KONGRESA PREVESTI V ŽIVLJENJE za 12 odstotkov večji kot v lanskem letu. To pa vseeno ni moglo bistveno vplivati na življenjsko raven ljudi, ker so se obenem povečevali tudi osebni dohodki. Le-ti so bili letos za 13 odstotkov večji kot v istem obdobju lani. • Novinarka »Dela« je posvetila svoj uvodnik problemom obrti. Med drugim je ugotovila, da v tej gospodarski panogi krepko zaostajamo. To že zavira uspešen razvoj ekonomike in gre kajpak v škodo standarda delovnih ljudi. Za to področje je na voljo premalo sredstev. Koncept razvoja jc sicer razčiščen, samo treba si je prizadevati za njegovo praktično izvedbo in predvsem — treba je nameniti za razvoj obrti, zlasti storitvene, mnogo večja sredstva. • Pred ustavnim sodiščem SR Slovenije je bila te dni javna razprava v postopku za ocenitev ustavnosti in zakonitosti odredb republiškega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo za izločitev določenih površin za gojitvena lovišča. Postopek za oceno zako- nitosti in ustavnosti teh odredb so sprožile prizadete lovske organizacija v ptujski občini. Ustavno sodišče je odločilo, da se omenjene odredbe odpravijo, ker niso v skladu z ustavo, saj posegajo v samoupravne pravice občin. 9 Kolektiv »Komunista« je proslavil te dni 40-Ietnico od začetka izhajanja tega revolucionarnega časnika. Slavnostni seji delavskega sveta časopisno-založniškega podjetja »Komunist« so prisostvovale mnoge vidne osebnosti, med njimi tudi Edvard Kardelj, Aleksander Ranković in Vcljko Vlaho-vić. Na seji je Jovan Veselinov predal kolektivu visoko priznanje — red narodne osvoboditve, s katerim ga je odlikoval predsednik republike Tito. # Zvezni in gospodarski zbor zvezne skupščine sta pred dnevi obravnavala osnutek družbenega plana za prihodnje leto. V razpravi so med drugim poudarili, da so spremembe in izpopolnitve v sistemu razširjene reprodukcije ena najvažnejših sprememb v gospodarskem sistemu. Poudarek je bil tudi na hitrejšem naraščanju osebnih dohodkov. # Na seji predsedstva republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije so govorili o tem, da jc nujno realno spremljanje življenjskih stroškov občanov. Podatki, ki jih sedaj daje statistika, po mnenju predsedstva nc ustrezajo, zlasti tista, ki zadevajo sektor življenjskih stroškov. Treba bo izdelati boljšo metodologijo in sistem zajemanja in izračunavanja indeksov cen življenjskih stroškov. # Zvezni izvršni svet je predložil skupščinskim telesom predlog o odpravi K-15 oziroma olajšav v potniškem prometu. Skupščinski odbor za delo je sklenil, da se odgodi sklepan jc o tem za eno leto, pa ne zato, ker bi Ml v načelu proti predlogu, temveč zaradi pomanjkanja časa do konca leta. Tako kratek čas onemogoča, da. bi delavce temeljito seznanili s tem ukrepom. PAJKI I IZ RAZNIH STRANI j • Generalni sekretar OZN doma. U Tunt je začasno prekinil svoje zdravljenje, da h: lahko prisostvoval razpravi o finančni krizi svetovne organizacije — Združenih narodov. • Dance — predsednik KI' Indije. Na VII. kongTesu KPI je bil izvoljen za predsedn ka Daiige. Le ta se je vedno zavzemal za samostojnost partije, eden del vodstva se Je namreč oprediUl za ptkinsko linijo. NaSo partijo sta na kongresu zastopala Crvenkovsk; ln Komar. • NI kruha v Somaliji. Z.iradl katastrofalne suSe grozi Somaliji lakota. Predsednik vlade Husoln jo apeliral na svet, nuj pomaga mladi državi. Kakim 700.000 prebivalcem grozi velika stiska, če ne bo prišla pravočasno hrana. Somalija Je na tako Imenovanem afriškem rogu. • l'redsednik Jemena v Kttlru. Konec leta Je prispel v glavno mesto ZAR Salal, predsednik Jemena. V kratkem pričakujejo prihod jordanskega krulja Husoina, februarja pa Hasana II.. maroškega kralja. Ena izmed tem bo tudi kimforenca afro-orfjskih držav T Alžiru. Ta bo najbrže že aprila. • Boji v Angoli se nadaljnjo. Decembra so angelski gveriloi te naprej napadal, portugalske položaje v Angoli. Odkar Jo postal Konfjo samostojen, nI več miru v portugalskih kolonijah. Voditelj upornikov Je Agostino Netto. • Sudan prod krizo'.' Sudan: ki finančnd minister Je povedal, da so se domačo denarne rezerve znumlsalo na minimum, zdaj znašajo lo So 1,2 milijona funtov, proj pn so bilo 38,5 milijona sudanskih funtov. Q DOLENJSKI LIST St. 52 (770) KGP Brežice o svojem kmetijstvu in gozdarstvu Kmetijsko gozdarsko podjetje (prej Gozdno gospodarstvo) Brežice obstaja v IX. gozdno gospodarskem območju že pd 1945. Preživelo je več reorganizacij, ki so seveda vplivale tudi na gospodarjenje v gozdovih splošnega ljudskega premoženja in zasebnih gozdovih. IX. gozdno gospodarsko območje se razprostira v delu doline Save in njenih pritokov, sega v spodnji del doline Krke in njenih pritokov ter v spodnji desni breg doline Sotle in njenega pritoka Bistrice. Razprostira se torej na tistem delu republike Slovenije, ki tvori naravno povezavo s sosednjo republiko Hrvatsko. Doline rek se tu na široko odpirajo proti Hrvatski in njenemu glavnemu mestu Zagrebu. Stoletna, umetna meja, ki jo je še bivša Avsbroogrska skušala ustvariti na Savi med Kranjsko in Štajersko in na SotiM med Hrvatsko in slovenskimi deželami, m mogla preprečiti skladnega gospodarskega raovoja tega območja. Ko je bila zgrajena železnica od Zidanega mosta proti Zagrebu, je ta predel doline Save dobil temelje za majzvoj industrije. Ta železniška proga je leta 1918 po zadnji sivetavmti vojni postala osrednja prometna žila Slovenije v Jugoslaviji. V 9 občinah, v 2 okrajih, na dobrem terenu, toda - v rasparceliranih gozdovih... IX. gozdno gospodarsko območje se razprostira na področju občin Brežice, Krško, Sevnica, dela laške občine, dela občine Šmarje pri Jelšah in dela občine Šentjur pri Celjiu v celjskem okraju; v ljubljanskem okraju pa na področju dela novomeške občine, dela trebanjske občine in dela litijske občine. Celotno območje metri približno 144.000 hektarov. Na njem je 14.685 hektairov gozdov sploŠ-noljudskega premoženja in 55.617 hektarov zasebnih gozdov ali skupaj vsega 70.302 hektara gozdov. Do 200 metrov nadmorske višine je pri-■ bltžno 40.000 hektarov zemljišč na višini od 200 do 600 metrov jih je 94 000, na višini nad 600 metrov pa le okoli 10.000 hektarov. Zaradi takšne oblikovitosti in kakovosti tal ima področje zelo ugodne pogoje za raavoj osnovne rastlinske proizvodnje. Prav zato se to področje tudi očitno loči od sosednjega novomeškega, kjer prevladuje kras, zato, ker leži nekoliko višje, in od sosednjega celjskega, kjer je zemljišče že tako visoko, da je na prehodu v alpski svet- Bolj razdrobljena gozdna posest kot v IX. brežiškem gozdno gospodarskem območju je v Sloveniji edinole še v Pomuor-jai in Podramjiu. Za naše območje je značilna kidd zelo gosta naseljenost, saj prebiva pri nas preko 100 ljudi na kvadratni kilometer in je to eden izmed najbolj gosto naseljenih predelov v .Jugoslaviji. '•'se, kar smo omenili malo prej, Jo vplivalo tudi na gospodarjenje z gozdovi brežiškega območja. Preveč izsekani, preveč stel jar jeni, po sestavu slabi in biološko nestabilni zasebni gozdovi prav zategadelj v IX. gozdno gospodarskem območju prevladujejo in so v nJem poseben gozdarski, pa tudi socialno ekonomski problem. Ker so gozdovi lahko dostopni, so bili v daljši in bližnji preteklosti preveč Izkoriščani. Zaradi taksnih posebnih lastnosti .tega področja je tudi bilo ustanovljeno posebno IX. brežiško gozdno gospodarsko območje. Zaradi boljšega gospodarjenja z gozdovih splošnega ljudskega premoženja smo vse do leta 1945 dalje skušali uveljaviti stališče, naj z vsemi temi gozdovi gospodari ena sama gozdno gospodarska organizacija s sedežem v Brežicah. To Je bilo prej Gozdno gospodarstvo Brežice, zdaj pa Jo Kmetijsko gozdarsko podjetje Brežice. Od 1963. leta dalje gospodarimo tudi z zasebnimi gozdovi 1963 Je KGP Brežice prevzelo tudi gospodarjenje z zasebnimi gozdovi svojega območja razen v občinah ftentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah ln Trebnje, kjor to Se nI rešeno. KOP Brežice ima roleti strokovnih shižb pri upravi podjetja še maloprodajno skladišče gradbenega lesa in kuriva, gradbeni obrat, kmetijski obrat ter osem gozdnih obratov: GO Brezice, GO Kostanjevica, GO Mokronog, GO Planina, GO Sevnica, GO Radeče, GO Krško in KO Brežice, ki gospodarijo na 14.685 ha gozdovih splošno ljudskega premoženja in 43.932 ha zasebnih gozdov. Gosta naseljenost, značilna za to področje, je posledica plodnosti zemlje, ki omogoča, čeprav skromno življenje, velikemu številu kmetov, saj industrije, ki bi vplivala na gostejšo naseljenost, tu ni. Gozdovi IX. GGO so bili v povojnem razdobju močno izsekani zaradi velikih potreb po lesu, zlasti v prvih povojnih letih, ko smo domovino obnavljali in ko so potrebovali veliko celuloznega lesa v tovarni papirja na Vidmu-Krškem, premogovniki pa veliko jamskega lesa. Razmerje med iglavci in listavci se je v tem času spremenilo v škodo iglavcev, ker smo jih potrebovali in posekali zelo veliko. Pred vojno so vsako leto velike količine lesa iglavcev dovažali s splavi iz Savinjske doline, v prvem povojnem času, ko smo tega lesa potrebovali največ, pa splavarje-nja ni bilo. Ali je prav, da daje gozd samo les za domačo porabo in še steljo? V zasebnih gozdovih ima posekani les, čeprav ga lastnik porabi zase, zanj veliko vrednost- Tu pa že nastaja vprašanje, kako v takšnih gozdovih kriti sbroške goz-darjevega dela (odkazila lesa, gojitev nasploh in tako dalje). V IX. GGO imajo zasebni gozdovi velik pomen tudi zategadelj, ker v njrih dobivajo lastniki steljo za živino, torej gnoj za gnojenje kmetijskih površin. Po grobi oceni je na tem področju približno 25.000 hektarov takšnih gozdov. Vrednost stelje lahko izračunamo posredno. Povprečna kmetija s 4 ha zemljišč potrebuje 2 ha gozda za steljo. Ce kmet ne bi imel gozda, ne bi imel gnoja in bi moral eno tretjino njiv iztočite vsako leto za počitek, odnosno za zeleno gnojenje ter bi si na ta način zmanjšal pridelek za eno tretjino. V kolikor tega ne bi storil, bi moral uporabite za nastilj vso slamo in koruanico, ki ju zdaj porabi za krmo. V tem primeru pa bi moral rediti manj živine. Ker je na ta način gozd kot steljnik organsko vključen v kmetijsko poljedelski obrat, je 1 ha gozda vreden praiv toliko kot 1 ha njive. Tu nastaja vprašanje, ali ni bolj gospodarno gnojiti gozd ln opustite steljarjenje, kar sodobno kmetijstvo sprejema v celote. Da bi to dosegli, bd bilo treba na področju IX. GGO zmanjšate stalež živine pri zasebnih kmetovalcih, kar odpira vrsto socialno ekonomskih problemov pni toi-kajšmjam življu. PodružbJja-nje kmetijske in gozdne proizvodnje bo moralo pri reševanju tega vprašanja doprinesti svoj delež- KGP Brežice se ukvarja z nego in varstvom zasebnih gozdov, z osnavijanjem in nego topolovih plantaž ter intenzivnih nasadov iglavcev, z izkoriščanjem gozdov ter z gozdnim gradbeništvom, z gozdnim semenarstvom in dreivesničarstvom, z urejanjem gozdov, s proizvodnjo poljščin in z žirvi-^ >o. Topola in kmetijstvo: z roko v roki Organizirana poljedelska proizvodnja se je začela takrat, ko se je KGP Brežice začelo ukvarjati z gojenjem topolov. V poljedelski proizvodnji je glavna kultura topola, da bi bilo zemljišče bolje izkoriščeno, pa sejemo med vrstami topolov tudi kmetijske kulture. Proizvodnja je usmerjena v krmne rastline, ki so potrebne za prehrano lastne živine. Kolobar je prirejen tako, da se vrstijo koruza (silažna in tista za zrnje) in žita (ječmen, rž). Sadimo tudi nekaj krompirja, vendar v omejenih količinah, čeprav je zemljišče za krompir primerno. Krompir namreč zahteva precej delovne sile, prav v času, ko potrebujemo veliko delavcev za topolo. Dejavnost kmetijskega obrata je vsako leto večja, ker pridobivamo nova zemljišča. Od leta 1961, ko smo v Vrb ini začeli s poljedelstvom, pa do konca leta 1964 smo iz leta v leto pripravljali več zemljišč in jih posadili s topolo. Lani smo jih posadili 127 ha. Hkrati s tem je tudi kmetijstvo pridobilo skoraj toliko, saj moramo od površin, zasajenih s topolo, odšteti le 25 odstotkov, kolikor jih zavzema slednja. Kmetijski obrat obdeluje tudi del zasebnih zemljišč, ki so bila odkupljena od kmetov, bodisi takšna, ki so jih kmetje obdelovali že prej, ali pa smo jih zri-solati in pripravili za obdelavo mi. Kmetijstvo razpolaga s približno 300 ha kmetijskih površin (25 odstotkov za topolo je odštetih!). V vrstah med topolo smo jeseni 1964 posejali na 30 ha ječmen in na 25 ha rž. Posevek bi bil večji, če ne bi setve ovirala slabo vreme in poplave. Lani je bilo posejanih 40 ha ječmena in 35 ha rži, spomladi pa še 40 ha koruzi- za zrnje, 45 ha koruze za silažo in več kot 55 ha pitnika ter 13 ha krompirja. Najboljši uspeh smo dosegli s hibridno koruzo — (VVisconsin 270. 355 A in Pionier), ki je dala okoli 100 centov pri-delka v stroku. Tudi silažna koruza je pri gosti setvi dala izreden pridelek, saj so nekatera stebla bila 4 m visoka. Drugi posevki so dali nekoliko manjši pridelek, deloma za radi sence topolov in deloma zaradi slabega vremena v času rasti. Poleg naštetih' posevkov ima kmetijski obrat še precej travnikov in deteljišč, ki pa niso stalni. Travnike uporabljajo le toliko časa, dokler ni odkupljena večja površina, katero nato z buldožerji zrigolamo. V bodočnosti ne bomo povečevali kmetijskih površin, ker bo-mo kolobarili le na površinah, kt so že zasajene s topolo in na onih, ki so pripravljene za nove topolove plantaže. Kmetijski kolobar med topolo je namreč mogoč le tako dolgo, dokler ni topola stara 14 let. Kmetijski obrat že ima precejšen strojni park, treba ga bo specializirati v takšne stroje, ki so za medvrstno obdelavo. Precejšna težava je to, da takšnih strojev na našem tržišču ni. Spitana živina in les -dva končna piroizvoda Razen topole je drugi končni proizvod KGP Brežice žiivina. Zdviini skrmimo kmetijske posevke; hlevski gnoj, ki je stranski proizvod, upo- rabljamo za gnojenje. Na ta način se ustvarja zaključen biološki ciklus: topola — poljedelska proizvodnja — živinoreja. Zaradi živinoreje je vsa oziroma domala vsa poljedelska pMizvodnja usmerjena v krmilne rastline. Pitališče Vrbina, kakor ga naaivamio, je zdaj še t izgradnji, toda gradbeniška dela se že bližajo h koncu. V v ni prirastek 2,2 kilograma. Pri 5 do 6 mesecih starosti dosegajo teleta povprečno težo 300 kilogramov. S tem, ko redimo pitance vse od telet dalje, dosegamo boljšo kakovost mesa in živino laže prodamo, razen tega pa se čreda hitreje obrača. Ko bo pitališče dograjeno v celoti, bo lahko v enem obratu privezanih 1200 glav živine. Ker traja pitanje šest mesecev, bo dajalo vsako leto 2400 glav pitanih goved, poleg tega pa še precej spi-tanih telet, težkih okoli 200 kilo- Štiriletna topolova plantaža v Vrtini pri Brežicah — Povprečni prsni premer drevesa znaša 22 cm, višina pa 14 metrov (Foto: inž. Lipe j) štirih hlevih je živina že privezana, dva hleva pa še dokončuj ejo. V pitališču sta še dva senika s po 100 tonami skladiščnega prostora, 6 baterij silosov, skladišče za reprodukcijski material, skladišče za žito in mešana krmila, sušilnica, mlin in mešalnica močnih krmil, strojna lopa za vse stroje, namenjene kmetijski proizvodnji ter črpalka za tekoče gorivo. Vsi našteti objekti so že zgrajeni ali pa so tek pred dograditvijo. 2400 spitanlh goved vsako leto v sodelovanju S PIK »SLJEME« V treh hlevih s po 132 stojišči je privezana živina za pitanje, v enem hlevu pa so teleta. Vso živino dobavlja »PIK Sljeme« iz Sesvet, s katerim ima podjetje pogodbo o dolgoročnem sodelova* nju in ki vso živino tudi odkupi. Odnosi med obema podjetjema so zelo dobri. Vsa dodatna krmila dobavlja »PIK Sljeme«, osnovna krmila pa proizvajama sami. Živini krmimo močna krmila, silažo in seno. Kupujemo samo teleta, ki jih sami vzredimo do teže 500 do 550 kilogramov. V začetku smo kupo* vali tudi na pol odrasla goveda, ker hlev za teleta se ni bil zgrajen. Ta živina je priraščala pov-prečno za 1,45 kilograma na dan. Odkar smo se preusmerili na vzgojo telet, pa je povprečni dne* gramov. Takšne zmogljivosti so vttklajene s krmsko osnovo. Skrb za gozd se začne pri semenu in drevesnici Dobro gospodarjenje z gozdovi je, mogoče, če so ti razdeljeni na gospodarske enote, oddelke in odseke, če je zmerjena lesna zalo-da in prirastek po drevesnih vrstah ob upoštevanju trajnega go spodarjenja z gozdovi in 6e je izračunan vsakoletni posek. Služba za urejanje gozdov pri KGP Brežice je doslej uredila vse gozdove splošno ljudskega premoženja, v zasebnih gozdovih pa so te naloge opravljene 80-odstotno. Osnovni pogoj za uspešen razvoj bodočih gozdnih sestojev je selekcionirani sadni material. Inštitut za lesno in gozdno gospodarstvo Slovenije je v, ta namen v naši republiki izbral semenska gozdna drevesa, ali pa cele gozdne se menske sestoje, ki dajejo zdrave seme,- iz katerega v drevesnicah gojijo sadike. Na področju KGP Brežice je 30 takšnih semenskih sestojev. V njih zberemo vsako leto približno tisoč kilogramov raznega gozdnega semenja za naše drevesnice Sadike gojimo v treh centralnih gozdnih drevesnicah, ki merijo 25 ha, in v osmih manjših lokalnih drevesnicah, ki merijo 4 ha. Letno vzgojimo 400.000 raznih sadik, med njimi 40.000 topolovih. V vseh centralnih drevesnicah — (Vrbina pri Brežicah, Mokronog in Rimš pod Rako) je delo skoraj v celoti mehanizirano. Topolove plantaže -gozdovi bodočnosti Zaradi vedno večjih potreb po lesu gozdarji vztrajno iščejo poti in načine za povečanje proizvodnje lesa. Ena izmed rešitev je tudi plantažna, ali kakor drugače rečemo, industrijska proizvodnja topolovine. Brežiško področje je v Sloveniji med najprimernejšimi za gojitev topole. Bri nas je po približnih izračunih primernih za plantažno proizvodnjo topolovine v kombinaciji s kmetijstvom proizvodnjo okoli 2000 na po-vmšin, bodisi v plantažnih nasadih, pa tudi v drevoredih, ob cestah, potokih, ob Savi, Krki in Sotli. V 12 letih rasti da en helktair topolove plantaže okoli 350 kubičnih metrov lesa za papir in celulozo ter hlodovine za furnir in žage. Tako velikega hektarskega donosa nima nobena druga drevesna vrsta! KGP Brežice se zategadelj z vsemi silami trudi dzraJbnti prostor na katerem gospodari, za industrijsko proizvodnjo topolovine. V Vrbini pri Brežicah že imamo 15-hekt-ursko drevesnico selekcioniranih topolovih sadik. Tu vzgojimo vsako leto približno 40-000 prvovrstnih dve do triletnih topolovih sadik, ki so visoke do deset metrov. S temi sadikami osnavlja-mo v Vrbini pri Brežicah topolove plantaže. Doslej smo jiih uredili na 190 ha- V jeseni 1964 smo dosegli edinstven uspeh s tem, da smo v 20 dneh z minimalnim številom delavcev zasadili na 127 ha 34.000 topolovih sadik. V perspektivnem načrtu podjetja predvidevamo osnovati vsako leto 100 ha novih top.tovih plantaž. Pri tem uspešno sodelujemo s poslovnim združenjem industrije papirja, celuloze in lesov'tse »P?.pir-les« iz Ljub-Vane, kr. našo eter javnost (JnvHSio papira. Intenzivni nasadi hitro rastočih iglavcev Prva pot za povečanje gozdne proizvodnje so omen'eni plantažni nasadi topolovine. druge pot pa je o.jir.r.'j :n;e irL-^/r. rtih nasadov hitro rastočih drevesnih vrst, predv.seni igr:ilt'?v. Ir;*enziv-ne nasade iglavcev lahko snujemo le tam kjer so devastirani in degradirani sozSovi na riobrlh rastiščih. Obojega je v IX. GGO v obeh sektorjih lastni-'tva na pretek, inventarizacija gordov je pokazala, da imamo oko'i 5000 ha gozdov, ki pridejo v poliev ' za premeno v intenzivne nasade Za 3000 ha imamo že izdelane operativne načrte. Intenzivne nasade iglavcev smo pričeli snovati š?le leta 1064. Doslej imamo približno 50 Iti. zelenega bora in mec'.-'a 's pridruženimi listavci (jelšo in rdeJim hrastom). Intenzivne nasade redno gnojimo z mineralnimi gnojili. Pričakujemo, da bodo v 40 letih dali po 350 kubičnih metrov prvovrstnega lesa Iglavcev na ha. če upoštevamo, da je d",f- na en hektar devastiranetra in degradiranega gozda okoli 7n kvb.emh metrov lesa najslabše vrste, primernega le za drva, bomn videli kolikšnega pomena so intenzivni nasadi hitro rastočih tg'aveev in ugotovili, da je takšna premena gospodarsko utemeljena. Ivan Videnič. direktor KGP Brežice, ob topolih, starih sedem let Dober gospodar ve, da se izplača obnavljati, negovati in varovati! Kot smo že omenili, so gozdovi v brežiškem gozdno gospodar* skem območju precej izčrpani, zalo je obnova in nega gozdov ena najpomembnejših nalog KGP Brežice. Posek je bil zelo velik zlasti v povojnem času, bodisi zaradi velikih potreb industrije, bodisi zaradi izvoza. Zavoljo tega moramo zdaj za obnovo gozdov uporabljati velika finančna sredstva. KGP Brežice porabi za obnovo, nego in varstvo gozdov vsako leto približno po 100 milijonov dinarjev. S tem zneskom po-gozdimo približno 120 ha goličav in slabo pomlajenih gozdov, očistimo okoli 700 ha bukovih gošč. obžanjemo 800 ha umetnih mladih gozdnih nasadov in porabimo 10 milijonov še za zaščitne ukrene proti raznim gozdnim škodljivcem in boleznim, čeprav vlaga KGP Brežice v Sloveniji največ v gozdove (po Izračunu na en kvadratni meter posekanega lesa) so potrebe večje kot pa to, kar zdaj naredimo. Sodimo, da hi morala gozdarsko razvitejša področja republike prispevati k obnovi gozdarsko izčrpanih področij. Gozd nam daje les, hkrati pa nas varuje pred vetrovi, ščiti zemljo in lepša pokrajino S posekom pridemo do lesa, ki je končni proizvod gozdno gojitvenega dela. Sorazmerno dolga pot, ki je potrebna, da zrase drevo od sadike in da pride posekan les na skladišče tak, da bo kot surovina, namenjena industriji kvaliteten, ni preprosta stvar. Pri izkoriščanju gozdov lahko s spretnim krojenjem oplemenitimo kakovost lesa, da bo boljši kot pa je zrasel v gozdu. Ker je eden izmed namenov gojitve gozdov posek, lahko v gozdno gojitveni proizvodnji, če to upoštevamo, priredimo takšen les, da bomo pri poseku lahko uporabili najsodobnejše metode dela. Pri poseku pa se moramo vedno zavedati, da je sečnji namenjen les samo del gozdno gojitvenih naporov in da bo drugi, mnogo večji del — gojeni gozd ostal! Gozd, ki ostane po poseku, bo še naprej dajal v velikih količinah kakovosten les, ščitil bo zemljišče pred erozijo in bo področju tudi v okras. Pri izkoriščanju gozdov moramo zategadelj izbirati pripomočke in racionalizi- (Nadaljevanje na 8. str.) Na novo turistično sezono je treba misliti že zdaj! V vseh ooeinah na območju Dolenjske turistične zveze je letos močno narastel turistični promet. V devetih mesecih so na tem področju zabeležili blizu 150 tisoč nočitev, kar je za 20 odst. več kot lani v tem času. Zlasti razveseljiv je izreden obisk tujcev v letošnjem letu. V devetih mesecih je namreč obi skalo Dolenjsko, Belo krajino in Spodnje Posavje nad 15 tisoč tujcev ali 46 odst. več kot lani. Mnogi so se zadržali po več dni, saj je bilo blizu 25 tisoč ali 31 odst. več nočitev tujih gostov kot lani v tem času. Se posebno močno povečanje turističnega prometa so letos zabeležili v dolenjskih zdraviliščih. Tako je bilo v Čateških Toplicah 40 odst. več nočitev kot lani, od tega 28 odst. tujih gostov. V šmarjeških Toplicah 23 odst., od tega 14 odst. tujih, v Dolenjskih Toplicah pa so do konca septembra zabeležili 22 odst. več nočitev kot lani. Glavna ovira za še večji turistični promet so premajhne prenočitvene zmogljivosti. V Šmarjeških Toplicah so morah v sezonskih mesecih zaradi pomanjkanja prostora 42 in 45-urrri delovn teden po novem lotu Skupščina občine Novo mesto je na predlog komisije za delovni čas in delavskih sve. tov prizadetih podjetij sprejeta skrajšanje delovnega časa v Gozdnem gospodarstvu Novo mesto in v tekstilni tovarni Novoteks. Poizkusili skrajšani delovni čas (varianta prostih sobot) bo ob vseh potrebnih ukrepih in delovnih uspehih obeh kolektivov t Gozdnem gospodarstvu 42 Ur na teden, v Novoteksu pa 45 ur na teden. V obeh podjetjih zaradi tega ne bodo povečali števila zaposlenih (razen v novih obratih v Novoteksu), proizvodnja pa se bo celo dvignila: v GG za 12 odst-, v Novoteksu pa z upoštevanjem novih zmogljivosti predilnice skoraj za 50 odstotkov. večkrat odkloniti tudi tuje goste. V catežkih in Dolenjskih Toplicah ter v Kostanjevici so si pomagali z zasebnimi turističnimi sobami. V Dolenjskih Toplicah so do konca septembra zabeležili pri zasebnikih 5374 nočitev, na Čatežu pa preko 3700 nočitev. Močno je v letošnji sezoni primanjkovalo prenočitvenih zmogljivosti v Novem mestu in na Gorjancih. Za povečanje inozemskega turizma bo treba na tem področju urediti več avtocampov in naselij letnih hišic, za katere vlada med tujci največ zanimanja, ob Krki in Kolpi pa je za take turistične objekte tudi obilo možnosti. To kaže, da bi bile naložbe v take objekte najcenejše, ker bi lahko v kratkem času precej pripomogle k povečanju inozemskega turističnega prometa na Dolenjskem. Zlasti pa bo treba v prihodnje misliti na Belo krajino. Podatki o letošnjem turističnem prometu v metliški občini kažejo v primerjavi z lanskimi izreden porast. Do konca septembra so zabeležili dvakrat večji obisk kot lani, indeks tujih gostov pa znaša celo 3200 (lani 5 — letos 160). Na tolikšen porast je brez dvoma največ vplivala modernizirana in asfaltirana cesta prek Gorjancev. Zdaj, ko se je asfaltni trak podaljšal že do Črnomlja, lahko pričakujemo še večji obisk tako v metliški kot v črnomaljski občini. Na povečan obisk bi se seveda morah v Beli krajini dobro pripraviti, saj vemo, da je za reklamo najvažnejši vtis prvih gostov, če tako rečemo, v tej turistično doslej neznani deželici. O tem velja temeljito razmisliti še pred novo sezono. To, kar Bela krajina lahko zdaj nudi domačemu ali tujemu turistu, je vsekakor premalo. Za uspešno vključitev v turistični promet hotela v Metliki in Črnomlju ter postojanka na Veselici in camping s kopališčem na Vinici prav gotovo ne zadostujejo. To še toliko manj, če vemo, da je zaradi občutnega pomanjkanja sposobnih kadrov tudi v teh ob- jektih, ki so turistom že na voljo, še vrsta pomanjkljivosti. Predvsem manjka prijetne domačnosti, ki bi jo Bela krajina s svojimi običaji in posebnostmi lahko nudila. Vrsto manjših gostišč bi lahko uredili v domače krčme, kjer bi bile turistom na voljo razne specialitete belokranjske kuhinje in domača kapljica s postrežbo v narodnih nošah. V Semiču in okolici sicer že precej časa govore o preureditvi nekaj zidanic v turistične namene, ki bi bile prav gotovo še poseben mik za domače in tuje turiste, vendar doslej dlje od želja, žal, še ni prišlo. Vabljiva je tudi čista in topla Kolpa. Zamisli o ureditvi raznih manjših turističnih objektov ob njej sicer obstajajo, vendar se bojimo, da do prihodnje sezone od tega še ne bo nič uresničenega. Skratka, treba bo pohiteti, da ne bo spet prepozno, zakaj turist, ki bo prvič odnesel slabe vtise, semkaj prav gotovo ne bo več prihajal. Naše gostinstvo kaže tudi premalo zanimanja za propagando in informacijsko službo, saj je Dolenjski turistični zvezi kljub neštetim urgen-cam komaj uspelo sestaviti cenik penzionskih uslug. Pa tudi poročil o zasedenosti gostinskih zmogljivosti ni lahko dobiti, saj jih večina gostinskih podjetij sploh ne dostav lja. Med rednejše poročevalce sodijo le šmarješke Toplice, hotel »Kandija« in turistično društvo v Dolenjskih Toplicah. Za propagando so premalo naredila tudi sama turistična društva. Nič kaj razveseljiva tudi m ugotovitev, da se trgovska mreža premalo prilagaja potrebam turističnega prometa Srečno 1965! Iz Vršca, kjer služijo vojaški rok, pošiljajo prisrčna novoletna voščila vsem znancem, prijateljem, posebno pa domačim: Janez Bubaš, Ivan Benet, Tone Starina, Alojz Vrtovšek, Jože Peteline in Gregor Tratar. Trgovin, ki prodajajo za devize z 20-odstotnim popustom, je premalo, pa tudi založe-nost z blagom, ki ga želijo tuji turisti, je slaba. Prav tako se trgovska mreža premalo ukvarja s prodajo izdelkov domače obrti in spominkov. In končno nam letošnje izkušnje spet potrjujejo, da je potrebno zaostriti sanitarni nadzor, ki je bil letos, zlasti v glavni sezoni, prešibak. Najšibkejša točka večine gostinskih in drugih turističnih objektov so sanitarije in tekoča voda. Za odpravo vrste pomanjkljivosti največkrat niti niso potrebna večja sredstva, pač pa le večja mera dobre volje in čuta odgovornosti. Zato bo prav, da začnemo že zdaj razmišljati o njih in jih skušamo do pričetka nove sezone čimveč odpraviti! PRODUKTIVNOST — Že šest mesecev po ves dan opazujem, kako oni tam nič ne delajo! 40-letna delovna doba je za šoferje predolga! KGP BREŽICE: o svojem kmetijstvu (Nadaljevanje s 7. str.) lati delovne metode, upoštevaje posek, hkrati pa moramo upoštevati tudi glavni, najpomembnejši del gozdno gojitvenega procesa: gospodarski gozd. KGP Brežice upošteva omenjeno načelo pri izkoriščanju gozdov. Ze vrsto let opravljamo skoraj iz* ključno gojitvene sečnje, med katerimi prevladuje gojitveno redčenje mladih in srednjedobnih sestojev. Dobro negovan mlad in srednje star gozd lahko daje, ko je primeren za sečnjo, največ najbolj kvalitetnega lesa. Na področju KGP Brežice posekamo v go-■dovih splošno ljudskega premoženja vsako leto po 58.000 m1, v zasebnih gozdovih pa pa 150.000 kubičnih metrov, vse ostalo pa proda na tržišču le borih 40.000 kubičnih metrov, vseo stalo pa gre sa lastno uporabo (za kurjavo In gradnje) zasebnih gospodarstev. Podjetje žrli zajeti čimveč lesa Iz zasebnih gozdov za prodajo na trgu in zmanjšati količine lesa, ki ga porabijo gospodarstva sa kurjavo, za gradnje in podobno. To bi se dalo doseči s večjo porabo premoga, sodobnejših gradbenih materialov pri gradnjih in s podobnim. Posek lesa je v gozdovih sploš- no ljudskega premoženja v celoti mehaniziran z motornimi žagami. Tudi večji del spravila lesa je mehaniziran (uporabljamo trak* torje, Žično vleko itd.). Podjetje uvaja nove metode in nov tehnološki postopek pri izkoriščanju gozdov, U bo dvakrat cenejši od dosedanjega. Gozdno gradbeništvo Je pogoj za sodobno gozdarstvo Za posek in spravilo lesa ter za druga gozdarska dela so v gozdovih potrebne ceste ter razni manipulativni objekti, stanovanja in podobno. Brez tega si intenzivnega in sodobnega gozdarjenja ne moremo predstavljati. Sele če so gozdovi dostopni, jih bomo lahko gospodarno izkoriščal!! Na 100 ha gozdnih površin mora biti vsaj 2 km gozdne kamionske ceste. Gozdni dela/vet morajo stanovati v bližini detovisč v gozdovih. tam pa morajo tata tudi stanovanja za upravno, strokovno in tehniško osebje. KGP Brežice ima zategadelj tudi svoj gradbeni obrat, ki opravlja vse gozdne gradnje. Povprečno porabimo vsako leto v te namene okoli 60,000.000 dinarjev. Znesek niti zdaleč ne zadošča potrebam, žal pa gozdovi donašajo tako malo, da več ne moremo vlagati v gradnje. Vse kar smo povedali, bo bralcu nudilo le bežno sliko o zelo pestri dejavnosti KGP Brežice, ki ima za glavni namen vseh svojih prizadevanj raci .aliizacijo in povečanje proizvodnje v korist družbe, pa tudi v korist delovnega kolektiva KGP. VLADO JENKO, dipl. inž. gozd. VLADO KOŠAK, dipl. inž. kmet. Na občnem zboru novomeške podružnice Združenja šoferjev In av-tomehanikov so v soboto, 19. 12. sveder, razčlenili precej plodno delo organizacije v minulem obdobju in sprejeli vrsto napotkov za še uspešnejše delo organizacije v prihodnje. Zlasti so doslej skrbeli za strokovno izobraževanje mladih kadrov in v ta namen s pomočjo ljubljanske šole za poklicne voznike pripravili tudi tečaj za pridobitev kvalifikacije voznika motornih vozil, ki ga je obiskovalo 28 kandidatov. Za drugi tečaj, ki se bo tačel po novem letu, se je doslej prijavilo že 24 kandidatov. Prav tako niso zanemarjali predmetne vzgoje članstva in drugih oblik dela. V razpravi so dlani združenja največ govorfld o tem, da Je delovna doba 40 let za šoferje (pričo varnosti prometa absolutno predolga, posebno še za voznike, ki vozijo na, dolgih relacijah in so tako rekoč noč ta dan za volanom. Menili so, da ob tolikšni obremenjenosti vozn&Ka ob vse bolj naraščajočem prometu nI moč zagotoviti vame vožnje polnih 40 let, ker v tem času domala vss. kemu šoferju slabi vid, r.opuste refleksi itd. Take ljudi bi bilo treba potem prekvalificirati na manj pomembna delovna mesta z nižjimi dohodki, ki bd posredno vplivali tudi na višno pokojnine. To pa do človeka, ki je 30 ali 35 let vestno f>->ravljal poklic šoferja, ie t! bilo pošteno! Beseda je stekla tudi o Promet nem vestaiku, ki so ga grajali, češ da je premalo strokovni, da neredno izhaja, da ne prišana novosti in zanimivosti iz domačih tovarn avtomobilske industrije ta podobno. Tudi glede članarin- so menili, da bd bilo treba večji delež prepustiti podružnicam, ker le-te nimajo drugih virov financiranja, težišče dela pa je prav na njih. Menijo namreč, da bi bili uspehi lahko večji, če ne bi, bilo treba od 150 kar 110 dinarjev odvajati okrajnemu združenju. Sredstva, ki ostanejo podružnici, so e mi- NAPOSLED LE PRIMERNI PROSTORU Ko se je trebanjski zdravstveni dom preselil v nove prostore, so se izpolnile želje vrste organizacij, ki so dolga leta čakale na primerne prostore. Tako se bodo te dni preselile v prejšnje prostore zdravstvenega doma med drugim vse občinske organizacije (SZDL, ZKS, ZMS, ZB, ZWI) pa RK, LT, delavska univer-ja, turistično društvo in drugi. Tu bo tudi sejna soba. Krajevne družbeno politične in športne organizacije računajo na prostore v stari šoh, ko se bo osnovna šola preselila v novo stavbo. ttimalna in' z njimi ni moč veliko ustvariti, saj ne zadostuje niti za najosnovnejše potrebe organizacije. Med sklepi občnega zbora je v ospredju nadaljnja skrb za strokovno izpopolnjevanje ta prometno vzgojo članov prek raznih tečajev ta predavanj ter akcij, ki jih bodo pripravili v sodelovanju s komisijami za varnost prometa in drugimi sorodnimi orgarjizacijamd. Ob koncu so izvolim se nov upravni in nadzorni odbor združenja. Hkrati so na etičnem zboru odlikovali s plaketo z zlatim vencem podjetje Avto promet »Gorjanci« za vsestransko moralno, ta materialno pomoč ter za znatno pomoč pri izvrševanju nalog ji smotrov organizacije. Za večletno požrtvovalno delo in za dosežene uspehe v organizaciji so podelili priznanje s diplomo novomeškemu Avtomoto društvu ta Viktorju Bartolju, tajniku združenja. Za posebne zasluge na področju cestnega prometa, za izredno delo na utrjevanju prometne varnosti ta discipline, za vzgojo kadrov ta za drugo požrtvovalno delo so podelili priznanje Štefanu Galiču, direktorju podjetja »Gorjanci«, in Cestnemu podjetju Novo mesto. Z značko za desetletno aktivno udejstvovanje v organizaciji ZSAM so odlikovali deset članov. To so: Slavko More, Jože Miklič, Darko Prijatelj, Jože PavUč, Franc Kritin, Ivan Brsan, Jože Strugar, Lojze Sintič, Jože Seničar in Ivan Zagore. Z zlato značko so odlikovali It članov. Dobili so jo: Henrik Sve. ner, Anton Stangelj, Lojze Zale-telj, Franc Dular, Franc Furar, Dušan Gerdenc, Franc Hočevar, Anton Kamenšck, Rudi Kralj, Jože Kolenc, Jože Mede, Ivan Miš-jak, Marjan Maver, Ivan Pateroo-ster in Jože Povše. Srebrno značko pa so dobili; Janko Segina, Bajko šetina, Alojz Simonič, Roman Tomšič, Martin Uhernik, Vlado Der, Milan Gotlib, Ivan Iirovat, Stanko Gregorčič, Avgust Hrastar, Jože Krese, Mirko Maric, Štefan Mehak, Ivan Novak, Martin Pavlovič, Franc Polanko, Ivan Hribar, Ivan Ravbar, Alojz Kužnik in Vili Kren. ZA PITANJE PRAŠIČEV lamo ker pospešuje dcbelenje! Proizvaja Drogerija Ljubljana Januarja bo posvetovanje o živinoreji v Beli krajini Sredi januarja bo v Beli krajini simpozij o živinoreji, na katerem predvidevajo okoli 130 udeležencev. Udeležili se ga bodo člani svetov za kmetijstvo obeh belokranjskih občin, vsi kmetijski strokovnjaki iz Bele krajine, nekateri kmetovalci in '.udi drugi gostje. Na simpoziju bodo imeli inženirji tri referate in pet koreferatov, v katerih bodo prikazali stanje belokranjske živinoreje in podali smernice za bodoči razvoj te kmetijske panoge. Referati in koreferati bodo temeljili na izčrpnih analizah sedanjega stanja, agroriomd pa bodo na temelju ekonomskih in strokovnih analiz izdelali konkretne predloge za napredek živinoreje v Beli krajini. Obravnavali bodo ukrepe za pridelovanje krme, razpravljali o povečanju staleža živine, pogodbenem sodelovanju v živinoreji in o najsodobnejših tehnoloških postopkih pri reji »vine. J. S. Občni zbori sindikalnih podružnic gredo h koncu ObSS Novo mesto je predlagal, naj' bd sindikalne podružnice opravile občne zbore do konca decembra 1964. Po mišljenju ObSS imajo podružnice dovolj perečih stvari za razpravo, tako da m treba čakati zaMjuehih računov v podlietjih, po drugI strani spet pa čakajo sindikat priprave na volitve v zbore delovnih skupnosti skupščin, tako da je res boljše, da je opravljena ena naloga prej, ko se lotijo druge. Do zdaj je opravljenih od 100 občnih zborov, kolikor jih bo vseh skupaj, že več kot 70. Na njih razpravljajo največ o problemih v zvezi ■ trenutno gospodarsko situacijo, o nalogah v izvozu, o notranji delitvi sredstev, o izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti in o notranji zakonodaji, predvsem s stališča dopolnitve statutov. V manjših delovnih organizacijah lz storitvenih dejavnosti j* precej razprav o delitvi OD, v obeh rnanjših podjetjih obutvene industrije pa so razpravljali o tem, da so OD nizki zato, ker ni strokovni nkov m organizacija dela lepa. Pot v šolsko samoupravo Da je razvoj družb enih služb pri nas precej zaostal za razvojem v gospodarstvu, je več razlogov Glavni razlog lahko poiščemo v nezadostnem zavzemanju družbenih in političnih činiteljev za usklajevanje. Ti činitelji so bili ali nesposobni ali pa so se podredili mnenju, da je stanje v družbenih službah že tako zavoženo, da ni več kaj reševati. Tudi nedavni skupni plenum Glavnega odbora SZDL ta republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je to ugotavljal. Najbolj je šiba udarila po šolstvu. Do tega so privedli proračunsko-administrativni odnosi do šolstva. Zato tu nista mogla zaživeti niti samoupravljanje niti delitev po delu. tutu šol. Ti so sicer ustregli duhu ustave, Izognili pa so se vsemu tistemu, čemur pravimo gospodarjenje na podlagi ekonomskega računa, če so v statutih pomanjkljivo rešena zlasti, vprašanja dohodka in samoupravljanja, Smotrnemu delu in kar najbolj uspešni realizaciji delovnih načrtov se bodo šolski kolektivi dejansko najbolj posvečali le tedaj, če bodo imeli urejene delovne razmere. Dosedanja praksa je dosegla prav nasprotno, namreč to, da je prosvetni delavec postal samo šolnik, »proizvajalec« znanja, izgubljal pa je posluh za upravljanje. Vajeti šole so zato navadno še vedno v rokah upra- vitelja, ki razume svojo vlogo razdeljevalca često »nabe-račenih« tisočakov. Tako stanje v šolah je moralo privesti v otopelost, delno nezainteresiranost in nezavzet-nost za reševanje problemov. Privedlo je celo do tega, da so tu in tam učitelji mislili, da so od nekoga najeta delovna sila, ne pa člani delovne organizacije. Razumljivo, da je tako stanje dobilo odmev tudi v sta- NEVESELE MISLI OB PREŠERNEM VESELJU Preteklo sredo je novome-ško mladež obiskalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja in ji predstavilo dvoje del: »Pojočo skrinjico« Japonca Nakamure Šikičija in »Cesarjeva nova oblačila«, Golia-sovo dramatizacijo istoimenske pravljice Hansa Christia-na Andersena, oboje v režiji Jura Kislingerja. »Pojoča skrinjica« — nemara se nekateri še spominjajo radijske izvedbe tega dela? — ta poetičana pravljica o »dobrem« razbojniku in slepi deklici, ki kljub svoji nesreči trdno verjame v človeško dobroto in poštenost, vsa pretkana z vzhodnjaško simboliko, je bila za najmlajše gle-da'ce, ki se — nevajeni'—- Se ne znajo poglobiti v lepoto besed in notranje dogajanje odrskih junakov samih, prenaporna. Rdeča nit njihove sleditve se ie trgala, manjšala se je napetost njihove po-' zornosti in se spreminjala v glasen nemir in hrup, ki ju nista mogla premagati niti izvirna režija Jura Kislingerja niti izredno ubran igralski duet pretresljive slepe deklice Metke Leskovškove in razbojnika Janeza Bermeža. čeprav je bila njuna igra za odraslega gledalca mestoma pravo doživetje, v otrocih, žal, ni mogla vzbuditi pravega odziva. Zato so tem bolj pozorno sledili pripovedi o gizdavem cesarju, ki se meni le za svoje leve obleke in se na koncu, ko sta ga ukanila spretna in prebrisana lopova, osmeši pred svojimi podaniki in prepozna svojo zmoto. Njihovo zanimanje so le še podžigale fantazijske obleke, prikupna glasba in ne nazadnje razgibana igra vase zagledanega cesarja, njegovih podanikov, obeh lopovov in male špelce. Zato Celjanom v imenu najmlajših gledalcev — prisrčna hvala! P S. Ko pa reflektorji ugasnejo in se vriskajoča, prešerna, nabrita mladež oddrenja iz iz dvorane, se v odraslem gledalcu nehote prebudijo precej nevesele misli. Veselje spričo radostne vneme, s katero so mladi gledalci dvakrat prenapolnili dvorano kina Krke, začne plahneti ob spo-znanju, da se ti otroci, nezavedno željni in radovedni vsega lepega — obnašajo kot slončki v trgovini s porcelanom! čeprav so sami najmanj krivi za to! Kako si želijo takšnih doživetij, priča že dejstvo, da so po končani predstavi v gručdh navalili na garderobo igralcev, da bi še enkrat videli junake pravljičnega odrskega sveta! In spraševali so: BOSTE ŠE PRIŠLI? .. . Je še treba dokazov o željah otroških src? Toda če bomo še kdaj ugodili takšnim željam, ni dovolj, da otrokom razdelimo vstopnice in jim ukažemo, naj bodo »predni«! Na ta zanje praznični dogodek jih je treba pripraviti že v šoli, saj otroška fantazija ne pozna meja in za presenečenja na odru tako ne bodo nič prikrajšani, le še bolj verno jim bodo sledili, izvajalci pa bodo laže premagali pregrado, ki jo ustvarja nemir neugnanega pričakova-nja. Pomislimo, da so slončki v trgotiini s porcelanom še prisrčni in ljubki, sloni pa ne več! — z. j. — »Spremenjeni odnos do šolstva, ki si v občinah tu in tam utira pot, se bo nedvomno nadalje krepiti in se bo moral že v pri. hodnjem letu izražati v večjem deležu sredstev, namenjenih za osnovno dejavnost in investicije v šolstvu.« (Boris Lipužič) ni tega kriva nezainteresiranost šolskih kolektivov. Ti so namreč posvetili pripravi statutov veliko časa, če odštejemo tistih nekaj, ki so nekritično prepisovali. Vzrok za nezadovoljive rešitve v statutih sta negotov položaj, v katerem je precej šol, odkar se uveljavlja zakon o financiranju šolstva, pa tudi družbeno politična in ekonomska razgledanost šolnika. Ena izmed posledic prora-ćunsko-administrativnega odnosa do šol je pogojila miselnost, da smejo biti šolski kolektivi informirani le od svojih »pokroviteljev«, to je od tistega, ki da denar. Ta miselnost je dobila oporo v vsej dosedanji praksi, ko so Kopiranje srednjeveških fresk V pokrajinskem muzeju Po-murja v Murski Soboti so se odloČili, da bodo v naslednjih letih postopoma kopirali vse važnejše srednjeveške freske ondotnega območja. Kopirati nameravajo freske v Martjancih, Turnišču, Selu, Murski Soboti in Velemeru na Madžarskem. Letos sta slikarja Franc Mesaric in Franc Kiralv kopirala pet kompozicij fresk v Martjancih. o materialnem položaju in splošnem stanju šole odločali predvsem njeni zunanji predstavniki, manj pa sile v samih delovnih organizacijah. Uspešnost uresničevanja no-.vega zakona o financiranju šolstva je v nemajhni meri odvisna od tega, kako so se in se še bodo šolske delovne organizacije na to pripravile. Ob tem se često zastavlja vprašanje, kdo naj jih pripravi. Odgovor je kratek: njihove subjektivne sile z zunanjo pomočjo. Ob tem pa gre za prehod na notranjo samoupravo delovnih kolektivov. Ta prehod pomeni po eni strani večjo obrnjenost vseh članov delovnega kolektiva k lastnim, iz kolektiva izvirajočim problemom, kakor tudi večjo odprtost šole navzven, dovzetnost in pripravljenost šolskih kolektivov za konstruktivno kritiko, mnenja in predloge širše družbene skupnosti, vendar na vsebinsko kvalitetnejši osnovi. Tu ne bo več posegov vrha navzdol, ampak bo prišlo do izraza širše in enakopravno sodelovanje vseh, za razvoj šole zainteresiranih družbenih čini-teljev. Pester izbor DZS v prihodnjem letu Z željo, da bi ustregla premnogim bralcem, je Državna založba Slovenije za prihodnje leto pripravila pester pro. gram svojih izdaj. V zbirki »Kultura in zgodovina« bo med drugim izšla »Evropska arhitektura« Nikolausa Pev-snerja, sociološka študija o družbenih in političnih odnosih v ZDA v 20. stoletju »Elita oblasti« Wrighta Millsa, »Kratka zgodovina velikih literarnih tokov v Franciji« (od leta 1550 do 1930), ki jo je napisal Philippe Van Tie-ghem, ter delo dveh slovenskih avtorjev Ferda Gestrina in Vasilija Mehka »Slovenska zgodovina devetnajstega stoletja — do 1918«. Kulturni dom na Suhorju je bil za občinski praznik občine Metlika — 26. novembra letos — prostor, okoli katerega se je zbrala množica domačinov. V sorazmerno kratkem času so s prostovoljnim delom in vožnjami, z zbranim lesom ter s pomočjo nekaterih kolektivov in občinske skupščine zgradili na Suhorju kulturni dom, ki priča o ustvarjalni želji prebivalcev in o potrebi, ki jo čutijo do kulturnega življenja Franjo Stiplovšek: Pot na ljubljanski grad (1923) Televizor je zbližal Orehovo in Veliki Cirnik s svetom Na Orehovem in na Velikem Cirniku si vaščani že dolgo želijo televizijski sprejemnik, da bi laže sledili do godkom doma in v svetu Obe podružnici Socialistične zveze sta začeli zbirati denar, nato pa sta v imenu va-ščanov zaprosili za pomoč občinski odbor SZDL v Sevnici. Prošnji sta bili ugodno rešeni in pred dnevi so se na Orehovem in na Cirniku ljudje že zbrali ob televizijskem zaslonu. Na Orehovem je dal na razpolago sobo občinski odbornik Franc Radišek na svojem domu, na Velikem Cirniku pa so namestili televizor v prostoru družbenih organizacij. Občinski odbor SZDL je želel, da bi z nakupom pohiteli in spremljali že delo VIII. kongresa ZK1, vendar so ta dogajanja v obeh krajih žal zamudili. V prihodnje bodo občani lahko redno seznanjeni z vestmi in problemi naše dežele ter z najvažnejšimi zunanjepolitičnimi dogodki. Zlasti na Velikem Cirniku so občani prepričani, da so si z nakupom televizorja približali svet. Vsak je po svojih močeh prispeval nekaj zanj in tako so zbrali 70.000 dinarjev. Občinskemu odboru SZDL se zahvaljujejo za pomoč in razumevanje. Knjige o večnih stvareh V zbirki »Biografija« bo DZS v letu 1965 izdala več del, ki bodo že zaradi tematike in načina obdelave pritegnile bralčevo pozornost. VValter G. Armand, nemški muzikolog, je napisal biografijo slovitega »hudičevega goslača« z naslovom »Paganini«, sin slavnega filmskega komika Charlieja Chaplina biografijo o svojem očetu, ki jo je naslovil »Moj oče Charlie Cha-plin«, Heinejevo življenje pa je v delu »Dan je zaljubljen v noč« opisal Werner Steinberg. Nič manj privlačno ni delo »Ljubezen je večna«, v katerem je romanopisec Irving Stone literarno obdelal življenjsko zgodbo Mary Tcdd Lincoln in Abrahama Lincol-na, enega najpomembnejših predsednikov ZDA. Kostanjevica je bila živahna (Nadaljevanje in konec) O letošnjem simpoziju so veliko pisali vsi jugoslovanski časniki. Nekajkrat je pokazala svoje posnetke tudi jugoslovanska telenrlzija. Praga je imela v Kostanjevici posebnega snemalca in svojega režiserja. Le-ta je posnel televizijski film o Formi vrvi in deželi, v kateri je nekoč živel in delal češki izumitelj Josof Rossel. tudi za ZDA. Trenutno še nimamo tomelji-tejšoga pregleda nad članki, ki so izšli v tuj :ni, vendar so zlasti v nekaterih državah dali Formi vivi izrednega poudarka. Polog grških časopisov in revij, v katerih je v glavnom pisal znani kritik dr Tonnv Spiteris, je dal slmtx>7i|u pos^Vi^fa poudarka češki Msk. Osrednji tednik zveze češkoslovaških izobražencev je v Formi vivi posvetil velik uvodnik s tremi več-k» tlonskimi reprodukcijami iz kostanjeviške galerije na prostem. Precej je pisal tudi avstrijski in francoski tisk, medtem ko Je v Philadelphijl bilo posebno predavanje z barvastimi diapozitivi in krajšim filmom. Prav te dni so stekle priprave za V. simpozij, saj se bo ta ugledna kulturna akcija nadaljevala. Dolenjski kulturni festival se je letos začel hkrati s simpozijem. Pomenil je slovesen začetek obeh prireditev. Festivalski ogenj je letos prižgal predsednik občinske skupščine inž. France Dragan. Tudi letes je začela i osrednji program Drama SNG i Izvedbo Behanovega »Talca«, ki je bdi najboljša uprizoritev SNG v sezoni. 2e prej pa Je občinstvo videlo Rifvemalovo komedijo »Rezervist«, ki je bila prav takto najbolje ruuštudirano delo SLG Celje v minuli sezoni. Celjsko gledališče je dalo mirno tega še ONeillovo igro »Strast pod bresti« ter mladinsko Igro Jura Kislingerja »Izlet«, šentjakobsko gledališče iz Ljubljane je prispevalo Jurčičevo povest »Jurij Kozjak — Slovenski janičar« v Marinčevi odrski predelavi. Delo Je bilo na sporedu v počastitev 120-letnico Jurčičevega rojstva, zlasti še, ker Jurčičev rod izhaja iz Kostanjevice. Domači Mladi oder je dal Milčinskega »Z\eizdico Zaspanko« Svojevrsten prispevek je bil recital letošnjega Prešernove- ga nagrajenca in prvaka Drame Andreja Kurenta. Tudi zabavno stran je letos upošteval festivalski program in v sodelovanju z RTV Ljubljano in Dolenjsko tauistaono zvezo organiziral VEČER VEDRIH ZVOKOV, na katerem so nastopili: zabavni orkester hotela Lev, vaški kvintet1; s pevcu Božom in Miškam, Sonjo Hočevar, Rezikto Korit-nik, Ninom Robičem in Barbaro Jarc. Kar na dveh prireditvah je letos nastopil vrli šentjernejski oktet, ki je pri nas postal priljubljen ansambel. Posebnost je predstavljal zabavni ansambel Ma-gnifico iz Skopja, ki nam je pel najlepše mehiške pesmi. Bistveni sestavni del festivala predstavljajo likovne razstave. V času festivala se je zvrstila pred nami lepa plejada uspešnjh likovnih dogod kov. Najprej nam je pokazal netind-iajset olj iz novejšega časa Jože Horvat-Jaki. Za njim je bila odpri« razstava »Slovensko ljudsko slikarstvo«. Sledila je razstava čeških umetnikov Zdetne Fiebi-chove in Vladimira Preclika ter slednjič še razstava hrvaškega slikarja Frana šimuno-viča. Vse štiri razstave so bile znansbveno prirejene, bile so na visokem kulturnem nivoju in pomenijo lep do prinos k likovnemu ter kulturnemu življenju Kostanjevice. Posebej je treba omeniti tudi dva promenadna koncerta, ki sta ju priredili godbi na pihala iz Krškega in Šentjerneja. Zaključek je bil tudi letos v znamenju nastopa Slovenskega okteta, ki je dal izbran spored. Ob zaključku obeh kulturnih prireditev, 29. avgusta, se je zbrala množica ljudi, ki se je poslovila od udeležencev simpoziia ter poslušala nagovor republiškega sekretarja za kulturo in prosveto Miloša Poljanska. V svojem izvajanju je tovariš Poljanšek dal visoko priznanje ustvarjalcem, ki so »primaknili svoj delež k oblikovanju moderne galerije na prostem in vnovič potrdili možnosti in potrebe po sožitju med ljudmi različnih narodnosti, ki je ob zavestnem iskanju lepote še plemenitejša«. Zvoki festi-valsk.h fanfar so utihnili, festivalski ogenj je ugasnil, dlet ry bilo vež slišati na opuščenem pokopališču nekdanjega cistercijanskega samostana. In ko je utihnila poslednja pesem Slovenskega okteta, se je spustila z oken zdaj že pozidanega kostanje-viškega gradu ognjena zave=a, ki je slovesno naznanila zaključek IV. mednarodnega simpozija kiparjev in V. Dolenjskega kulturnega festivala. Visoko pod nebo so se pognale mnogobarvne rakete in v temi osvetlile prizorišče simpozija in festivala ter grajsko poslopje, ki je rešeno obsodbe na razvaline. LADO SMREKAH KA ČETNIK 135633 ^ ^ 2 Danijela je stala gola. Medaljon! Kam naj ga skrije! Strgala ga je z vratu in ga trdno držala v pesti. Na drugem koncu barake so odhajala ven poslednja dekleta predhodne skupine. Njihove civilne obleke so ostale na kupu oblačil poleg Danijele. Kam naj skrije medaljon? Vrsta se je pomikala naprej. Dekleta nove skupine so že stala pri mizi. Tišina. Grozljive oči so gledale na počasnele, ki so še mečkale ob kupu oblek. Kaj bo storila z medaljonom? Fela je že stala pri mizi. Danijela je brž stopila za njo. Medaljon je držala v stisnjeni pesti. Uradnice so lepo in natančno polnile kartone z bistvenimi podatki vseh in vsake deklice. »Si bila kdaj bolna?« »Kakšne bolezni si prebolela?« »Poročena?« »Samska?« »Spolni odnosi?« Vrsta se je premaknila. Ob posebni mizi je ena izmed uradnic vtetovirala modro serijsko številko med prsi vsake deklice, druga pa je brž vtisnila v meso nad serijsko številko dolg električni žig. Ker se je življenje ustavilo pred tvojimi očmi kot kakšna tuja stvar, telo ni čutilo bolečine, ko so tuje roke vbadale serijsko številko vanj, niti ko je električni žig vžgal v meso nemški napis FELD-HURE. Niti telo niti duh nista občutila bolečine v Servisni baraki taborišča »Delo je veselje«. Ob zadnji mizi, kjer sta čakali zdravnica in glavna nadzornica, je bila zapečatena usoda vsake deklice. Tam so odločili, v kateri del taborišča bo poslana — v Delovno divizijo ali Divizijo veselja. Danijela se je ustavila ob zadnji mizi. Zdravnica se je z dolgim rumenim svinčnikom počasi, rahlo dotaknila zvezka s seznamom in ni odvrnila pogleda z Danielinega gibkega telesa. Nenadoma se je njen pogled ustavil na Danijelini roki. »Rojena s sklenjeno pestjo, kajne?« je vprašala zdravnica. Danijelo je prešinilo: V getu je bil za časa racij vsak, ki je imel kakšno telesno hibo, obsojen na smrt. Hitro je dala medaljon v drugo roko in pokazala: Glejte, nisem pohabljena! Lahko odprem roko! Glavna nadzornica je molčala. Roke je imela prekrižane na prsih, stala pa je razkoračeno, z eno nogo naprej. Nenadoma je prekinila svoj molk: »Kako pa to, poglejmo, kaj skrivaš!« »Fotografije — fotografije svoje družine.« Stisnjene temne ustnice so se skrivile proti brazgotinastemu licu. Spačeni obraz je izražal gnus, sovraštvo, mogoče neke vrste nasmeh. Ne da bi se premaknila, je z navzdol obrnjenimi očmi — kot da prišleki iz zunanjega sveta niso vredni njenega pogleda — siknila skozi redke, nepravilne zobe: »Vrzi stran to svinjarijo!« Besede so ji zvenele v ušesih in odmevale v vedno širših krogih. Spačeni obraz vsemogočne vladarice taborišča se je vse bolj večal pred njenimi očmi. Ukazovalne besede so ji neprestano bile po možganih, dokler m več vedela, kaj pomenijo. Zaječala je: »Edini spomin. Edini...« < Spačene ustnice so se obrnile k zdravnici in hlastnile: »Delovna divizija!« Ti dve besedi sta padli v gluho tišino kot smrtna razsodba na glavo obsojenca. Zdravnica je neodločno pogledala Danijelino ljubko telo in se ni mogla odločiti. A naenkrat se je zbrala: povelje glavne nadzornice je čakalo izpolnitve. Zdravnica je pogledala na številko, vtetovirano med Danijelinimi prsmi, in začela pisati v enega izmed dveh zvezkov, ki so ležali pred njo na mizi. Zdravnica je še vedno vpisovala številko, ko je glavna nadzornica potegnila roko z bičem izpod pazduhe. Mirno, hladno jo je stegnila ta s skremženimi, strogimi ustmcarni besno udarila Danijelino golo telo. »Jutri boš sama vrgla stran tisto svinjarijo!« Dekliške glave ob dolgi mizi so zaplesale pred Danijeltaimi očmi. Stekla je k izhodu. Tu so delili taboriščne uniforme. Med prsmi ji je gorel odtis električnega žiga, pa ga ni čutila. Diagonalno čez njen hrbet — od rame pa tja do desne strani trebuha — se je vlekla črna podplutba, široka kot nadzorničin bič. Pred njenimi očmi so še vedno poplesavale ognjene iskre. Čutila je, kako je njeno meso na hrbtu stisnjeno, kakor da bi bilo razpeto med navoje jeklene vzmeti, ki se je krčila in raztezala. Brezbrižno nočno nebo se je bo-čilo nad taboriščem. Tu pa tam se je utrnila zvezda kakor kresnica v temi. Taborišče je bilo neznansko veliko, kot da bi bil ves svet vklenjen v njegovo ograjo. Nekje daleč se je vetrc poigraval z jokom jetnic in ga premetaval po temni noči kot da bi se žogal. Rdeče luči so osvetljevale zidove z bodečo žico, ki so stali kot mejniki med dvema državama. Daleč onkraj bodeče žice so se pod jantarno svetlobo leščerbe premikale sence jetrne; bile so kot pripadnice sosedne države — blizu, pa vendar tuje in oddaljene. Ob zidu sosedne barake je stala Fela in čakala na dekleta, ki so prihajala ven. Vtem ie zagledala Danijelo in ji stekla naproti. Padli sta si v objem. Iz Danijelinih oči so drsele solze. Njene prve solze v taborišču »Delo je veselje.« 4 Baraka je bila velika in trdna. Vzdolž vseh sten so bili kakšen meter od zemlje pritrjeni železni obroči, podobno kot v konjušnici. Na stotine deklet je ležalo na tleh. To je bila začasna »Zbirna baraka« — prehodna baraka za novodošle jetni-ce. Od tu so po skupinah po petdeset odhajale v bližnjo »Servisno barako«, da bi dopolnile začetne taboriščne formalnosti. Dekleta iz vsake vračajoče se skupine so se zagozdile med ležeče deklice, nemo zdrsnile na tla in njihov molk se je združil s tišino v baraki. Strah je ločil in osamil dekleta. Vsaka se je ukvarjala z lastnimi mislimi, čeprav je vse navdajal isti strah, je deloval nanje različno. Ležale so na tleh, kot da nimajo nič skupnega; kot da jih ni združila enaka usoda. Danijela se je z ramo rahlo naslanjala na steno. Modrica na hrbtu jo je sklelela, da ni mogla leči. Poleg nje sta druga v drugo pridušeno ihteli dve deklici, kot da bi bil jok na tem mestu sramota. Fela je tiho ležala in upirala oči v tla. Neko dekle se je ozrlo v Danijelo. Črni lasje so ji valovito padali na tla. Lepo izklesan olivni obraz in ebenovinaste oči so izžarevale mladostno življenjsko moč — bila je pravi semitski tip. Premajhna taboriščna progasta halja je bila spredaj odpeta. Med polnimi prsmi je bil vžgan v meso nemški napis. »Zadnja skupina je pravkar od šla«, je rekla. Danijela je nepremično zrla v napis. Ni razumela. »Mogoče nam bodo zdaj dali večerjo,« je nadaljevala deklica. »Ves dan nisem nič jedla.« ... Kakšno znamenje je neki to? FELD-HURE — kaj pomeni ta čudna tuja nemška beseda? Na čelo Šlamkovega očeta so stisnili žig JUDE. Iz vžgane besede je tekla kri. In beseda je bila prav tasno kot kri, ki je curljala iz nje. Toda ta žig na prsih vsake od njih — iz njegovih črk ne teče kri in njegov pomen je nerazumljiv. Kakšna beseda je to, ki so jo vžgali vsem? Pravzaprav so vse že iz geta vajene, da imajo znamenje. To ni nič novega, čeprav je sprva, ko so Nemci ukazali, da morajo nositi vsi Zid-je sramotni trak na levi roki, to bolelo. Na vseh obrazih je plamenel srd. Spočetka se mnogi niso prika- zali na cesti. Kmalu zatem so se navadili na trakove, čez nekaj dni so Zidje spet hodili po getskih ulicah. Življenje geta je steklo po svojem starem tiru in nikomur ni bilo več mar, da ima sramotno prevezo na levem rokavu. Nihče ni pokazal, da se tega zaveda. Prav narobe: starši in otroci so se opominjah, da ne smejo pozabiti natakniti nase sramotnega znamenja, preden gredo iz hiše. V skromnih domovih je videl na kljuki pri vhodu napis: »Ali si pozabil sramotno prevezo?« To je bila neke vrste nova mezuza, ki so jo matere in očetje pritrdili na vrata. V domovih, kjer so še vedno pazili na čistočo, so matere porabile zadnji košček mila, da so skrbno oprale sramotne trakove, da bi bih na rokavih otrok čisti, ko so ti odšli na Sabat. Getske neveste so dajale svojim ženinom svilene sramotne trakove kot poročna darila. Izvezle so jih s svilo, z nemško besedo JUDE v Davidovi zvezdi. Getski veter se je vedno poigraval s sramotnimi prevezami, ki so se sušile na oknih. Potem je prišel nov ukaz: židovsko znamenje mora biti prišito čez srce! Ne na roko, temveč na srce. Tudi to je sprva bolelo. A kmalu se je človek privadil t- mnogo hitreje kot prej. Veliko ljudi je ta sprememba osrečila, kajti židovsko znamenje, prišito na oblačilo, te je rešilo neprestanega strahu, da boš pozabil in odšel iz hiše nezaznamovan. Če si dobro premislil, so bila vsa dekleta tukaj navajena, da nosijo znamenje. Toda kaj neki pomeni to novo znamenje FELD-HURE? Kakšno zvezo ima z delovnim taboriščem, kamor jih je poslal Judenrat. Dekle je opazilo, da strmi Danijela v njene razgaljene prsi. Izkušeno je rekla: »Ožigosali so nas.« »Kaj pomeni ta žig?« je vprašala druga. »Pomeni, da smo odslej naprej last nemške vlade,« je pojasnila čr-nooka deklica. »Moji starši so pred vojno trgovali s konji. Dva dni pred izbruhom vojne so prišli k nam poljski vladni uradniki in ožigosali naše konje: .Konfiscirano za vlado.' Nismo jih smeli več uporabljati. Prav kakor zdaj. Ožigosali so nas zato, da bi nam dokazali, da pripadamo nemški vladi. Odslej naprej se nas ne sme nihče dotakniti. Delale bomo za Nemce, oni pa nas bodo za to hranili. Odslej naprej smo do konca vojne last nemške vlade. Naj bo že kakorkoli, nekdo le skrbi za nas. Tu ni tako kot v getu, kjer smo bile javna lastnina in kdorkoli je znal le trohico nemško, je lahko počel z nami kar se mu je zljubilo.« Fela je vzdignila glavo in pogledala dekle, ki je razlagala vprašanje žigosanja. Očitno je hotela nekaj pripomniti, pa je spustila glavo nazaj na tla. Njeno srce ji je govorilo drugače. Odlomki razgovorov, drobni namigi, ki jih je slišala od miličnikov, so se ji vračali v zavest in zadobili zdaj popolnoma drugačen pomen. V Dulagu so ji bili rekli: »To je izredno strog transport, ki nima nič skupnega z delovnim taboriščem.« Danes pa mu je nekaj čudnega zvenelo po ušesih. Ta bolni gospod, pri katerega ležišču je že stala smrt, in pa njegovi težki kovčki, o katerih Je bil izpregovoril prej Tomaž! Kdo je ta mož, od kod je, kdo ga pozna? Nihče, tukaj gotovo nihče, in tudi poštni ljudje ga niso poznali! Ko bo umrl, tukaj pri njem umrl, sedaj — ponoči, ko nihče ne ve o njem, o kovčkih njegovih, o njegovem bogastvu, katero vozi gotovo s seboj? Mraz je stresel Topolščaka, akoravno je bilo vlažno, gorko v sobi, in tudi južni veter, ki je pihljal skozi odprto okno, ni dajal nobenega hladu. Čez nekoliko časa se je tujec prebudil; zahteval je mrzle vode, potem pa dolgo časa molče zrl v svojega varuha, ki mu je prigovarjal, naj poskuša zopet zaspati. »Sedite bliže k meni,« šepetal je oni, »jaz ne morem glasneje govoriti.« Krčmar je ubogal. »Jaz mislim, da ste pošten mož!« nadaljeval je bolnik in njegovo žareče oko se je s čudno silo uprlo v Miklavža, ki je mirno prebil ta pogled. »Dajte mi oni mali zaboj, z železnim okovom!« velel je oni in segel po ključih, ki so ležali na mizici poleg vzglavja ter jih dal krčmarju. »Odprite!« Bolnik je segel sam v skrinjico in izvlekel neznaten ovitek iz nje. »Jaz ne vem, kaj bo z menoj! Pa to je moj testament. Hranite ga in, ko bi jaz umrl — morda še ne bom nocoj — pa tako čudno mi je — izročite ga takoj sodišču. To pa, kar ]e denarja v skrinjici — to Je vse vaše, za vaš trud.« Topolščaku je kri silila v glavo; skrinjica je bila težka, sila težka in vedel ni, kaj bi odgovoril. »Saj ne boste umrli,« dejal Je naposled glasno. Bolnika je posilil zopet hud kašelj. »Ali imate duhovnika blizu?« »Eno uro daleč, ali naj pošljem ponj?« Tujec je ležal nekoliko trenutkov molčeč in zrl srpo v zrak. »Sedaj mi je zopet bolje! Jutri, jutri, če bo treba!« šepetal je potem. Dolgo časa je bilo vse tiho v sobi, samo glas tujčeve ure, ki, je ležala na mizici, in pa cvrčanje murnov zunaj na polju, katero je nosil lahek veter v sobo, zvenelo je Miklavžu na uho. čez nekoliko časa je bolnik vnovič mignil krčmarju, naj prisede bliže. »Ali poznate vi Brnotove v St. Gotardu!« vprašal je s srpim pogledom. »Kaj bi ne? Saj smo si še malo v sorodu!« vzkliknil je Topolščak. »Ali nimajo tam male rejenke, šestnajst let stare?« »Metko!« pristavil je oni. »Imajo, Metko, ki so jo iz Trsta prinesli!« »Seveda!« »Jaz sem njen oče!« je dejal tujec. Miklavž ni vedel, kaj bi zinil, tako ga je vse iznenadilo. »In testament?« vzklikne čez nekoliko trenutkov skoraj nehote. »Ona je dedič moj. Jaz imamNveč posestev v Pri- morju ta vse, vse je njeno! Ali-ne morete ponjo poslati? Jaz bi tako rad —« Zdajci se ulije tujcu zopet kri iz grla. Miklavž se prestraši, skoči po kozarec vode ter privzdigne bolnika. A sedaj je bila vsa pomoč zamen. Čez malo hipov je bil tujec mrtev in oni ga prestrašen izpusti iz rok, da omahne na blazino. Krčmar je obstal pred posteljo. Slabe živce je imel in sedaj so mu tudi že druge misli šinile v glavo. Pretipal je še enkrat mrtveca po prsih in rokah ta se prepričal, da mu žila ne utriplje več. Nato ga je lepo zagrnil. Potem je vzel skrinjico, ki jo je bil malo prej kraj postelje postavil in jo odprl. V lepih zavitkih je bilo tu zlato, samo zlato ta poleg več bankovcev. Vse to je bilo njegovo, saj mu je vse tujec sam volil. Utegnil ni, da bi štel denar — nego spravil je vse v širok robec — nekoliko zlata pa je vendar pustil v skrinjici, češ to bodo preiskovali in, če jim tudi tisočkrat povem, da je tujec to meni dal, vendar mi ne bodo verjeli. »A — testament, kaj pa ta testament!« S tem vprašanjem na ustih obstal je zdajci Miklavž sredi sobe. Premišljal pa ni dolgo, ampak zasvit V njegovih očeh je pričal, da se je odločil. Vzel je s stola eno tujčevo sukenj in zavitek, v katerem je bila izročena mu oporoka, vtiknil v širok stranski žep. Nato je odnesel robec z denarjem tiho na drugo stran hiše, kjer je imel svojo sobo, in ga vtaknil v skrinjo. Vrnivši se, povezal je suknjo, v katero je bil vtaknil oni zavitek, s tenkim konopcem, potem sezul čevlje, vzel luč in šel tiho, kakor mu je bilo moči, pod streho. Vrat ni zaprl za sabo, ker se je bal, da bi preveč vreščale, in tako je storil tudi pri podstrešnih durih. Gori si ni mislil, da bi ga kdo čul, kajti vsi domači so spali pri tleh. Slavvomlr Mrolek: Direktor živalskega vrta je bil pravi karierist. Živali so bile zanj zgolj klini za napredovanje. Razen tega sploh ni upošteval glavne naloge svoje ustanove — vzgoje mladine. V njegovem živalskem vrtu je žirafa imela kratek vrat, jazbec je bil brez jazbine, ptiči pa so peli nekam poredko in posiljeno. Teh pomanjkljivosti bi res ne smelo biti, zlasti ne zato, ker so živalski vrt pogosto obiskovale ekskurzije dijakov. To je bil podeželski živalski vrt, ki mu je manjkalo polno glavnih živali in zveri, med njimi tudi slon. Skušali so ga nadomestili s tem, da so gojili tri tisoč kuncev. Slednjič je prišel na vrsto tudi slon. živalski vrt je namreč dobil sporočilo, da mu je odobren kredit za nakup slona. Delavci živalskega vrta so se strašansko razveselili. Zato si lahko mislite, kako debelo so pogledali, ko so zvedeli, da je direktor vrta poslal v Varšavo pismo v katerem se je odpovedal kreditu. »Jaz in ves moj kolektiv,« je pisal direktor, »smo istega mnenja, da bi namreč slon pomeni vlelikansko breme na plečih poljskih rudarjev in metalurgov. Iz principov varčevanja torej predlagamo, da bi v vašem pismu omenjenega slona nadomestimo z lastnim slonom. Mi namreč lahko izdelamo slona potrebne velikosti, ga napolnimo z zrakom in postavimo v živalski vrt. Lepo ozaljšari se niti od blizu po ničemer ne bo razlikoval od pravega. Moram namreč pripomniti, da je slon malo gibljiva žival, ne skače, ne teka in se tudi ne prevrača. Na ograjo bomo nabili oglasno desko in povedali obiskovalcem, da je slon absolutno negiben. Prihranjeni denar bi se tako lahko uporabil za izdelavo novega reakcijskega letala ali pa za restavriranje kakega gradu. Prosim vas, ne pozabite, dr je ta pobuda kot tudi izdelava načrta moja skromna pomoč splošnemu boju za napredek. Osta- nem iskreno vaš ...« (podpis). Pismo je verjetno zašlo v roke kakemu brezvestemu uradniku, ki je imel do svojih dolžnosti birokratski odnos, ni se poglobil v srčiko te zadeve, temveč je ubogal le direktive glede varčevanja in načrt gladko potrdil. Ko je direktor živalskega vrta prejei pozitiven odgOvor, je takoj naročil izdelavo velikega gumijastega slona. Ko je bil narejen, ga je bilo treba napihniti. To rapihovanje, vsak z ene strani, sta morala opraviti dva čuvaja živalskega vrta. Da pa bi stvar s ponarejenim slonom ostala zavita v skrivnost, je bilo treba slona napihniti veni sami noči. Meščani so namreč že vedeli, da je na poti pravi slon in ga bodo seveda hoteli takoj videti. Razen tega se je mudilo tudi direktorju: če njegov načrt uspe, mu tudi nagrada ne bo ušla. Čuvaja sta se zaprla v šupo in začela pihati. Po dveh urah utrudljivega napihovanja sta videla, da se je slon komaj za spoznanje napel. Tako sploščen seveda še malo ni bil podoben pravemu slonu. Noč Je rastla, človeški glasovi so utihnili, le iz živalskega vrta je odmevalo za- vijanje šakala. Čuvaja sta za trenutek prenehala z delom, zraven pa seveda tiščala luknji, da bi iz slona ne ušel zrak. Bila sta stara možaka, nevajena takega oprav>" »Vse kaže, da bova morala pihati do svita,« je rekel eden. »Le kaj bom rekel ženi, ko pridem domov? Saj mi sploh ne bo verjela, da sem vso noč napihoval slona.« »Prav imaš,« mu je potrdil sotrpin. »Saj se le malokrat pripeti, da je treba napihovati slona. Viš, to je le zavoljo tega, ker je naš direktor zavil preveč na levo.« Cez pol ure sta bila do kraja izčrpana. Slonovo telo je res raslo, toda bilo je še presneto daleč od pravega obsega. »To pihanje je čedalje težje,« je dejal prvi. »Dobro si povedal,« mu je odgovoril drugi. »Počivajva malo.« Ko sta tako sedela, je eden opazil na zidu pipo za plin. Pa se mu je poblisnilo, da bi slona napihnila s plinom, namesto s svojo sapo. To je rekel tudi tovarišu. Res sta poskusila. Pritisnila s'a slona k pipi in kmalu sta bila neznansko vesela: sred; šupe je stal slon v vsej svoji naravni velikosti. Na svetu tak, kot živ! »Imenitno!« je dejal tisti, ki je bil opazil pipo. »Zdaj jo lahko mahneva domov.« Zgodaj zjutraj so prenesli slona na posebno, nalašč zanj narejeno ploščad na osrednjem prostoru med opičjimi kletkami. Predenj so obesili tablo z napisom, ki je vsakomur povedal, da je slon negiben kot štor. Med prvimi, ki so ta dan obiskali živalski vrt, je bila skupina učencev domače šole, ki jih je spremljal učitelj. Izkorisstil je priložnost, da svoj razred nazorno pouči. Ustavili so se pred slonom in učitelj je spregovoril: »Slon je rastlinojeda žival. S svojo trobljo puli mlado drevje in obira Ustje.« Učenci so z nastežaj odprtimi očmi občudovali slona. Upali so, da bo orjak pograbil kako drevesce, vendar se sploh ni zganil. » ... Slon je potomec izginulih mamutov. Zato še malo ni čudno, da je največja suhozemska žival...« Najpridnejši učenci so si kajpak zapisovali podatke. »... Samo kit je težji od slona, toda kit živi v morju. Mirne duše lahko rečemo, da je slon kralj pragozdov.« V živalskem vrtu je zapihala sapa. »Težina odraslega slona sa giblje od 4 tisoč do 6 tisoč kilogramov.« V tem trenutku se je slon opotekel, potem pa odplaval v zrak. Nekaj časa je visel nad zemljo, potem ga je zgrabil veter in odnesel v višavo. Na modrini neba se je zacrtala njegova velikanska sulhueta. Cez nekaj časa se je povzpel še višje in z zemlje je bilo videti le kroge razkrečenih nog, debel trebuh in konček troblje. Z vetrom je preletel ograjo in izginil za krošnjami dreves. Opice so debelo zijale za njim proti nebu. Kasneje so slona našli v bližnjem botaničnem vrtu. Padel je bil na kaktus in eksplodiral. Imeli ste sedem viskijev, devet martinijev, šest konjakov in deset slivovk! P. R. Lang: NUJEN PRIMER »Dobro jutro,« je dejal Miiller in se zvil kot paragraf pred šefovo mizo. šef je mirno prebral svojo pošto do konca, nato pa je dvignil oči. »Kaj je? Menda vendar ne želite spet prostega dne?« »Uganili ste,« je dejal Miiller pogumno, »prav zato sem prišel k vam. Jutri se namreč ...« »Trenutek!« ga je prekinil šef. »Ne govorite dalje! Sam bom skušal ugotoviti, kakšna nesreča je spet prizadela vašo družino. Morajo vašemu najmlajšemu sinku izrezati slepo črevo? Ne, ne, s tem ste prišli k meni že pred štirimi tedni. Vnetje mandeljnov vaše dvanajstletne hčerke? Počakajte, da pomislim! Ne, v vaši družini še m bito... Torej mandeljni? Ne? Oh, seveda, zdaj sem se spomnil, da je pustila vaša hčerka mandeljne v bolnišnici že pred dvema letoma. Prav dobro se spominjam, tedaj smo vas tako nujno potrebovali za bilanco, vi pa ste ravno tedaj imeli veliko opravka s hčerko. Kdo bi sicer še prišel v poštev? Svojo ženo, svojo taščo in svojega tasta kar pustite pri miru! Ti reveži so doslej najmanj tridesetkrat zboleli. Svojega desetletnega Štefana, skrb vse družine, prosim, tudi pustite naposled pri miru! Ta nesrečni otrok je imel že vse otroške bolezni, razen tega pa je nekoč požrl žabo... Kolikor se spominjam, se je tisti dogodek z žabo natanko ujemal z nogometno tekmo proti Španiji... Pojdimo dalje! Vaša najstarejša? Ne verjamem. Po štirinajstih boleznih in sedemkratni menjavi šole ste jo vendar spravili v dom za vajence, kajne? To vas je stalo tedaj dva dni dela, ker ste se odločili za vajenski dom v drugem mestu in ste kot skrben oče seveda morali biti navzoči pri sprejemu... S tem sva menda izčrpala vso vašo družino, kajne? Zdaj pa sem res radoveden, s kakšno nesrečo v svoji družini prihajate spet k meni, vi izmučeni družinski oče! No, povejte, zdaj sem pa res že radoveden!« »Krivico mi delate,« je dejal Muller lahno užaljeno. »Tokrat ne gre za noben izgovor, tokrat je resnica: Jutri se bom oženil...« Novoletno presenečenje za trojčke V ponedeljek opoldne smo ob zaključku redakcije novoletne številke prejeli še paket — novoletno presenečenje za dolenjske trojčke iz Se-go:ija, ki ga je poslal kolektiv podjetja »Z.lEJfl« iz Maribora. V paketu je več fla-neik, 3 garniture, 3 jof ice, 12 hlačk, 23 m tir:::!- in 3 robci, kar vse je vredno nad 30,000 dinarjev. Dete- .-»i kolektiv trgovskega podjetja z industrijskim blagom »Farja« v Mariboru želi Korenetovi družini vso srečo v letu 1055, z nepričakovanim darilom pa je poskrbel za pravo presenečenje v skromni družini. V imenu naših ljubljenčkov: Iskrena hvala za naklonjenost in pomoč! ZA VSO DRU2INO ZANJO: moda, film ZANJ: vohunska igodba ZA VSE: roman, humor, ugank* V VSAKO DRUŽINO .m Staroslovanski grobovi v Trebnjem Teden dni pred praznikom republike smo zaključili letošnje poizkusno arheološko izkopavanje na obsežnem prostoru med trebanjsko cerkvijo, župni-šČem in prosvetnim domom. Izkopavanje je trajalo s prekinit vami zaradi slabega vremena od 21. X. do 21. XI. Sredstva za izkopavanje je dal na voljo Zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani, delo pa so vodili arheologi Janez Puš, Peter Petru in podpisani. Prostor med cerkvijo in prosvetnim domom Pomembno arheološko odkritje na Dolenjskem — Pobudo za izkopavanje je dala Skupščina občine Trebnje, sredstva pa je dal na voljo Zavod za spomeniško varstvo iz Ljubljane ca današnje avtomobilske ceste, je bila prva cesta, ki je bila zgrajena na Dolenjskem že vi. stoletju n. št. Hkrati pa se je iz Trebnjega odcepila še stranska cesta po dolini Mirne, ki je ta kraj vezala s kraji ob Savi. S tem je Praetorium Latobicorum Nagrobnik Rimljanke Kornelije Sekunde, ki je bil najden na Pristavi pri Trebnjem ni bil slučajno, temveč namenoma izbran za raziskovanje, kajti občinska skupščina Trebnje namerava ta lepi in obsežni prostor v središču Trebnjega v prihodnjih letih urediti kot park, zato je bila naša želja, da ta prostor še prej arheološko raziščemo. Izkušnja nas uči, da hrani trebanjska zemlja obilo dokazov o življenju minulih obdobij. Preden preidemo na opis letošnjega izkopavanja, je morda prav, da si najprej ogledamo, kako je izgledalo Trebnje v rimskem času Znano je, da je bilo Trebnje v antiki zelo pomembno mesto, ki so mu Rimljani nadeli ime Praetorium Latobicorum, pač zato, da bi tudi v imenu kraja poudarili, da je tukaj prebivalo takrat keltsko pleme Latobikov. Za mestom Neviodunum (Dr-novo pri Krškem) je bilo po velikosti drugo največje mesto v tistem času na, Dolenjskem. Številne in raznovrstne rimske izkopanine, ki so jih v zadnjih sto letih našli na področju od Štefana do Nemške vasi, posebej pa še v samem Trebnjem, dokazujejo, da je tukaj bila važna postojanka ob veliki državni cesti, ki je peljala iz Emone (Ljubljana) v Sisdflo (Sisak). Ta cesta, predhodni- postal tudi važno cestno križišče, številni napisni kamni, izkopani v Trebnjem, ki jih hrani sedaj Narodni muzej v Ljubljani, nam povedo, da je bil v Trebnjem v rimskem času razmeroma velik tempelj, posvečen bogu Jupitru. Prav tako nam je nonijo in Italijo, ki je potekala v bližini. Tudi grobovi, ki so bili izkopani v Trebnjem, kažejo na precejšnje blagostanje takrat-nih k prebivalcev. Razen vseh tistih predmetov, ki so shranjeni v muzejih v Ljubljani, v Novem mestu in na Dunaju, je še danes v Trebnjem in bližnji okolici nekaj kamnitih spomenikov, ki opozarjajo na nekdanjo prisotnost Rimljanov. Tako je pred trebanjskim gradom vzidan že hudo oskrbljen kamniti lev, ki je nekoč tvoril vrhnji zaključek bogatega rimskega nagrobnika. Prav tega leva omenja že Valvasor pred 300 leti v svoji »Slavi vojvodine Kranjske« in ga ima celo narisanega. V veži trebanjske cerkve ie vzidan polkrož-no oblikovan kamniti relief s tremi poprsji. To je del rimskega nagrobnika, ki je krasil družinsko grobnico očeta, matere in hčerke. Na vogalu neke hiše je vkopan okrogel ste-bričast kamen. To je ostanek nekdanjega rimskega miljnika, ki je nekoč stal ob veliki cesti. Na njem je bil vklesan napis, ki je povedal, kdaj je bil po stavljen, kam pelje cesta in koliko tisoč korakov je še do naslednje postaje. Zal so ta miljnik že zdavnaj okrnili, napis obklesa-li in sedaj služi le še kot odbijač pri hišnem vogalu. Nekdanji obcestni prijatelj in tolažnik popotnih V cerkvi sv. Petra v Jezeru pri Trebnjem so vzidani trije rimski kamni: dva napisna in en okrasni z napisov znano, da je bila v Trebnjem poleg civilne naselbine tudi močna policijska postaja, ki je skrbela za red In varen promet na cestah, obenem pa opravljala tudi vse posle na meji med provinco Pa- ljudi — zdaj le še pohabljen stožec, ki pozabljen stoji ob hiši in prosi usmiljenja. Šele letos je bil v poslopju župnišča odkrit vzidan del napisanega kamna, ki je posvečen bogu Jupitru. V pod ružni cerkvici sv. Petra na Jezeru, nedaleč od Trebnjega, so vzidani kar trije rimski kamni. Vse to so neme priče, ki govore o skoraj dveh tisočletjih trebanjske preteklosti. Ko smo se lotili izkopavanja na prostoru med cerkvijo in prosvetnim - POČAKAJ NESftAMNEŽ, DA BOVA SKUPAJ PROSLAVLJALA! nov! Odkrili smo torej staroslovensko grobišče v Trebnjem. Ta najdba je toliko bolj dragocena in pomembna, ker doslej na Dolenjskem skoraj ni bilo znanih s taroslo venskih najdb. Večina okostnjakov je položenih v smeri vzhod-zahod, tako da leži glava na zahodu, z obrazom pa je mrlič obrnjen proti vzhodu. V tej legi so stari Slovani običajno pokopavali svoje mrliče. Ležijo iztegnjeno na hrbtu, z rokami prekrižanimi na trebuhu, ali pa z iztegnjenimi ob telesu — način pokopavan j a, kakršnega poznamo še danes. Domnevamo, da na trebanjskem grobišču svojih mrtvih niso pokopavali v krstah, ker nismo našli ostankov lesa, temveč so jih preprosto položili na dno izkopane jame. Najdba slovenskih grobov v Trebnjem je potrdila nekatere domneve, obenem pa tudi odprla vrsto vprašanj, na katera bo treba še odgovoriti. Predvsem je potrdila mnenje, da so se Slovani ob prihodu v naše kraje naselili povsod, kjer so še našli ostanke prejšnjih naselbin, čeprav jih je viharni čas preseljevanja narodov že hudo opustošil. Take Bronast nakit iz slovanskih grobov v Trebnjem: a) obsenčna obročka, b) prstana, c) uhan z grozdastim priveskom domom .smo pričakovali, da bomo našli ostanke iz rimskega časa. In res so se naša pričakovanja uresničila že kar prvi dan izkopavanja. Našli smo namreč dobro ohranjen in lepo zidan večji odvodni kanal. Njegovo dno je tlakovano s širokimi ploščatimi opekami, obzidan in obokan pa je s kamnitim zidom Kanal je speljan k bližnji Temenici in je odvajal odpadne vode iz večje rimske zgradbe, ki je stala nekje zahodno od današnje cerkve. Slovanske najdbe Izkopavanje v naslednjih dnevih pa nam je pripravilo nadvse pomembno presenečenje. V neposredni bližini rimskega kanala smo našli skeletne grobove. Ker prvi, niti drugi okostnjak ni imel nobenih pridatkov v grobu, prvi hip nismo vedeli, iz katerega časa so ti grobovi. Z vsakim dnem izkopavanja pa se je večalo število skeletnih grobov. Skupno smo jih letos odkrili deset. Štirje med njimi so imeli drobne bronaste pri-datke (prstani, uhani, obeski) po katerih smo ugotovili, da imamo pred seboj grobove starih Slova- Takole so stari Slovani pokopavali svoje mrtve v Trebnjem. Pokojnika so položili brez krste na dno izkopane jame nam zastavljajo nova vprašanja, ki terjajo odgovor predvsem o času, ko nimamo pisanih virov (na selitev Slovencev, pokristjanjevanje),-da bomo laže razumeli zgodovinske dogodke visokega sredje-ga veka, o katerih nam že poročajo pašni dokumenti. Prihodnje leto: nadaljnja načrtna raziskovanja Na podlagi zelo skromnih pridatkov v trebanj- Vrhnji del nagrobnika, na katerem je upodobljena rimska družina. Kamen je vzidan v trebanjski cerkvi predslovenske naselbine so priseljeni Starosloven-ci imenovali: Groblje, Gradišče, Gomila, Ajdovec in podobno. V to vrsto imen moramo šteti tudi značilni krajevni imeni istega izvora: Trebnje in Trebelno, kajti oba kraja sta bila že pred prihodom Slovanov obljudena tako v rimskem, kakor tudi v prazgodovinskem času. Druga važna ugotovitev pa je, da najdemo staroslo venske grobove največkrat okrog ali vsaj blizu starih cerkva (morda bolje rečeno: stare cerkve so navadno blizu še starejših slovanskih grobov) kot na primer: v Črnomlju, na Muljavi, na blejskem otoku, v Ljubljani itd. Tako tudi v Trebnjem. Znano je, da je trebanjska župnija ena izmed prafar na Dolenjskem, ki se omenja v listinah že v 12. stoletju. Vse te ugotovitve in odkritja skih grobovih sodimo, da so na tem grobišču pokopavah verjetno v 9. in < 10. stoletju, morda tudi že nekoliko PreJ- Najvažnejša opora za to časovno opredelitev vam je bronast uhan takoimenovanega be-lobrdskega tipa (imenovan po kradu Bijelo Brdo na Hrvatskem, kjer so našli veliko stanoslovansko grobišče). Seveda so to šele približne ugotovitve, ker imamo zaenkrat še premalo gradiva na razpolago. Bolj točno časovno opredelitev grobov bomo naredili lahko šele takrat, ko bomo raziskali celotno grobišče. Kljub neugodnim vremenskim razmera mje delo letos P°Polnoma uspelo, kar le v veliki meri tudi zasluga vestnih delavcev Komunalnega podjetja Trebnje, posebej pa še prizadevnega m skrbnega Janeza Pakiža. ■ Zaradi izredne važnosti ■ najdb bomo raziskovali nje prihodnje leto si Bi stematično nadaljevali M ob skupnih naporih Za- I voda .za spomeniško avarstvo, Dolenjskega muzeja in skupščine 8občine Trebnje, ki je že ob letošnjih delih ■ pokazala razveseljivo ■ zanimanje in polno ra M zumevanje. TONE KNEZ čestitke iz Prilepa Fantje, ki služijo vojaški rok v Prilepu, želijo v novem letu 1965 veliko sreče, zdravja in zadovoljstva vsem domačim, sorodnikom in prijateljem v domačih krajih. Anton Cajnar iz Krasinca, Branko Jurjevčič iz Zemlja, Franc Korelc iz Gornje vasi, Anton Smole iz Praprotnice in Franc Grandovec iz Vel. Lipovca. Bralcem Dolenjskega lista Vsem bralcem našega domačega lista, mladini, posebno pa domačim, voščijo vse najlepše v letu 1965 naši fantje, ki so pri vojakih v Slavonskem Brodu: Marjan Bar-lc iz Gor. Kamenja, Stane Fabjan iz Dol. Kamenja, Milan Jakša z Vinjega vrha in Jože Rešetič iz Tomažje vasi. Iz Aleksinca voščimo Domačim, prijatelje m in kolektivom na Dolenjskem želimo mnogo sreče v letu 1965 vojaki Zvone Bregar iz Šentjanža, Mirko Simončič iz šmarčne, Janez Hlade iz Mokronoga, Jože Tomažič iz Malkovca in Lojze Pavlin s Primskovega, ki služimo vojaški rok v Aleksincu. Voščilo iz Prilepa Srečno, veselo in uspehov polno novo leto 1965 želi vsem delovnim ljudem, posebno pa svojim domačim, vojak Drago Mcrčnik, ki služi vojaški rok v Prilepu. čestitka belokranjskih fantov Vsem bralcem Dolenjskega lista ter znancem in sorodnikom želijo srečno novo leto 1965 fantje, ki služijo vojaški rok v Sisku: Alojz Kle-pec iz Krasinca, Martin Ka-pušin iz Metlike in Bogomir Spahič iz Podklanca pri Vinici. Berite in razširjajte Dolenjski list! Letos odkriti rimski odvodni kanal, M jc bil speljan v Temenico. Tik poleg njega se že pričenja staroslo-vansko grobišč« ŠE VEČ USPEHOV PRI DELU IN KAR NAJVEČ SREČE TER OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA VOŠČI VSEM DELOVNIM LJUDEM V NOVEM LETU KOLEKTIV LEKARNE NOVO MESTO — Le pogum, mladenič! SMEH STOLETIJ Epirski kralj Pir je bil sredi velikih priprav za vojno proti Rimljanom. Cinea, njegov prijatelj ta svetovalec, ga je vprašal, kakšne koristi si obeta od te vojne. »Upam,« se je zamis5il Pir, ada bom osvojil Italijo.« »In kaj potem?« »Nato bomo osvojili se Kartagino ta Afriko.« »In kaj bomo storili, ko bodo vse te dežele pod našo oblastjo?« »Potem bomo ili nad Makedonijo ta druge dežele.« »In ko bomo osvojili ves svet?« »Potem bomo srečno živeli ta med zasluženim počitkom veselo kramljali s prijatelji.« »Toda, kralj,« je glasno pomislil Cinea, »ali ne bi mogli začeti kar s tem, kar ti hraniš za konec?« Grška kultura se je sirila naglo ta povsod. Zlasti Alek-sandrija, mesto, ki je nastalo na pobudo Aleksandra velikega, je postala pomemben kulturni center. V njej Je poleg drugih učenjakov deloval tudi slavni matematik Evklid. Njegovi zakoni in dognanja so še danes osnova geometrije. Tistim, ki so bili vso mladost sprti z matematiko, naj bo v tolažbo, da je sam Ptolomej prosil Evklida, naj ga uvede v matematiko, toda po lažji poti. Veliki matematik pa mu je dejal: »K matematiki ne vodi nobena kraljevska pot.«; Grški pesnik Teokrit je na neki gostiji opazoval človeka, ki je ves čas molčal. Proti koncu prireditve, ko je bilo še vse iz tira, se mu približa ta reče: »Dragi prijatelj, če molčiš zato, ker si neumen, ravnaš pametno, če pa si pameten ta zato misliš, ravnaš še bolj pametno.« Saša Dobrila ARGON AVTI PkmSboposlaTjamej §mzA nami \jmmU!M [NE,3AZON! VSE V03NE LAD3E 3£ M03 BRAT I ABSIRTPORABIL ZA... J PREVOZ ČET. IN DOKLER NE BOS i VODNA S MEN30HI KONČANA, SE ^ ^^MN^REBA BATI PRECAN3ALCEV. [iN ČE SE VODNA KONČA PRE3 ^ gg|g KOT ™{fU™°2JFž<^^ S7 POTE M BI BILO BOLDE , PA^ [NARALDUDEMO POT OB 5EVEKNI £ST-E OBALI PONTA.Sgv^ ■ 'T-TlP- ^ -—T- (OBRNITE LAP30 ^PESNO! I ŽE OfOLPNE SO^LEC^LISEVERNOOBALO.I po Z BIZELJSKEGA O Na Bizeljskem so bili v soboto trije uspešni občni zbori. Sestali so se člani Zveze vojaških invalidov, člani Združenja rezervnih oficirjev in člani Zveze borcev NOV. PoročKo za obdobje v zadnjem letu je bilo ugodno in je še posebej poudarjalo izredno skrb za borce NOV in reševanje njihovih problemov. O Vse družbene organizacije in društva na Bizeljskem pripravljajo program za Silvestrov večer. V satirični kroniki bodo »obrali« vsakogar, ki je med letom delal prevelike napake. Izvzeta ne bo nobena organizacija in tudi posamezniki bodo slišali zbadljivke na svoj račun. Seveda pa ne bo smel tega nihče zameriti. Novoletna zabava bo v prosvetnem domu, ki ga bodo za to priložnost dobro ogreli in lepo okrasili. Nekaj vtisov h kongresnega Beograda LJUDJE - SAMI KOVAČI SVOJE SREČE Ni je bilo sile, ki bi lahko prekinila izraze simpatij do tovariša Tita Tovariš Jože Bogovič, ki je na osmem kongresu zastopal komuniste iz brežiške in sevniške občine, je seznanil s svojimi vtisi člane obeh občinskih komitejev. Najprej je podal nekaj splošnih misli o kongresnem Beogradu, nato pa je na kratko označil vsebino referatov tovariša Tita, Edvarda Kardelja, Aleksandra Rankoviča in Veljka Vlahoviča. Iz njegovega pripovedovanja povzemamo nekaj misli: »Kongres je bil za slehernega delegata veliko doživetje. To še posebej velja za tiste, ki so bili na njem prisotni prvič. Gostoljubni Beo- Zbor volivcev v Dobovi preložen V Dobovi je bdi v nedeljo napovedan zbor volivecv, vendar ni bilo zadostne udeležbe. Menijo, da ljudje niso prišli zaradi slabega vremena. Ves dan je namreč snežilo. Na krajevnem uradu smo se pozanimali, kako je bodo z obveščanjem, pa so nam zatrdili, da je bilo to v redu. Zbor volivcev je preložen na januar. Ob kopici problemov, s katerimi se Dobovčani vsak dan srečujejo in jih želijo tudi rešita, je res čudno, da se niso odzvali vabilu na zbor volivcev. Spregovorili bi lahko o vseh potrebah kraja, o nalogah krajevne skupnosti, o delu občinske skupščine in njenih organov ter o vrsti drugih aktualnih zadev. Organizacije, ki delajo na tem .območju, bodo morale v prihodnje bolj pritegniti k delu svojte članstvo, da ne bo pasivno ob takih priložnostih, ko gre za važna vprašanja kraja in celotne občine. PODOBA NOVIH BRE2IC VZDOLŽ CESTE 21. MAJA: ZGRADBA NA LEVI JE 24-STANOVANJSKI BLOK, KI GA JE ZGRADILA VOJNA POŠTA ZAGREB. DRUŽINE PRIPADNIKOV JLA SO SE VSELILE VANJ ZA PRAZNIK REPUBLIKE Novo v Brežicah ■ Danes ob 15. uri bo v brežiškem kinu Izredna predstava za otroke. Cena je znižana in vstopnica velja za posameznega obiskovalca le 50 dinarjev. Na sporedu Je pLsm program sovjetskih barvnih filmov: »V nekem kraljevstvu«, »Čarobni vodnjaki, »Trije medvedi« in »Novoletno potovanje«. Za mladino — in posebej Se za cdoi-banfc — Je to izredna priložnost, ker pravljične filme le redkokdaj predvajajo na platnih naših kino-dvoran. Novoletno veselje bo zato toliko večje. ■ Radio It, I iiv bo nocoj prenašal sedmo i*,-odavanje »Sole za starte«, ki si je pridobila med poslušalci velike s&npatije. Profesor Vlado Curki bo govoril o puberteti In njenem pomenu za človeko- vo osebnost. Pobudo za tovrstno izobraževanje staršev je dala delavska univerza. Do sedaj so predavali prof. Bogo Javornlk. dr. Marko Pire in tov. Rožićeva. V ciklusu pogovorov s starši bodo tudi v naprej sodelovali domači predavatelji. ■ Trgovine po mestu ao napolnjene dan za dnem. Vsakdo bi se rad na staro leto izpolnil svoje želje z nakupom. Zaloge okraskov so bde velike, a zelo hitro kop rujo. Tudi vs. ostali predmeti gredo dobro v prodajo. V januarju se bo nakupovalna mrzlica ustavila. Na to računajo uslužbenci vseh trgovskih podjetij. V »ljudski potrošnji« smo zvedeli, da je bj promet v januarju letos nekaj nad 90 milijonov, v decembru 1963 pa 154 milijonov dinarjev. Podobna snfca bo tudi tokrat. V podjetju računajo, da bo promet v decembru 1964 dosegel 180 md L jonov. ■ V torek Je bila v Brežicah zadnja seja občinske skupščine v tem letu. Sprejet Je bil odlok o začasnem financiranju proracun-sldh potreb oboinc za I. tromesec-Je v letu 1905. Na dnevnem redu je oda se razprava o aktualnih Eospodaraldh vprašanjih in razprava o pripojitvi delavske unl-vorze m oMtnske maLone knjižnice k zavodu za razvoj prosvote m kulti tre. POPRAVEK Popravljamo napako, ki Je nastala po krivdi našega potročovalca ▼ sestavku »Odmevi pretepa T gostilni na Ortoku, objavljenem v 48. stev-ilkl Dolenjskega Usta. V članku smo med drugim zapisali, da je v pretepu obležal gostilničar i zlomljenim vratom ki levo roko. Besedica »um Je bila tu odveč, kar Je Imel irostlničar slomljen le vrat leve roke. — V zadevi ae je obsojenec prltoflfl na Vrhovno sodišče. Novice iz Boštanja O Za volilno enoto Bo-Stanj—Vrh—Apnenik je bil v nedeljo, 20. decembra, sklican občni zbor. Po poročilu odbornika občinske skup ščine tovariša Možica Je bilo za izpraznjeno mesto občin, skega odbornika na spomladanskih volitvah predlaganih pet kandidatov: Alojz Zagrajšek, Bojan Novšak, Alojz Lipar, Adam Mi'telj in Alojz Zalašček. Volivci so zatem sprejeli sklep o ustanovitvi fcra/evne skupnosti ln izvolili 9-člansko komisijo za »ostavo statuta. O Takoj po zboru volivcev pa je bila letna konferenca Rdečega križa. Ta organizacija zolo živahno dola, kar se kaže tudi v nenehnem porastu članstva. Pri volitvah v novi odbor se rotaolje niso poslužili, ker je stari odbor prav dobro delal in so MM z njim vsi zadovoljivi. 0 Mladinska orgnnizucija Iz Boštanja Je ta dan gostovala z zabavnim in pevskim programom v Loki, nameravajo pa obiskati tudi Vrhovo in Dobovo. F. D. grad, ki nas je sprejel, je imel tokrat edinstveno podobo in vsa njegova praznična dekoracija je simbolizirala pripadnost marksizmu. Nepozaben je bil tudi začetek. Kongres je imel sicer izrazito delovni značaj, vendar ob prihodu tovariša Tita ni bilo mogoče obrzdati silnih simpatij do njega. Vzdušje je bilo tako toplo in prisrčno, da ga je težko popisati. REZ1ŠKE VESTI Izredno ganljivo je bilo srečanje predsednika Tita s pionirji. Dvorana je tedaj v/valovila in ni je bilo sile, ki bi lahko prekinila ta spontani aplavz. Delegati so z izredno pozornostjo sledili pozdravnim nagovorom tujih delegatov. Naj- prej je imel besedo sovjetski delegat, ki je poklonil ZKJ simbolično darilo — sputnika. Vsi nagovori tujih delegatov na kongresu so izzveneli v duhu prisrčnosti. Največji aplavz pa je bil namenjen predstavnikom partij, ki se še borijo za pravice svojih ljudstev. T«~so bih predvsem predstavniki Azije in Afrike. Za osmi kongres ZKJ je značilno, da je približal problematiko ljudem, gradil je na praksi in je bil po svoji vsebini izredno aktualen. Tovariš Tito je še prav posebej poudaril, da je kritičnost osnova za delo komunistov, da se nikoli ne smejo prepustiti samozadovoljstvu. Kongres je dal težišče problemom samoupravljanja in njegove materialne osnove. Kljub temu da So bila njegova izhodišča zelo ' kritična, je bil vseskozi prežet z velikim optimizmom v naše ljudi, ki naj še odločneje postanejo kovači svoje sreče.« Ena izmed novoletnih čestitk — izdelek pionirjev odreda »Avgust Kržišnik« v Brežicah 600 novoletnih čestitk so naredili Pionirji iz Odreda »Avgusta Kržišnika« na osnovni šoli II v Brežicah se pridno pripravljajo na novoletno jelko. Pod vodstvom učiteljic Marije Zorko in Emilije Držanič ima polne roke dela lutkovni krožek, ki pripravlja igrici »Pri Ježo novih« in »Dedek Mraz prihaja«. Lutke so izdelali učenci višjih razredov pri telmičnem pouku, lutkovna predstava za predšolske otroke pa bo v Gasilskem domu v Sentlenartu pri Brežicah. Fotokrožek ne zaostaja za lutkarji: pod vodstvom Majde Spindler in Oskarja Gerjeviča se pridno udejstvuje, v njem pa sodelujejo učenci od 4. razreda dalje. Delajo lepe novoletne čestitke za domača podjetja in starše šolskih otrok. Naročenih imajo kar 600); izkupiček ne bo majhen, saj bodo ustvarili 20.00» dinarjev čistega dohodka. 1 So volitev za Socialistično zvezo ne bo počitka Noš prednovoletni pomenek s tovarišico E I k o Grilc, predsednico Občinskega odbora SZDL v Sevnici Bralcem predstavljamo danes novo predsednico občin skega odbora SZDL v Sevnici tov. Elko Grilc, ki so ji zaupali to funkcijo na seji plenuma 30. oktobra. Prejšnji predsednik tov. Dušan Brelih je odšel na drugo službeno mesto in je zdaj sodnik občanskega sodišča v Sevnici. Tovarišica Grilčeva je prevzela dolžnosti predsednice takoj po izvolitvi, vendar je bila še ves november zapo slena na dotedanjem delovnem mestu kot šef ekspoziture sfiužbe družbenega knjigovodstva. Na vprašanje, če je pred izvolitvijo že imela kako funkcijo pri Socialistični zvezi, je odgovoril, da je bila od leta 1962 predsednica nadzornega odbora občinskega odbora SZDL »S kakšnimi nalogami se boste morali najprej spoprijeti?« »Med najpomembnejšimi dolžnostmi so prav gotovo priprave na volitve. Socialistična zveza bo morala biti pobudnik in organizator predvolil ne aktivnosti, hkrati pa tudi usklajevalec programov osta lih organizacij in društev. Zbore volivcev, ki so tekli ta mesec, smo izkoristili že za prvo evidentiranje kandidatov. Zbiranje predlogov za kandidate v predstavniške or- gane bomo v naši občini zaključili 30. januarja 1965.« »Kaj pa imajo na dnevnem redu zbori volivcev?« »Obravnavali bodo ustanavljanje krajevnih skupnosti in pretehtali delo občinske skupščine od njene izvolitve dalje. Politični aktiv je razpravljal o analizi dela skup ščine v preteklem obdobju 18. decembra. Ob tej priložnosti smo se pogovorili tudi o nalogah družbeno političnih organizacij pri ključeva-nju v predvolilno dejavnost in načelih kadrovske politike. V delovnih organizacijah je prevzel skrb za predvolilne priprave občinski sindikalni svet. Pripravljen ima svoj program, ki smo ga skupaj pretresli. S predsedniki občinskih zvez in društev bo te dni še poseben sestanek. Na njem bomo natančno določili, kakšne so predvolilne naloge organizacij, ki jih zastopajo.« »Caka vas torej precej dela. Boste ob vseh teb nalogah kos tudi svojim poslanskim dolžnostim?« »Brez truda ne bo šlo. Nekateri menijo, da se bom kot predsednica obč. odboja SZDL celo/laže ključila v de-o republiške skupščine. Poli- tične in gospodarske probleme v občini bom res bolje spoznala, vendar pa bom prav v obdobju do vodi-, tov zelo obremenjena s sodelovanjem v konkretnih akcijah. Bazen tega imam kot mati treh otrok še obveznosti v družini, kar prav tako zahteva precej časa.« »Ste se s problemi krajevnih organizacij SZDL že seznanili?« »Samo toliko, kolikor sem utegnila pregledati zapisnike krajevnih konferenc. Ob obiskih podružnic in krajevnih odborov se bom sčasoma tudi podrobneje gpoznala z njihovim delom.« Svetovni popotnik v Krmelju Naš znani svetovni potnik Tavčar je imel pred dnevi v Krmelju predavanje: Moj rodni dom. Ob barvnih diapozitivih je predavatelj prikazal z gorenjsko glasbo vso naravno lepoto, običaje in zavednost rodne Gorenjske. V nabito polni dvorani so poslušalci ob koncu navdušeno ploskali in si želeli še več takih predavanj. B.D. Tudi na Blanci občni zbor RK Istega dne kot v Boštanju je bil občni zbor RK tudi na Blanci. Udeležba je bila zadovoljiva. Ker je v RK včlanjenih le 60 članov, so menili, da bo potrebno povečati njihovo število. Tudi tu imajo v delovnem programu zdravstvena predavanja in tečaj za nego bolnika. Gostovanje ansambla Iz Boštanja v Loki Pod naslovom Veselo popoldne je bilo v nedeljo, 20. decembra, v Prosvetnem domu gostovanje boštanjskega ansambla. Na sporedu so bili krajši prizori šaljive vsebine ter pevski nastop okteta mladih. Z dobrim programom so bili poslušalci zelo zadovoljni. Zal nekateri niso imeli zaupanja v dobro izvedbo Boštanjčanov. Obljubili pa so, da bodo prihodnjič bolj napolnili dvorano, ko bodo priSli v Loko. Elka Grilc je ta mesec prevzela dolžnost predsednice ObO SZDL v Sevnici Zvezni poslanec Zvone Dragan na seji občinske skupščine Vi wjI občinske skupščine Sevnica, ki Je bila 23. decembra. Je bil tudi zvezni poslanec politično-organizacijskega zbora Zvone Dragan. V razpravi Je med dru tira poudaril, da Je analiza o dvoletnem delu obs soliden temelj za razprave z volivci. Iz analize Je razvidno, da Je delo bilo v preteklih dveh letih aktivno, plodno ln živo. Analiza pa seveda Še ni popolna, ker Jo bodo v razpravi prav gotovo dopolnili volivci, delovne orgimlzaclje ln samoupravni organi. Selo na tej osnovi bodo lahko določili strukturo nove skupščine in Izdelali kriterije za nove odbornike, (iovoril Jp w o bistvenih novostih v novem voli vnem sistema, Id tezi za po|m>Lno demokracijo v vseh obdobjih od evidentiranja pa do volitev. Dotaknil se Je še oblik ln metod dela skupščin ln rekel, da bo zvezni zbor o tej problematiki razpravljal ie januarja prihodnjega leta. Kot eno 'med osnovnih slabosti Je navedel preobširne dnevne redne sej, ki prisotne tako utrujajo, da niso več kos spremljati dela. Prisotni so toplo pozdravili tov. Dragana in njegov prispevek na seji. Ko so razpravljali o nalogah v zvezi z volitvami, so nekateri odborniki poudarili, da Je zanimanje za volitve veliko, da pa so nekateri zbori volivcev slabo obiskani, ker OhS ni poskrbela za zadostno obveščenost volivcev, pa tudi čas ln dnevi niso povsod prilagojeni krajevnim prilikam. 'Živahna razprava se je razvila pred sprejemom odloka o določitvi prve akontacije na dohodke Iz kmetijstva hi prispevki* zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev za prvo troinesečje prihodnjega leta. Predlog, da bodo v pri-lunin je kmetje iz hribovitih področij v celoti oproščeni davščin, so nekateri kritizirali in menili, da lo ni najboljša rešitev. Izražali so ho-j.i/i-ii. da bi se s ton ukrepom obogatil položaj teh kmetov. Končno Je prevladalo mnenje, da je zaradi odhodu s teh predelov v delavske vrste tak ukrep mir. ii, saj družlia ne nasprotuje 1z!m»I jsiuiju ekonomskega položaja delovnih ljudi. Če si gn izboljšajo ■ pridnostjo in povečanim tržnim presežkom. Ae naprej pa bodo plačevali pris|m'vke za zdravstveno zavarovanje. Posebna komisiju Imi na terenu odpravila pomanjkl Jivo-uU glede davščin. Ostra razprava se Jc razvila v zvezi z izdajo garancij za najetje kreditov raznim delovnim organizacijam. Odborniki so bili mnenji, d» Jih delovne organizacije premalo obveščajo o smotrnosti uporabe teh sredstev. Sklenili so, da jih morajo v prihodnje stalno obveščati. Močno so grajali predlog sveta za družbeni plan in finance, Id Je predlagal, da se d« kredit kovinski delavnici Is sklada iiegosiMMlarsklfa investicij. Nihče ne dvomi, da podjetje ni upravičeno do sredstev, vendar naj jih Črpa tz drugih virov. Predšolske ustanove v Sevnici so v kritičnem stanju, zato so sklenili, da str sredstva iz teta sklada n modoma ui>orabijo v ta namen. Najostrrjša razprava je bila ob predlogu Izdaje garancije K/ Kr-meij, ki je zaradi obrata »MMUfc ne« v težkem finančnem položaju. Odborniki so hoteli jasen odgovor na vprašanje, kdo Je krivec za Laki* t icganc in ves tiči Je. Krivci ,r '.fl.i i težko najti, zato bo treba v bodoče bolj paziti ob dajanju In« vrstiti j. Nh obljulm predstavnikov K/ Kmirlj, du Imi do konca leta liii.mi-nn stanje urejeno, je bila gnraiMiJa Izglasovana. Skupščina je med drugim spre* jela se odlok o nagrudah vajencev, o novoletnih navadah diva\ ni h iLs!u>.lM'iiee\. prosvetnih delavcev ni uslužbencev občinskega sodišč* in soglaša z ustanovitvijo obrtnega centra v Sevnici In IViinirin delovnem tednu v konfekciji »Usca«. Dr. D. SEVNIŠKI VESTNIK Letna konferenca RK v Boštanju V nedoljo, 20. decembra, se je konference RK udeležilo precej ljudi. RK je zastopal tajnik tov. Mešiček. Poročila so bila Izčrpna ln so nakazala več problemov za razpravo, ki je bila prav živahna. Predlagali so, naj so šolska kuhinja poveže z odborom RK. Odbor Je razdelil tudi 7 tisočakov med boleh-ne za TBC in mod tiste, ki potrebujejo socialno podporo. Razdelili bodo še oblačila, kt so jih dobili od občinskega odbora. Ker Je stari bor vestno delal. Jo bil ponovno izvoljen. Članstvo se Je precej ix>večulo, zdaj je v RK že 236 ljudi. Delovni program za 1965 obsega zdravstvena predavanja, tečaj za nogo bolnikov, kuharski tečaj, sklenili pa so, da bodo ustanovili pevski zbor in igralsko družino. Cisti dobiček iz prireditev bi bil namenjen za obdaritev socialno potrebnih. To je res lopa in humana akcija. Po občnem zboru je bila pogostitev. Nekaj so prispevali nekateri člant, gojenke gospodinjsko loto pa so stregle. BoStanJca-ni znajo znres lepo pripraviti svoj občni zbor, sn| Je to že kar tradicija. ti. Sk. Ugodna ocena konferenc KO SZDL v kočevski občini Konference krajevnih organizacij SZDL v kočevski občini lahko ocenjujemo kot uspele, saj so na njih obravnavali vse tiste aktualne probleme na posameznih področjih, ki so občane najbolj zanimali. Pri tem velja poudariti, da je le malo vprašanj občanov, postavljenih na konferencah, ostalo nerešenih, saj so jim skušali dajati zadovoljive odgovore takoj na konferenčen predstavniki občine, kmetijskih organizacij ali pa poslanci, ki so se udeleževali konferenc. Konference so bile od konca oktobra do 13. decembra. V tem času sta bili ustanovljeni še dve krajevni organizaciji: v Polomu in Dolgi vasi, tako da je sedaj v občini 17 organizacij SZDL Občani so veliko pogosteje segali v razpravo kakor prejšnja leta in s tem dokazali veliko zanimanje NAŠ OBISK 110.000 km z reševalcem -brez okvar 110.000 kilometrov za šoferja res ni veliko, veliko pa je, če so bili ti kilometri prevoženi z enim avtomobilom m brez kakršnih koli hujših okvar na motorju. Za to pa že mora biti avto dober, še boljši pa seveda voznik. In če si nabere 100.000 ali pa še več srečno prevoženih kilometrov, je to že lep delovni uspeh. Nedavno ga je zabeležil ANTON VARDIJAN, šofer rešilnega avtomobila Zastava 1300 pri zdravstvenem domu v Kočevju. Doma je iz Fare ob Kolpi, pri zdravstvenem domu pa vozi že dobrih šest let. »Sprva sem se zaklinjal, da ne bom vzdržal več kot dva meseca,« je pripovedoval. »Delo je naporno, zahtevno, vedno moraš -biti pripravljen na pot, odgovornost ni majhna. No, meseci so se nabirali, prfišli v leta, rešilnega avtomobila m poklica pasem se tako navadil, da bi kar težko šel proč... Z avtomobilskim motorjem je tako kot s človekom,« pomodruje. »Motor je zame živa stvar, ki jo je treba negovati in skrbeti zanjo, kakor skrbim zase. Kakor zboli človek, zboli tudi motor in če ne pazimo nanj, je bolezen toliko hitrejša in hujša. Motorja ne smeš mučiti niti preganjati; ko šofer spozna, koliko motor zmore in zdrži brez nevarnosti, bo — če je preudaren — temu primerno ravnal. Po naši novi cesti lahko vozimo največ 90 kilometrov na uro, nad polovico cest pa je navadnih, komaj prevoznih, po katerih se mučita avto in voznik ... Uspešen bo tisti šofer, ki ga poklic veseli; volja, to je glavno, tako v poklicu kakor tudi v živ. ljenju.« »Kakšne so posebne značilnosti vašega poklica?« »To, da imamo zelo veliko opravka z ljudmi, predvsem z bolniki in vedno moramo biti pripravljeni sesti za krmilo, ne glede na vreme in čas. šofer rešilca mora biti tudi malo medicinca; to te s časom tudi navadi. Vedno smo v neposredni bližini smrti in rojstva. Ko mi je umrl v avtomobilu prvi pacient, me je pretreslo, obšel me je rahel občutek krivde, potem pa sem se navadil, na smrt, kri, težke poškodbe, na porod, pri katerem sem tudi že moral pomagati — v avtu. To je težje; medtem ko smrt pomeni konec, kjer ne moreš več pomagati, s porodom prevzemaš veliko odgovornost, za mater in otroka ...« Kmalu za Vardijanom je z rešilcem Zastava 1300 prevozil uspešnih 100.000 kilometrov tudi šef reševalne postaje v Kočevju, Ivan Valič. Obema voznikoma rešilnih avtomobilov veljajo ob njunem delovnem uspehu tople čestitke in želja, da bi tudi v prihodnje vozila z enakim v »ehom, brez vsake nezgode! F. GRIVEC SLAVJE V SGP »ZIDAR« Kolektiv SGP »Zidar« Kočevje je imel prejšnji petek po seji delavskega sveta tovariški sestanek vseh tistih članov kolektiva, ki delajo v njem že nad 10 let. Med 48 člani je bilo tudi šest tovarišic. To je dejansko jedro podjetja, med katerimi je tudi 9 takih, ki so v podjetju že po 17 let. Zanimivo je, da je večina slavljencev prišla v Kočevje šele po osvoboditvi, ko so se zaposlili kot sezonci. Tu so se strokovno izpopolnjevali, si ustvarili družine in tako postali novi občani Kočevja. V delu so rasli s podjetjem in prebili z.nJim tudi najtežje dni njenega razvoja. Ko se je podjetje 1958. leta s prisilno upravo saniralo, so vztrajali in s tem pripomogli, da Je podjetje spet zaživelo in se razvilo do današnje višine, da je znano ne le doma, nmpnk tudi v Ljub- ljani in na Reki. Prisotne je pozdravil predsednik upravnega odbora inž. Franc Grebene; nato so jih pozdravili predstavniki sindikata in mladine, predsednik delavskega sveta Tone Butina pa jim Je razdelil priznanja ter praktične nagrade in darila, še posebna knjižna darila pa je sindikalna podružnica namenila onim, ki so v podjetju že nad 15 let. V imenu nagrajenih se je zahvalil direktor podjetja Franc Boje. Po svečanosti se je razvil družabni sestanek, na katerem so se povabljenci prijetno razživeli. To je bila prva prireditev te vrste v podjetju od njegove ustanovitve. Prav bi bilo, da bi zdaj te prireditve post p le; tradicionalne, ker dajo kolektivu vsaj skromno priznanje in velik polet za nndalinje delo. ANDUK.I ARKO za reševanje perečih vprašanj na območju posamezne organizacije. V večini primerov so obravnavali vlogo in krepitev KOČEVSKE NOVICE SZDL, pridovanje avtoritete organizacije pri reševanju vseh družbeno političnih problemov; precej so govorili o izbiri novih vodstev krajevnih organizacij, saj je prav od dobrega vodstva odvisno nadaljnje delo organizacije. Ocenili so dosedanje delo KO in poudarili željo po tesnejših stikih predstavnikov v občinski in drugih skupščinah z volivci. Precej so govorili tudi o problemih družbenih služb (šolstvo, zdravstvo oz. zobozdravstvo), o kooperaciji v kmetijstvu in gozdarstvu. Pri kooperaciji so poudarili, da je treba poiskati take oblike sodelovanja, ki bodo koristne tako za kmetijsko organizacijo kakor za kmeta. Na konferenci v Kočevju so obravnavali predvsem družbene službe in gradnjo nove šole. Po tolikih razpravah na najrazličnejših nivojih, so poudarili, je treba končno nekaj le narediti in omogočiti čimbolj normalen pouk za 1.000 otrok. O krajevnih skupnostih so razpravljali tudi že zbori občanov, skuščina pa je na zadnji seji sprejela odlok o območjih KS. Izven KS bodo le Koprivnik, Polom, Stari log in gornji del Poljanske doline (Vimolj); tod bodo delo krajevne skupnosti začasno opravljali odbori krajevnih organizacij SZDL. Razen v Stari cerkvi so bili do konca leta imenovati tudi že vse sveti krajevnih skupnosti. (VEC) Zadnja letošnja seja skupščine Kočevje Odborniki obeh zborov skupščine občine Kočevje so se v torek, 29. decembra, se-šli na zadnjem letošnjem zasedanju. Razpravljali so o osnovah družbenega plana in proračuna za prihodnje leto ter obravnavali predlog odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka (gradnja šole v Kočevju) in sprejeli odlok o financiranju proračunskih potreb v 1. tromesečju novega leta. Sprejel! so tudi program dela skupščine v letu 1961; ter razpravljali o likvidaciji obrtnega podjetja Kro. jaštvo in obrtnega podjetja Potolik. • Republikanci zbirajo svoje moči. Po hudem porazu na amerl-fckih predsednikih volitvah so imeli republikanski guvernerji decembra konferenco v Oolaradu Leti so zaceli odločen boj proti de-sn.carskini elementom. Vendar pa iz grmenja ni bilo veliko dežja: v skupnem sporočilu s konference se že govori o kompromisu med liberalnim in konservativD-m krilom. Priznanja telesno vzgojnim delavcem v Kočevju ObZTK Kočevje je v soboto sklicala tovariški sestanek vseh zaslužnih telesnovzgoj-nih delavcev. Prisostvoval mu je tudi predsednik Partizana Slovenije Tone Florjančič kot predstavnik ZTK Slovenije in sekretar Partizana Slovenije Mile Ogrin. Predsednik ObZTK Dominik Trobentar je opisal razvoj telesne kulture v zadnjih 15 letih tn ga povezal s požrtvovalnostjo posameznih tovarišev. Posebno je poudaril uspešno gradnjo doma v Kočevju. Omenil je tudi veliko razumevanje občinskih in političnih činiteljev za telesno kulturo. Po nagovoru je razdelil priznanja in nagrade zaslužnim vaditeljem Saši Bizalu, Tonetu Adamiču in Lojzetu Okor-nu za nesebično vaditeljsko delo v Partizanu. Priznanje je dobil tudi Tone čuk. Kot častni član ObZTK je dobil diplomo Andrej Arko, razen tega pa še zlato plaketo za 45-letno aktivno delo v telesni kulturi. Predsedniku Dominiku Trobentarju je nagrado izročil Lojze Hočevar, član odbora. Na koncu te tovariške in iskrene svečanosti je Saša Bižal, predsednik Partizana, izročil diplome prvima častnima članoma društva Tonetu Čuku in Andreju Arku. Na tem lepem večeru so se spominjali lepih pa tudi težkih dni društvenega življenja. Vsi nagrajenci so se zahvalili za priznanja in obljubili, da bodo še naprej sodelovali v telesni kulturi. Posebno starejši so poudarili, da jih starost ne ovira, kadar gre za vzgojo mladine in mladega društvenega naraščaja. Prvi evidentirani kandidati v ribniški občini Na konferencah krajevnih organizacij Socialistične zveze v ribniški občini so občani že veliko razpravljali o bližnjih volitvah v občinske in druge skupščine. Nov način izbiranja kandidatov za odbornike oz. poslance so sprejeli kot pomembno novost, ki še poglablja demokratičnost volilnega postopka. Ponekod so na konferencah tudi že evidentirali prve kandidate za občinsko skupščino. V Dolenji vasi sta za občinski zbor evidentirana dva kandidata — Sdi ćeša-rek in Ivan Lovšin, za zbor delovnih skupnosti pa Jote Dejak iz Lipovca in Rudolf Trdan iz Dolenje vasi. Prve kandidate so evidentirali tudi na konferenci v Jurjevici in sicer za občinski zbor: Franc Lesar iz Jurjevice, Jože Gornik iz Kota in Ivan Ogrinc lz Brež (vse tri vasi tvorijo skupno volilno enoto). Berite in razširjajte Dolenjski list! INLES: dosegli so skoraj štiri milijarde dinarjev Letni proizvodni plan 3 milijarde in 731,000.000 dinarjev so v lesnem JcamVbdnatiu In- les v Ribnica izpolnili že nekaj dni pred 29. novembrom, do konca novembra pa so ga tudi presegli za 1,2 odstotka. Predvidevajo, da bodo plan do konca leta presegli še za 7 do 8 odstotkov in tako presegli štiri milijarde. Izstavljeni računi za prodano blago znašajo več kot trd milijarde, medtem ko je bilo v lanskem letu v enakem obdobju izstavljenih ra čunov le za 2,426 milijarde, plačanih za pa 2,321 milijarde- Ce upoštevamo, da se In-lesovim izdelkom cene v zadnjem letu niso bistveno spremenile, je uspeh toliko lepši. V zadnjih mesecih kombinat izvaža več končnih izdelkov dn manj rezanega lesa, se pravi, da prodaja v tujino več lastnega dela, vloženega v raznovrstne lesne proizvode. Letni izvozni plan so v 11 mesecih dosegli že z 99,4 od- stotka ali 1,410.870 dolarjev. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta je izvoz večji za 19,5 odstotka. Izdelki ribniškega Inlesa gredo na tržišča Italije, Velike Britanije, ZDA, Zahodne Nemčije, Etiopije, Izraela, Združene arabske republike, Alžirije in v druge dežele. Pri pripravi proizvodnega plana za prihodnje leto bodo predvsem upoštevali ekonomske pogoje ter izločili kar največ nerentabilnih proizvodov. V planu bo dobila primerno mesto tudi nadaljnja specializacija posameznih obratov. Primarna proizvodnja se bo v glavnem odvijala na dveh centralnih obratih, v Ribnici in Kočevju in v indu-sforiaMziranem obratu v Loškem potoku. Osnova za proizvodni program bodo doseženi rezultati v letošnjem letu, tako da fizični obseg proizvodnje ne bo nikjer manjši od letošnjega. Take smernice je sprejel centralni delavski svet, analitsko planska služba pa je po njih izdelala osnutek plana za prihodnje leto in ga dala v skladu s statutarnimi določili v javno razpravo. Proizvodni plan za 1965 bo višji za okrog 20—21 odstotkov, za kolikor se bo povečala tudi produktivnost. Na osnovi teh rezultatov bodo z novim letom lahko prešli tadi na skrajšani delovni teden. BREG PRI RIBNICI Pred kratkim je bila na Bregu pri Ribnici letna konferenca SZDL. Organizacija združuje vasi Breg, Dolenje laze in Zapuže. Ker je bil odbor delaven, so dosegli tudi uspehe. SZDL je organizirala denarno akcijo za pomoč Skopju. Zbrali so 38.000 dinarjev. Z zneskom 54 tisočakov so pomagali tudi sova-ščanu, ki je imel nesrečo v hlevu. Zelo delavni so gasilci, saj so s prostovoljnimi prispevki zbrali milijon dinarjev. Po-plavljencem v Zagrebu so po- magali z motorno brizgamo. — Aktiv ZMS je dobil po prizadevanju SZDL v last zemljišče, na katerem bodo s prostovoljnim delom uredili igrišče. — SZDL je v Dolenjih lazih dobila stavbo, kjer bo imela sestanke družbenih in političnih organizacij. Na konferenci so razpravljali tudi o drugih stvareh, med drugim tudi o krajevni skupnosti. Pri ustanovitvi ji bodo pomagali po svojih močeh, -r Sem in tja po Ribnici ■ Od predzadnje nedelje dalje je odprta nova restavracija. Prva dva dneva poslovanja sta pokazala veliko prizadevnost kolektiva, gostom čim bolj ustreči. Gostinsko podjetje Je land In lotos urecUo lokale v Ribnici — Grajski hram, Pri Conetu ln zdaj restavracijo, v adaptacije pa so vložili vel-ka sredstva, ki sa podjetje vsekakor predstavljajo veliko breme. O problemih gostinstva Je razpravljala tudi občinska skupščina na zadnji seji -i) ugotovila, da marsikdaj adaptacije ali novogradnje podra-žujo tudi počasna, premalo disciplinirana gradnja. Na skupščini so tudi sklonu, oprostiti restavracijo dnjutev do novoga leta, kako bo pa v prihodnje, bodo določili nn naslednji seji. Po-.idartti velja tudi priporočilo skupSr gostinskemu podjetju, naj v prihodnje posveti vso skrb vzgoji In pridobivanju kvalificiranih gost.nskih delavcev ."Sij si prav od tega lahko obetamo kar najbollsl rnzvoj gostinstva. ■ V nedelje. 20. drcemhia zvečer, je hllu v domu Partizana svečana akademija v počastitev dneva .1M. ki se Jo Je udeleftilo precej občwnov. Na us*>»ll |>r1red*tv1 Je med drugim sodeloval tudi Slovenski oktet. ■ Trgovsko podjetje Jelka je za novoletne praznike pocenilo televizijske sprejemnike. V trgovini Oprema so povedali, da so »novoletni« televizorji za 7.000 dinarjev cenejši in da nižja cena ugodno vpliva na večjo prodajo. Najlepša voščila Jože Pavlin, vojak v Som-boru, pošilja novoletne čestitke z najlepšimi pozdravi kolektivu tovarne šivalnih strojev Mirna, domačim in vsem znancem. Novoletna čestitka Dolenjska fanta Polde Zupančič in Alojz Godina, ki služita vojaški rok v Kraljevu, pošiljata iskrene čestitke za novoletne praznike vsem bralcem Dolenjskega lista, domačim ter fantom in dekletom. SKUPŠČINSKI DNEVNIK ■ Zaradi obilice vsakovrstnega gradiva se je za 11. sejo obeh zborov občinske skupščine Ribnica 21. decembra nabralo kar preveč točk dnevnega reda — (17), pod točko »razno« pa so obravnavali še okrog 10 točk O obširnih dnevnih redih skupščin je bilo že veliko nap-sanega in povedanega, vendar naj ponovno poudarimo, da seje s tako obsežnimi dnevnimi redi ne morejo biti uspešne, saj odbor -neki, v strahu pred časom, hite od točke do točke, nikjer pa se n_ moč dovolj poglobiti v obravnavano problematiko, zaradi česar nujno trpi kvaliteta dela. V prihodnje bo treba skLcevati skupščino pogosteje, obravnava pa naj manj vprašanj, ki Jim bo lahko posvetila veliko več pozornosti in časa — uspeh bo gotovo boljši. ■ V začetku seje je predsednik skupščine najprej zaprisegel novega odbornika organizacijsko političnega odbora ObS Vinka Mati U, ki Jo bdi izvoljen na nadomestnih volitvah 23. novembra, nato pa so obravnavali poročilo sveta za šolstvo in sveta za kulturo m telesno vzgojo. O poročilu so nekateri odborniki menili, da Je pomanjkljivo, preveč statistično, da premalo govori o problemih šolstva, ne govori pa o razvoju samouprave, o načinu financiranja, o investicijah niti ne o otroškem varstvu itd. Poudarili so, da bo treba čimprej izvesti ponovno kategorizacijo šol, na podlagi nove kategorizacije pa bo upravni odbor sklada za šolstvo lahko pravičneje razdeljeval sredstva. Ko so govorili o gradnji nove šole, so poudarili, da je načrt uresničljiv le s samoprispevkom občanov (2 odstotka od bruto osebnih dohodkov). Enaka ugotovitev velja tudi ob poročilu o stanovanjski problematiki, ki le ugotavlja, ne pa tudi nakazuje možnosti za rešitev res težkih stanovanjskih problemov. ■ Skupščina jc na ponedeljkovi seji tudi »prejela poslovnik skupščine, potrdila združitev Gradbenika in Opekarne v eno delovno organizacijo, sprejela odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v 1. tromesečju '9fi5, Imenovala komisijo (Evgen Ivane, Alojz Petek in Draga Lovšin), ta naj pripravi odlok o povračilu potnih _n drugih stroškov za odbornike ji člane svetov ter drug.h kolegijskih organov skupščine, odlok pa bo sprejet na prihodnji seji. Ko *o govorili o ustanovitvi krajevnih skupnost;, so sklenili, naj se občani na zborih volilcov dokončno izjasnijo o številu in obsegu skupnosti. Na soji so sprejeli še odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o višin! dnevnic, nadomestila za ločeno življenje in kilometrin, ter odlok o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem občinski d-rflnvnlh orgnnov. ravod^v In onfanfrsrij. ČRNOMALJSKA SKUPŠČINA O KMETIJSTVU Osrednja točka dnevnega roda 16. in zadnje letošnje skupne seje obeh zborov občinske skupščine v Črnomlju, ki je bila v soboto 26. 12., je bila RAZPRAVA O STANJU IN PERSPEKTIVI KMETIJSTVA V OBČINI. V tej točki se je razvila zelo živahna razprava, ki se je spr. va sicer vrtela v glavnem okoli predloga razdelitve kata. s trških občin v proizvodne okoliše, ki so ga odborniki dobili pred sejo, zatem pa je posegla tudi globlje v probleme in perspektivo kmetijstva, zlasti zasebnega. Odborniki so se v razpravi zlasti zavzemali za male kmetijske stroje in kredite, ki bi jih bilo treba nuditi zasebnemu kmetijskemu proizvajalcu, če hočemo doseči večjo blagovno proizvodnjo tudi na zasebnih kmetijskih površinah, ki jih je v občini Črnomelj še 95 odst. Beseda je stekla tudi o preostalih dveh sejmih — v Metliki in na Vinici, ki neugodo vplivata na razvoj pogodbene proizvodnje. Razen tega pa bi morala za kooperacijo, ki je v zadnjih nekaj NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE letih precej zamrla, pokazati več prizadevanja tudi kmetijska zadruga. Zaradi obsežnosti in aktualnosti materia- la bomo o tem podrobneje poročali v prihodnji številki našega lista. V ostalih točkah dnevnega reda sta oba zbora sprejela še več odlokov in rešila nekaj tekočih zadev. Med drugim sta sprejela odlok o povečanju socialnih podpor in rejnin; o spremembi tarife občinskega prometnega davka na alkoholne pijače; odlok o ustanovitvi medobčinskega sklada za financiranje strokovnega šolstva v okraju Ljubljana in pogodbo o skupnem financiranju osnovne dejavnosti in investicij strokovnih šol in domov v ljubljanskem okraju; odlok o pogojih in načinu uporabe osebnih avtomobilov v družbeni lastnini za službene potrebe organov občinske skupščine; odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o dnevni, cah in nadomestilu za ločeno življenje in kilometrini; odlok o prenosu pristojnosti iz občinske skupščine na komisijo za volitve in imenovanja: razglasila sta nekaj objektov za gozdne semenske sestoje itd. V Dragatušu so bili včasih bolj delavni Člani SZDL so se 13. decembra zbrala na letni konferenci organizacije in so bili veseli, da jih je ob tej priložnosti obiskal tudi ljudski poslanec Viktor Zupančič. Iz poročila predsednika SZDL Tonete štefaniča je bilo lahko razbrati, da je bila organizacija v prvem obdobju mnogo bolj aktivna. Zadnje čase pa je popustila tako v pridobivanju novih članov, kot tudi pri pobiranju članarine V razpravi so se občani največ zanimali za davčno politiko, 7- zadeve borcev, za gradnjo ceste Črnomelj — Vinica in popravilo vaških potov. Na vsa vprašanja je odgovarjal ljudski poslanec in med drugim poudaril, da bo nova cesra od Črnomlja do Vinice zelo pomembna za vso Belo krajino. Naselja Ob cesti bodo morala posvetiti več pozornosti zunanji podobi vasi, čistoči in olepšavi. Tudi tov. Zupančič je kritiziral vaška pota v teh krajih, pa *.udi cesto skozi sam Dra-gatuš, ki je resnično slaba. O tem so govorili tudi na vseh sestankih po vaseh. Krivca bo težko najti, dolži-jo pa kmetijsko zadrugo in gozdne obrate, da bi morali pota popravatt, ker vozijo s težkimi vozili po poteh, ki zanje niso grajena. Več aktivnosti in sodelovanja pri po pravilu slabih poti bi morali pokazati tudi občani. Na konferenci je oil sprejet tudi sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti v Dragatušu, od katere si ljudje precej obetajo. MARA BRODARIO Kosmatinci so odhlačali na zimsko spanje Pred kakimi 14 dnevi so se poslovili od nas tudi medvedje, ker jih lovci nič več ne vidijo. No, preden so odšli, pa so pripravili enemu izmed vaščanov lepo presenečenje. Mož je šel iz Nove lipe proti večeru domov na Sinji vrh. Ko je prišel na strineške košnice, je zaslišal lomastenje in brundanje. Brž je vzel svetilko v roke in posvetil, a brundanje je postalo glasnejše. Od ta dalje so se < dogodki odvijali s filmsko naglico. Mož je vzel kapo v roke in pot pod noge. Potem je pravil, da je Sel medved za njim, verjetno pa bo držalo, da sta se drug dragoga močno bala in jo ubrala vsak na svojo stran. S. I. Končan je tečaj prve pomoči v Dragatušu Prejšnji teden je bil v Dragatušu uspešno končan tečaj prve pomoči, ki ga je organiziral občinski odbor RK. Predavatelji so bili iz črnomaljskega zdravstvenega kolektiva, tečaj pa je obiskovalo okrog 60 članov RK. Za dobro izbrana in zanimivo pripravljena predavanja so se obiskovalci zahvalili predavateljem. Ti so na preprost način razložili nekatera zdravstvena vprašanja. Zanimivo je, da so se tečaja udeleževale predvsem ženske, ker še vedno prevladuje mnenje, da je RK le ženska organizacija. Ob zaključku predavanj so imeli člani RK tudi občni zbor. Ljudje riimajo pravega odnosa do te organizacije, saj še vedno prevladuje mnenje, da je organizacija RK tista, ki deli pakete, ko*, je bilo to takoj po vojni. Zato je bil zaman tudi ves trud. da bi imeli občini zbor že prej. nje članstva, organiziranje kr-Novo vodstvo je sprejelo precej nalog. Potrebna je poživitev organizacije, poveča-vodajalskih akcij. Kaj pravijo v Podzemlju Pomoč bivšim borcem Nekatere bivae borce, partizanske vdove in partizanske mame, ki ne prejemajo nobene družbene pomoči, je sklenil občinski odbor ZZB Črnomelj za novo leto podpreti z enkratno denarno pomočjo, da bi si vsaj malo izboljšali skromne razmere, v katerih žive. Razen tega bodo~~ zastopniki občinskega odbora ZZB konec leta obiskali svoje bolne člane v raznih zdravstvenih ustanovah in jih obdarovali. V. letošnjem letu so se razmere belokranjskih borcev nasploh začele bistveno spreminjati. Prej je le 25 borcev v občini Črnomelj prejemalo občinske priznavalnine, do konca decembra pa se je njihovo število povzpelo na 200. Precej neurejenih zadev borcev je s tem rešenih, razen popolnega zdravstvenega zavarovanja, ki je še vedno predmet razprav na vseh sestankih. Prizadetih je namreč okoli 2000 bivših borcev. Ti so deležni le kmečkega zavarovanja in morajo 50 odstotkov stroškov za zdravljenje nositi sami, zato se branijo zdravljenja v bolnišnicah, četudi so ga nekateri močno potrebni. Prav tako bi bilo treba borcem pomagati pri popravilu stanovanjskih hiš. Slabe so bile že takrat, ko so jih zgradili, med vojno so propadale, po vojni pa ni bilo za popravilo ne materiala in ne denarja. Ker ne gre za večje vsote, ki bi jih potrebovali posamezniki za popravilo hiš in bi bil pri nekaterih problem rešen že s 100.000 ali 200.000 dinarji, bo skušal občinski odbor ZBB doseči, da bi v prihodnjem letu lahko dobivali dolgoročne kredite za popravilo stanovanjskih hiš. Vse bolj pa bodo zaceli posvečati pozornost otrokom še živečih borcev iz oddaljenih krajev. Precej teh otrok zaradi slabših pogojev učenja ne dokonča osemletnega šolanja in nima pogojev za nadaljnji študij ne za uk v obrti. Marsikateri otrok je sposoben za učenje, osem razredov šole pa ne more končati zaradi prevelike oddaljenosti do šole, dela doma in drugih okoliščin, ki vplivajo na učni uspeh. Za vse take otroke bodo skušali čez zimo organizirati prevoz do šole in nazaj ali pa jim bodo nudili denarno pomoč, da bi lahko nekaj zimskih mesecev preživeli v kraju šolanja. Vso to problematiko bodo člani ZB podrobneje obravnavali januarja na letnih konferencah organizacije. 13. decembra so imeli v Podzemlju krajevno konferenco SZDL, na kateri so občani živahno razpravljali o vseh krajevnih problemih. Ljudje menijo, da bi bilo treba urediti kopališče ob Kolpi in modernizirati cesto od priključka asfaltirane ceste skozi Podzemelj do Kolpe, kamor poleti radi prihajajo izletniki. Razen te bi bile potrebne po pravil tudi nekatere druge ceste, ki so za vozila že skoro neprevozne. Ljudem tudi ni prav. Na konferenci so kritizirah dosedanji odbor organizacije, ki je naredil precejšnjo napako s tem, da na konferenco ni vabil prebivalcev iz Boginje vasi, ki redno plačujejo članarino in so skupnega sestanka komaj čakali, da bi lahko povedali svoje mnenje in težave, s katerimi se oni vsak dan srečujejo. Izvoljeno je biio novo vodstvo organizacije, od katerega pričakujejo občani še več uspešnega dela v korist napredka na vasi. L. C. Kaj bo z gostiščem v Črmošnjicah? Med najslabšimi gostinskimi lokali v občini Črnomelj sodi gotovo gostišče v Črmošnjicah, katerega bi morala sanitarna inšpekcija že davno zapreti, če ne bi bili številni delavci in gostje odvisni samo od njegovih uslug. Tako stanje ugotavljajo že več kot leto dni, doslej pa dlje od besed niso prišli. Na zadnji seji sveta za turizem, gostinstvo in trgovi- no občine Črnomelj so o tem podrobno razpravljali in sklenili, da bodo predstavniki občine, planinskega in turističnega društva, zadruge in gozdnega gospodarstva, ki so najbolj zainteresirani za obstoj tega gostišča, odločili, kako bi ga s skupnimi močmi uredili. Poudarili pa so, da bi zavlačevanje s preuredi tvenimi deli imelo zelo neugodne posledice za razvoj turizma. -i »Delo bo uspešno le, če bomo pritegnili delavsko, vajeniško in kmečko mladino!« nemajhen lokal v Gradcu Ko so bili še delavci na cesti, je imel poštni urad T Gradcu polne roke dela. Lokal Je premajhen, saj če pride šest strank hkrati noter, že ne morejo več vrat odpirati! Mladi pismonoša Anton Grahek je pravkar sortiral pisma in časopise ter povedal: »Dnevnih časopisov raznesemo 35, tedenskih pa več kot 500, od tega samo Dolenjskega lista 229 izvodov. Na pismih včasih ni številk in ker ima tukaj mnogo ljudi Ista imena in priimke, je potem težko najti naslovnika Zdaj prehodim 23 kilometrov vsak dan « V nedeljO, 27. decembra, so se delegati iz mladinskih aktivov metliške občine na redni letni konferenci ZMS pomenili o svojem delu in nalogah. Jože Zalbčič, sekretar ObK ZMS, je v poročilu načel osrednje probleme, ki so vzrok tega, da mladinsko delo v občini nikakor ne more zaživeti. Govoreč o vzgoji mladega radu je menil, da ima pri vzgoji poglavitno nalogo šola. Praksa kaže, da so nekateri vzgojiteljd malodusni in da posvečajo vzgoji premalo pozornosti. Vzroki tiče v prenatrpanih učnih načrtih, pa tudi v tem, da prosvetni delavci niso v enakopravnem položaju z delavci v gospodarstvu. Mladinska organizacija bi zategadelj morala dopolnjevati delo šole in nadaljevati z vzgojo vaške in delavske mladine, ko ta šolo zapusti. Mlademu človeku j'e treba pomagati pri oblikovanju njegovega svetovnega na. zora, pri oblikovanju pravilnega odnosa do dela in podobnem. Dokazati mu moramo, da so njegovi osebni dohodki in njegova življenjska raven odvisni samo in predvsem od njegovega dela in od njegove '■ osebne pridnosti. Zlasti slednje je pomembna naloga ZMS v metliški občini zato, ker niso redki primeri, ko mladi delavci in delavke na svojih delovnih me- stih ne dajo od sebe toliko, kot bi morali, ker pridejo na delo utrujeni od domačega, kmečkega dela. Mnogi mladinci živijo v težkih pogojih, v neprimernih stanovanjih in nimajo zadostne prehrane. V Metliki je treba resno razpravljati o gradnji obrata družbene prehrane, ki bi nudil ceneno in obilno hrano. Podjetja naj gradijo samska stanovanja, saj je med delavoi več kot polovico mladih, samskih ljudi. Ker ni stanovanj, niso redki primeri, ko posamezniki z visokimi rajemninami mlade delavce dobesedno izkoriščajo. Dosedanjie delo mladine Je bilo vse preveč usmerjeno samo v kulturno-prosvetno dejavnost, zanemarjali pa METLIŠKI TEDNIK' srno idejno-politično vzgojo mladih. Ugotoviti moramo, da Je tudi na kulturnom področju čutiti zadržanost delavsko, kmečke in vajeniške mladine. Ta stoji ob strani in ne sodeluje. Med mladino Je premalo zanimanja za šport, pa tudi pravih pogojev n1 ziun) v delovnih omnHmW»»rf T"vnr. na Beti, na primer, je nameravala zgraditi športne objekte, pa je zmanjkalo sredstev. Mar se res ne dajo dobiti sredstva v takšne namene, se vprašujejo mladinci? Delavcem bi zelo koristilo malo športne zabave med odmorom! Vajeniška mladina dela po 10 lin več ur na dan, vajenci pa ne sodelujejo v nobena mladinski organizaciji. Resen razgovor z zasebnimi obrtniki ne bi škodil, vajence pa bi nato laže pritegnili k mladinskemu delu. NajživahnejSi Je bil v preteklem letu mestni aktiv v Metliki. Aktivi delujejo preveč ločeno, med njimi je premalo stikov, ki prav gotovo ne bi škodovali. V dokaj živahni razpravi so delegati misli iz poročila dopolnili Konferenco so zapuščali v upanju, da se bodo tudi v metliški občini stvari, ki zadevajo mladino, le premaknile in obrnile na bdi je! -ni »Z najemninami izkoriščajo delavsko mladino!« Anico Zupančič, delegatko na nedeljski mladinski konferenci v Metliki som zaprosil, naj odgovori na nukuj vprašanj. Pričala Je: — Delavka sem v tovarni Bet), kjer sodclujom pri delu mladinskega aktiva. In dolžnosti, ki )lli opravljam? Kar precej Jih Jel rudi članica delavskega sveta som poleg vsega ostalega! — Ima vaS mladinski aktiv kakšne posebne težave? — Ne manjka Jih! Težko Je organizirali karkoli, kor dclavsko-kmečka mladina (te Je v tovarni največ!) takoj po delu odide domov, kjer Jo čakajo Se domača opravila. Druga težava so vozači,, ki morajo r. vlakom domov m jih k mladinskemu dolu prav zategadelj ne moremo pritegniti. Kljul) vsemu smo priredili tečaje prve pomoči, ki ho u .prh Udeležim Je bila dobra tn marsičesa smo se naučili! — Kaj pa stanovanjski piohlcm? Kako Je H to stvarjo? — Stanovanja? Zdaj Je dobro, vsaj zame. Dobila sem dvosobno stanovanje, ki Jo lasi tovarne Zelo sem zadovoljna, prej pn som žlvola v ros nemogočem stanovanju. V sobo ml Jo ob dežju tekla voda . . . Vollko boljše Jo zdaj. vem pa, da Je So veliko mnllb sodelavk, kt So vedno žive v podobnih sobah In zim Je plačujejo precejšnje denarje! Posiuneznlkl v Metliki z najemninami za sobe vse preveč Izkoriščajo delavsko mladino, ker vedo, da stanovali| •>! To nI prav In Je vredno obsodbe! — Cena najbolj pogrrSaS kot ml ulinka In delavka v Mellib - — ZabHvo. zdruvo ln prijetno zabavo! V Metliki Je gleni ga zelo alabo. I'o delu so nimamo kam dati. NalprlmorneJSe mzv drllo bi bilo klubsko življenje, kjer bi lahko razpravljali o m-.nlb problemih, aH pa M zabavali In plesali Tudi k telovadbi bi rudu hodila, toda sami mi Je nerodno! — Navduši svoir prijateljice, pn vas bo več! n..... ' i' TONI CASl'KRSIC 16 UOLliNJSKI LIST Št. 52 (770) NAPORI NOVOMEŠKE OBČINE ZA REŠITEV CIGANSKEGA VPRAŠANJA Iz bolnišnice je pobegnil v Prečno - po opeko za skromno bajto... Na številki 17 v prostorih novomeške občinske skupščine se je Ljubo Miloševič pogovarjal z dvema Ciganoma, Iki sta se prišla pozanimat, kako je z obljubljenimi rečmi. »Ce rečem, da bo, potem bo,« je Miloševič odgovarja] v smislu sklepov, sprejetih na enem zadnjih posvetovanj o ciganskem vprašanju v novomeški občini. Ampak onadva se nista dala kar tako odpraviti. »Kdaj bom lahko začel graditi bajto?« je spraševal prva. »Hočem biti sam, kjer mi bo dodeljen prostor,« je vztrajal drugi. Oba: »Saj smo sami CBgani pripravljeni prevzeta nase glavno breme, samo da bi kmalu stanovali pod svojo streho.« Opeke za Sest hiš »Reševanje se nadaljuje,« je pribil Miloševič, ko sva izrabila njegove proste trenutke za razgovor. Deset ciganskih družin se je odločilo za zgraditev stano-vanjsiktih hiš. Toda vsaka družina hoče graditi sama zase. Posamezniki so pripr&v- Zadnja seja skupščine občine Novo mesto V ponedeljek dopoldne sta se sestala občinski zbor in zbor delovnih skupnosti na 8. skupno sejo in najprej razpravljala o poročilu komisije za družbeni nadzor, ki je ugotavljala upravičenost interpelacije IMV občinski skupščini, potem pa obravnavala krajevne skupnosti in poročila komisij. Slepali so tudi o premoženskih, pravnih in finančnih zadevah. O seji bomo poročali v prihodnji številki, pa tudi skupščina je sklenila, da objavi v Januarju poročilo komisije za družbeni nadzor v našem listu. Ob koncu seje se je predsednik skupščine Sergij Thorževskij zahvalil vsem občanom in odbornikom za pomoč in sodelovanje v letošnjem letu in jim zaželel uspešno in srečno novo leto 1965. Ijeni skupaj stanovati, toda samo najožji sorodniki. Nekateri hočejo biti absolutno sami, sami sredi vaščanov, čim dlje od drugih Ciganov. »Odkod gradbeni material, les in podobno? Bodo Cigani zmogli nabaviti vse to?« MHoševič: »V Prečni podirajo opekarno. Tu je opeke za šest hiš. Cigani sami si Jo pripravljajo, dobili pa Jo bodo po minimalnih cenah. Prt tem hitijb in nihče noče za NOVOMEŠKA ROMUNA nikomer zaostajati. Eden je celo pobegnil iz bolnišnice z nepDzdravJjeno pljučnico, da bi ga drugi ne prehiteli! Material je odkupila občina, Cigani pa ga bodo odplačevali v obrokih. Različno dolgo, kot bo kdo mogel.« Pomoč: informacije Ko še nisva končala pogovora, je prisopihal k MSlo-ševiču delavec, da bi se po zanimal, kje mu bo dodeljena lokacija za stanovanjsko hišo, za katero se je med prvimi ogrel. Za njim je moški srednjih let spraševal, ali bo smel graditi že to zimo, češ da ga k temu silijo razmere, v katerih živi z družino. Žena, katere mož je na prestajanju zaporne kazni, je potožila, da je brez sredstev, da potrebuje vsaj nekaj za otroke, ki obiskujejo šolo. Mlajša nosečnica je prišla poizvedovat, kdo ji povrne stroške zdravniškega pregleda in če bo kaj dobila, ko bo rodila. Največ prošenj jpa se je nanašalo na konkretno zimsko pomoč: »Kakšno oblekico in žfivež. ..?« »Prvi koraki napredka so tu,« je z glasom, ki je izražal zadovoljstvo, razlagal referent Miloševič, ko sva bila spet sama. »Po mojem mnenju je velikanski napredek to, da se hodijo Cigani k meni informirat! Največ je seveda vredno, ko že čutijo, da se je začel nekdo zanje organizirano zanimati. In prav v tejle pisarni pride tako če- sto do izraza tasti human odnos, ki je temelj za uspešno reševanje ciganskega vprašanja.« 7,000.000 je precej, vendar premalo! Zanimalo me je, kakšne so perspektive za leto 1965 in za prihodnje obdobje. Miloševič: »Preprič Miloševič: »Pričakujemo Danes dedek Mraz v Dal. Toplicah Dedek Mraz bo tudi letos obiskali Dolenjske Toplice. Prišel bo danes v lepo okrašeno dvorano prosvetnega loma, kjer bo delil malčkom bogata darila ob lepo okrašeni novoletni jelki. Pred prihodom dedka Mraza bodo otroci uprizorili na gledališkem odru mično igrico. D. G. Izplačilo novoletnih nagrad Zadnja letošnja seja občinske skupščine Novo mesto je v ponedeljek sprejela sklep o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem občinskih državnih organov in šol ter drugih zavodov, ki se financirajo iz občinskega proračuna in skladov. Namen novoletne nagrade je vsaj delno približati povprečni osebni dohodek uslužbencev v javnih službah dohodku zaposlenih v drugih delovnih organizacijah. »GORJANCI«: prvič nad milijardo dinarjev 2e 11. decembra so v kolektivu a^ltoprometa »GORJANCI« Straža—Novo mesto prvič, odkar obstaja podjetje), dosegli milijardo dinarjev bruto produkta v potniškem prometu. Zadnje dni decembra so presegli tudi letni plan, v torek dopoldne pa je kolektiv slavil novo delovno zmago: v Novem mestu je registriral 10 novih tovornjakov in 5 prikolic, s čimer bo dosegel prihodnje leto še večje delovne uspehe. pomoč občine, kakšnih 7 milijonov dinarjev. To pa gotovo ne bo zadostvovalo, zato smo prepričani, da bo problem naše občine (in seveda tudi drugih dolenjskih občin) spoznal tudi republiški sekretariat za socialno varstvo in ustrezno pomagal.« Ko sva takole izmenjavala besede, se mi je nehote zastavilo vprašanje na mnenje nekega občana, ki se še vedno ukvarja z mislijo o »ciganskih Ciganih« in pesimistično gleda na prizadevanja v reševanju. Na to vprašanje se mi je samostojno oblikoval približno bakle odgovor: Krivic« dosedanjim prizadevanjem bi napravil, kdor bi udarjal samo po eni strani zvona, ki res razglaša in nosi v deveto vas, kako malo je bilo đ» zdaj narejenega za po ustavi enakopravne in enakovredne občane. S tem bi seveda odrekel vsako moralno pomoč v prizadevanjih v zadnjem času, ko se je občina zavzela, da zadeve dokončno reši. IVAN ZORAN KOMUNALNI REFERENT JE OBLJUBIL, DA BO KON-ZOLNT MOST NA LOKI PREHODEN SE TA MESEC. Odlikovani bivši vojni ujetniki Srečno novo leto Franc Ihan, ki je pri vojakih v Skopju, želi vso srečo v novem letu vsem domačim in ostalim svojcem, katerih se večkrat spominja. Z ukazom predsednika SFRJ tovariša Tita je bilo za dan republike odlikovanih 50 bivših vojnih ujetnikov s področja SR Slovenije, pripadnikov stare jugoslovanske vojsicet med njimi 5 otvšth vojnih ujetnikov z območja občine Novo mesto, ki so bili ujeti ob napadu Hitlerjeve Nemčije m Mussolinijeve Italije na Jugoslavijo v aprilu 1941. .Odlikovani so bili za posebne zasluge pri širjenju bratstva med našimi narodi in pri ustvarjanju politične in moralne enotnosti ljudstva, odnosno .za .zasluge v boju s sovražnikom za osvoboditev naše dežele: ini. Radomir Kaiinović, Emil Jakše, Bogo. mil Lilija, Miha Šuštar in Franc Tekstor Vsi navedeni tovariši so bili pripadniki odporniških gibanj aH člani revolucionarnih organizacii v različnih taboriščih za vojne ujetnike sirom po tedanji Nemčiji. Nekateri izmed njih so bili celo člani predvojne KPJ oziroma SKOJ in organizatorji odporniškega gibanja v posa. meznih taboriščih in ujetni-ških delovnih komandah. To je "šele prva skupina bivših vojnih ujetnikov s področja ZB NOV občine Novo mesto in pripadnikov stare jugoslovanske vojske, čeprav so bita ta zasluzena oaitKovanja podeljena v Novem mestu v zelo skromni obliki, so vendar v zadoščenje odlikovan-cem. V SR Sloveniji je še precej zaslužnih bivših vojnih ujetnikov, za katere občinska združenja in krajevne organizacije združenj borcev ne vedo. Zato tudi za svoje hm. bro zadržanje, aktivno politično delovanje, sabotaže aH aktivni odpor pri prisilnem delu v vojnem ujetništvu še niso prejeli nikakega priznanja, komisije za bivše vojne ujetnike okrajnih m republi-SKih predsedstev ZZB NOV Slovenije zato še naprej zbirajo podatke o takih lovori-ših in bodo predlagale za od' likovanja še več bivših vojnih ujetnikov. Novice iz Otočca ob Krki ■ Na letni konferenci otoškega Partizana se je po poročilu razvi, la široka razprava, k. je zajela vso problematiko te organizacije. Kot gost je sodeloval tudi Alojz Serdni, predsednik ObTZ, ki Je dal nekaj bistvenih smemx za nadaljnje delo. Omeniti velja, da se Partizan že več let bori za prostor. Prosvetni dom je v zelo slabem stanju, tako da so sklenili, da mu bodo v prihodnje posvetil več pozornosti. Največje uspehe Je Partizan dosegel v malem nogometu. Osvojitev prvega mesta v pokalnem tekmovanju je dokaz o pravi aktivnosti te panoge, ki je že vrsto let najbolj priljubljena v Otočcu. Za ostale sekcije n_ takega zanimanja, priljubljene so še namizni tenis, šah ln odbojka. Za vse druge panoge ni ne strokovnega kadra in ne ustreznih naprav. Občni zbor je sklenil, da se v bodoče posvet telesni kulturi več pozornosti, posebno še pri vključevanju šolske mladine v Partizan. Na koncu je bil izvoljen nov odbor, za katerega upajo, da bo kos nalogam. ■ Letno konferenco je imela tudi ZVVI. Na konferenci sta razpravljala predsednik MIlan Smer-du in tajnik Rafko Petrič. Oba sta omenila važnost letnih konferenc, ld so za nadaljnjo razvoj nujno potrebne. Konferenca je sprejela več sklepov, med njimi sta najvažnejša: članom naj se omogoči letovanje v Stranjami in naj se dodeli pomoč tistim, ki so jo potrebni. Izvoljen je M nov, petčlansko odbor. MARJAN GREGORIC Mali oglasi v domačem listu: zanesljiv uspeh! Hovomeška kronika ■KAKO BOMO LETOS SILVESTROV ALIT Nekateri doma, nekateri v dežurni atužbi, drugi pa deleč po hramih zabave ln umetnosti. V kavarni na trgu bo sdlve-strovnlo lahko 250 ljudi; v gornjem lokalu stane rezervacija 400, v spodnjem pa 800 dinarjev. Spodaj bo igral orkester, pela bo Katja Levstik, mesta pa so žs vsa zasedena. — V hotelu Kandija imajo prostora m 130 ljudi. Igral bo kvintet Sandl Iz Krškega. Na razpolago sta dva monuja: po 2400 ln 2000 dinarjev. Nokaj mest po 2000 dinarjev šo ni zasedenih — V hotelu Metropol bo silvetrovanjo v vseh prostorih, prostora imajo za 320 gostov. Glasba bo v kavam, in v restavraciji. Rezervacija stane 500 din, vendar Je kavarna žo zasedena. — Na Otočcu imajo oddanih 220 sedežev. Igral bo Jazz orkester Combo, pola pa Lidija Kodr.č. Rezervacija z novoletnim memijem znaša 3800 dinarjev. Pravijo, da bi lahko M.il! še najmanl 100 sedežev, če bi J,h Imeli. — Kino Krka Je pripravil poseben program za ljudi, ki bodo pričakali Novo loto v kUKXtvornnl. Prostora Jc zn 330 ljudi. Imoll bodo tudi bife s pijačami ln Jedili tor sreomlov. Vstopnico so po 400. 350 ln 270 dinarjev. — Glasbo in Jedila po želji bodo «a 130 gfwtov Imeli tudi v Ribji rontnvraoljl. Rezorvncija 300 dJnar-jov. — V domu JI .A bo sClvestrova-njo za pripadnike armado in nU-bovo družino. V »gomHh prostorih bn hrral orkonter. Prostora le za 330 ljudi. — ce pr*toVmo Se nekaj RoaKtat, bo t Novem moste in bližnji okolici lahko v javnih lokalih silvestrovalo bLzu 2000 ljudi. Kaže, da je letos zanimanje Novomeščanov za domače lokale manjše kot prejšnja leta, saj je največ prijav, posebno v hotelih, od drugod. ■ PO VSEH TRGOVINAH Je bdi minulo dni tak promet, kot običajno v zadnjih dneh leta, ko vsakdo kupuje darila. S čestitkami so bili letos dobro založeni ln jih ni zmanjkalo, prav tako Je bilo dovolj okraskov za novoletno Jelko. Potrošniki so letos bolj zadovoljni tudi z ostalo izbiro blaga v naših trgovinah. ■ NA ritau JE BILO v ponedeljek dovolj blaga, tudi Jelk vseh velikosti. Manjšo so veljale 100 din, večje 300, 400 ln tudi 1000 dinarjev. Jajca so prodajali po 60 d-ln. solato v glavicah po 50 din, radič na merice po 60 din, motovileč na merice po 60 din, kislo repo in zelje po 120 din kg, orehe po 120 dta firkl, mleko po 70 din. sirčke po 10 din, jabolka po 130 din kg ln purane po 5000 din. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA: rodil; sta: Vera Slnđdč iz Kosove 5 — doklrico, ta Marija Plaper z Nad mlini 8 — Ksenijo. — Poročili so se: Avguštin Bučar, strojni tehnik ta Kristanovo uMce, ta Alojzija r>*man, uslužbenka iz Mačkovca; Rudo MiUinovic, podoficir JLA, ta Ivane Kap*, uslužbenka, oba 1« Noveca mesta. — Smrti ta le^cn v mentu nI bClo. Šolstvo - tokrat v luči občinskega sveta Razgovor z Adolfom Gromom, predsednikom sveta za Šolstvo in telesno kulturo pri Občinski skupščini — O ČEM JE LETOS RAZPRAVLJAL VAS SVET? — Kratko rečeno: o tem, kar je predvidel delovni program in o marsičem izven programa. Kader, štipendiranje, dopolnilno izobraževanje in stano vanja šolnikov, učni načrt in sredstva, so bili največkrat v pretresu. Vsa ta vprašanja predstavljajo (poleg več drugih) kombinacijo, ki jo je treba reševati v celota. Tako Je pogoj za pridobivanje kadra na osemletkah le zagotovljeno stanovanje. Tovrstne to-zave poznajo šole v Mokronogu, Sentrupertu, Vel. Gabru in na Mirni. Pravi čudež Je, da trenutno tega proble ma ne poznamo v Trebnjem. Svet je tudi že obravnaval osnovne teze za perspektivni program šolstva v občini. Po trebne so korekture šolske mreže, na podlagi patorih bomo dobili dokončno število popolnih osnovnih šol. O financiranju na do zdaj ustaljen način Je v glavnem razoravljal upravni odbor sklada za šolstvo (seveda pa te stvari ne smejo mimo našega sveta). Kmalu bomo obravnavali osnutek novega odloka o načelih za dodeljevanje sredstev šolam. — Razen že navedenega in drugih vprašanj je svet pretresal pouk komunalne vzgoje v osnovnih šolah oziroma ustrezen učni načrt. — JE SVET KOT DRUŽBENI IZVRŠILNI ORGAN SVOJO VLOGO ZADOVOLJIVO ODIGRAL? — V celoti ne. Prenos pristojnosti na šole se je šele začel, svet pa se je nenadoma znašel v vlogi organa, ki nima več samo posvetovalnega značaja. — KAJ PREDLAGATE V KORIST SVETA NA TEM PREHODU? — Izvrševanje prenekaterih nalog Je večkrat odvisno le od pripravljenosti članov sveta s predsednikom vred, kakor tudi od upravnih odborov šot, skladov Itd. Potreben bi bil stalen referent za šolstvo ki bi se poglabljal v problematiko šostva, pripravljal gradiva za razpravo in tako marsikaj že sam prispeval k reševanju. Vedeti moramo, da šole nimajo izkušenj v samoupravljanju, prav tako jim še ne ležijo analize, gospo darsko programiranje itd. — SO BILI DO ZDAJ STIKI Z OBČINSKO SKUPSCI NO ZADOVOLJIVI? — Zadovoljivi v mejah možnosti in izkušenj. Ce ni IHEHAMSIvi: NOVICE bilo kaj v redu, če ni pravo časno prispelo gradivo, je bil kriv ševe '-t predsednik sveta — DELA SVET PO SVOJEM PROGRAMU, ALI BOLJ IZVRŠUJE PRI SEPETANE NALOGE? — RaTTorave sveta so bile samostojne. Od časa do časa je bilo nekaj vplivov, kar pa bi v več primerih lahko imenoval sugestijo. Mislim, da pa se le ni moral podrediti smernicam določenih predstavnikov. —■ STE ODBORNIK? — Nisem. — KOLIKOKRAT STE PRISOSTVOVALI SEJAM OBČINSKE SKUPŠČINE? — Kadar je bilo na dnevnem redu šolstvo, o katerem je bilo treba dati mnenje in predloge sveta, ki je zadeve pred tem obravnaval. — VPRAŠANJE, KI STE GA SAMI IZBRALI? — Kot šolnik predlagam obravnavo učnih načrtov osnovnih Sol. Učni načrti so prezahtevni. Dobro bi bilo znanstveno ugotoviti, ali je predvidena snov primerna za dojemanje osnovnošolske mladine aH ne. Tudi naš svet je dolžan o tem reči svoje mnenje. I. Z. ] Kdo bo športnik Dolenjske? Ko štejemo zadnje dni v starem letu, ko si s prisrčnimi stiski rok želimo veliko sreče in uspehov v novem, je prav, da tudi pod športnimi uspehi in neuspehi, pod razveseljivimi vestmi in pod razočaranji potegnemo črto in izberemo najboljše. Nemška revija Interna-zionalne Sportkorespondenz je že izbrala športnika sveta v letošnjem letu. Izbira je,bila težka, kajti prav letos smo imeli dve olimpiadi. Na zimski v Innsbrucku so se posebno izkazale drsalka Skoblikova in smučarki, sestri MarieUe in Christine Goitschel. Junaki tokinjskih olimpijskih iger pa so bili atleta Bi kila A bebe in Peter Sneli ter plavalec Don Schollander. Pokazalo se je, da v očeh gledalcev in strokovnjakov še vedno največ veljajo atletika, plavanje in gimnastika. Zato ni nič Čudnega, da je plavolasi »torpedo iz Oregona«, kakor še imenujejo Dona, a svojimi štirimi zlatimi medaljami pobral največjo lovoriko. Za njim sta se uvrstila fenomenalni srednje-progaš, molčeči Novozelandee Sneli in Abebe, Id je edini v vsej zgodovini olimpijskih iger dvakrat zmagal v maratonu, tej najtežji atletski preizkušnji. ZDRAVNIK VAM SVETUJE NAŠ VSAKDANJI STRUP NIKOTIN Nikotin je strup, ki ga vsebuje tobak. Zadnje čase kadi vedno več ljudi, ne glede na spol. Občutek pomirjen j a v stalni živčni napetosti je povzročil, da je kajenje danes razširjeno po vsem svetu. Ljudje uživajo tobak na različne načine, največ kade cigarete in cigare, manj pipe, tudi njuhajo in žvečijo ga. V eni cigareti je toliko nikotina, da bi se dalo z njim, če bi ga izločili, zastrupiti do smrti najmanj deset ljudi. Vendar dobi kadilec vase pri vsaki cigareti komaj eno stotinko nikotina in zato ni nevarnosti, da bi takoj umrl. Pri zastrupljanju z nikotinom poznamo prav tako kot pri večini bolezni akutno in kronično obliko. Akutno zastrupitev je doživel vsak kadilec, ko je potegnil prve dime prve cigarete v življenju. Pred ocrni so se mu začeli delati črni kolobarji, v glavi se mu je vrtelo, postal je negotov, začelo ga je dušiti v prsih, dvigalo se mu je v želodcu, začel je močno kašlj at i in bruhati. Včasih je dobil še drisko. Tako, enkratno zastrupljenje z nikotinom ni posebno nevarno, ker ga kadilec brž sam prekine. Sčasoma pa kadilca zamika ponovna cigareta in se kajenja navadi. Navada postane stalna, zastrupljenje pa preide počasi v kronično obliko. Kronično zastrupljenje z nikotinom ima za posledico bolj ali manj močan glavobol, okvaro ožilja, ki prehranja srce in s tem v zvezi tesnobo okrog srca ali pa zbadanje pri srcu. Kadilec dobi želodčni katar, ki lahko zaradi prevelikega izločanja želodčne kisline preide v rano na želodcu ali dvanajsterniku, posebno še, ker kadilec počasi izgublja apetit in zaradi tega izpušča obroke ali pa premalo je. Kislina se pospešeno izloča in nagrize želodčne stene. Na živčevje deluje cigareta sprva pomirljivo, počasi pa se pokažejo tudi tu okvare. V zadnjem času se dosti govori in piše o kajenju in pljučnem raku. Ta zveza je dokazana. Dokazana pa je tudi slaba vest za kadilce, da jim je življenje skrajšano v povprečju za tri leta in pol. Dr. B. O. KOČEVJE: »Za košarko ni dovolj zanimanja!« Lansko jesen so v Kočevju drugič začeli s košarko. Novi Dom telesne kulture je omogočil redno zimsko vadbo, tako da so kmalu našli dovolj privržencev za to zanimivo in dinamično igro z žogo. Inž. Anton Prelesnik je zbral okrog sebe mlade fante ln dekleta ter jih začel uvajati v skrivnosti tehnike in taktike košarkarske Igre. Zanimalo nas je, kakšno je stanje v košarkarskem Kočevju. »Takoj lahko povem, da zanimanja nd dovolj,« Je začel tov. Prelesnik. »Začeli smo lansko leto, tako rekoč iz nič. Pred nami je bilo veliko dela, za nami pa le en po skus, da bi tudi Kočevje imelo košarko. Ta je bil star že več let Tradicije torej nd bilo. Zaceli smo delati z voljo ln veseljem. Lahko pa rečem, da niti mladinska vrsta niti vrsta mladink nista postavljeni na trdne temelje. Kot po vseh drugih manjših krajih, tudi nas tare jo skrbi za igralce. Ti so v ve'.Js večini dijaki. Ko končajo gimnazijo, oddidejo v Ljubljano, kjer nadaljujejo študij. Tudi pri nas je tako: še leto ali dve bodo sedanji igralca skupaj, nato pa se bodo razšli ravno takrat, ko bi lahko zaceli dosegati večje uspehe. Razveseljivo pa je, da pionirji redno trenirajo. Ima- mo čvrsto zaledje, saj vadi 20 pionirjev. 2al pa med ostalimi ni dovolj zanimanja in kočevska košarka prav gotovo ne bo še kmalu napredovala hitreje kot napreduje zdaj. Letos so tekmovali mladinci in mladinke. Prvi so igrali v okrajni ligi. V začetku so pokazali veliko mero borbenosti in dovolj znanja in so le dvakrat izgub H, v vseh drugih tekmah so zmagali. Ker paleti niso trenirali, so o:li v jesenskem delu neprijetno presenečeni: zgodilo se je obratno. Le dvakrat so zmagali in vse ostale tekme izgubili. Tako so osvojili polovico točk in zasedli peto mesto. Poudariti velja, da je bila konkurenca močno izenačena in da izmed desetih ekip ni bilo težko hsbrati le prvega ln zadnjega, ki sta se po kvaliteti precej ločila od ostalih. Mladinke so igraie v ligi začetnic. Sodelovale so — z zido-voajMm uspehom — na iveh ur-nirjih, medtem ko tretjoga v Ljubljani nd bilo. Za konec bi žeiel povedati še to, da bi bilo nadvse koristno, da bi igrali kar najpogosteje, saj/ se v tekmah tudi največ naučimo. Zato smo seveda za to, da bd organizirali zimsko prvenstvo, ki bi prav gotovo bilo dobra priprava za srečanja v tekmovalni sezoni,« je zaključil tov. Prelesnik. I. S. Pri nas, v Jugoslaviji, izbira ne bo težka. Miro Cerar je samo eden in njegova zmaga ni bila niti za trenutek v dvomih. Za najboljšega športnika Slovenije je bil že proglašen, saj njegovo ime cd bilo napisano na prvem mestu le štirikrat. To pa je tudi razumljivo, saj je bil Miro naš najuspešnejši olimpijec, razen tega pa je vzor pridnosti, marljivosti in skromnosti za vse športnike. Kot vsako leto, je tudi letos Dolenjski list sklenil izvesti tradicionalno anketo za najboljšega dolenjskega športnika. Anketa je tokrat nekoliko drugačna kot druga leta. Prav gotovo se še spominjate, da je lani zmagal Franc čermi, atletski reprezentant iz Celja, U pa je rojen t Podgori pri Prečni. Lani so lahke tekmovali za športnika Dolenjske vsi tisti, U se bul rojeni na tem področja. Letos pa smo se odločili, da bo ODBOJKA Po končanem prvenstvu so brežiški odfoojkarjj vložil, protest. Ce bo ugodno resen, bodo prihodnje leto tekmovalo v Zasavski odbojkarski lig:. m«lllllll|ltl|l!!lllll»'illliinillllllllllWlllltllllll||||||l!|i||llllll!IIIHIIIIIIIIIM m ŠAH d Obvestilo vsem novomeškim šahistom SD Novo mesto bo januarja pri. četo z rednim študijem šahovske igre za vse svoje Člane. Ura šahovske teorije bo vsak četrtek ob pol mdmih zvečer v šahovski sobi (stari pošta) za vse starostne kategorije. Predelovali bomo otvori-ter reševali šahovske probleme t ve, kombinacije srednje igre, konč. niče, študirali j>artije velemojstrov Pri tem nam bo v veliko pomoč demonstracijska šahovnica na steni, Id bo omogočila prikaz šaha 40—50 šahistom naenkrat. Hkrati obveščamo vse člane, da si ogledajo na oglasni deski na Glavnem trgu razpored igralnih dni. nečlane pa vabimo, da se včlanijo v dni. itvo. IGOR PENKO Novi tretjekategorni-ki v Novem mestu Decembra sta se končala dva turnirja, na katerih smo dobili osem novih tretjokategornikov. Borbe za najboljša mestu so bile ostre, saj se do zadnjega kola ni vedelo, kdo bo osvojil kategorijo. Na prvem turnirju Je prikazal najboljšo Igro Oorše, na drugem pa Je prosonotil Jurančič, ki Je edini -zmed pionirjev osvojil tretjo kategorijo. Rezultati: I. turnir: Golša 11,5, Sporar 11, Hrovatič 10,5, Stokanovič 10, Sfcube, Luzar ln Predovič, Kotar, Mali ln Ravbiu, Skrobl. Dzorovič, PUotič, Petelin-kar. II. turnir: Joranolč 10, Iste-nlč in Mamlč 11.5, Veno 7,5. Kobc, Klobčor J., Klobčar S.. KrošolJ, DJurašovič, Bložič ln Kristan. Do-bovšek M. ml najboljši športnik izbran le izmed tistih tekmovalcev, ki se letos zastopali barve dolenjskih klubov. Da pa bi bila izbira lažja, ker bo letos anketa prvič izvedena na ta način, vam bomo našteli nekaj imen najboljših športnikov. Veliko kandidatov Kdo bo letos najbolji! športnik DolenjskeT To je vprašanje, ki je zdaj najbolj aktualno med ljubitelji športa pri nas. Kdo so kandidati? Veliko jih je. Dolenjski šport v j-i* letih vse hitreje napreduje in z velikimi koraki lovi priključek k ostalemu kvalitetnemu športa v naši republiki. • IGOR PENKO: V lanski anketi je Igor Penko zasedel šesto mesto, takoj za našimi najbolj znanimi športniki, ki pa ne tekmujejo za dolenjske klube. Penko je prav gotovo najtesneje povezan s športom, saj je profesor telesne vzgoje na novomeški gimnaziji. Je eden najboljših novomeških ša-histov in standarden član novomeške odbojkarske ekipe, ki je letos osvojila četrto mesto v Sloveniji. Poskusil se jo tudi kot trener odbojkarjev, a iz že znanih razlogov ni uspel. Prav gotovo je tudi letos resen kandidat za najvišje mesto. • FRANC BABIC: Babic je eden najboljših jugoslovanskih vozačev spidveja. V Krškem in drugod je dosegel že več lepih domaČih in mednarodnih uspehov. V letošnjem letu nI dosegel uspehov iz prejšnjih let, posebno iz 1962. leta, je pa kljub temu še vedno eden izmed najboljših jugoslovanskih vozačev. • RUDI MRAZ: je med balinarjI prav znano ime. Dosega lepe uspehe tako na domaČih občinskih tekmovanjih kot tudi v elitni konkurenci najboljših jugoslovanskih balinar jev. • PETER JESENŠEK: je po odhodu Breskvarjeve v kranjski Triglav eden od najvidnejših plavalcev krškega Celulozarja, ki se že več let uspešno bori po vseh plavališčih pri nas. • JOŽE MRZLAK: Ze vrsto let spada Jože Mrzlak med najboljše dolenjske kegljače in je že velikokrat dosegel lepo uvrstitev tudi na večjih tekmovanjih. • MIRAN SIMIČ: Simič je eden izmed stare garde novomeških odbojkarjev, ki so dosegli največje uspehe pred nekaj leti. Letos je igral in tekmoval le v prvem delu prvenstvene sezone. • JOŽE SPLIHAL: Splihal je standarden član prve peterke novomeških košarkarjev, ki edini od dolenjskih košarkarskih klubov tekmujejo v slovenski ligi. V spomladanskem prvenstvu je igral tudi rokomet. • ZINKA VVEISS: VVeissova je že dolga leta steber Črnomaljskih r okorne tašic, ki z men.ja.jovo se srečo krmarijo v slovenski ligi. NOGOMET Tudi nogometaši že pridno vadijo. Treningi, ki so dvakrat tedensko, so presenetljivo dobro obiskani. Vsekakor kaže, da jih spomladanska sezona ne bo ujela nepripravljene. Upajo na dobro uvrstitev v podzvezni celjski ligi. OSKAR GERJEVIČ e MARJAN POTRČ: Standardni član novomeških odbojkarjev je letos tekmoval tudi v atletiki in dosegel dobre rezultate, kljub temu da se je posvetil le odbojki. • VINKO ISTENIC: Istenič je po odhodu nekaterih atletov v druga mesta trenutno najboljši novomeški atlet. Letos je dosegal dobre rezultate skozi vse leto. Kdo so ostali kandidati? Omeniti velja, da bodo v borbo za naslov najboljšega posegli tudi ne-kateri drugi športniki. Verjetno se bodo dobro uvrstili nekateri izmed rokometašev in rokometašic iz Brežic, Krmelja, Črnomlja in Novega mesta, Mesto na lestvici bo našel tudi kdo izmed strelcev, kegljačev, balinarjev in košarkarjev iz Novega mesta, kak plavalec ali balinar iz Krškega, kdo od veslačev ali Aerokluba iz Novega mesta, nekateri športniki iz Kočevja in nekateri šahisti iz dolenjskih šahovskih središč. Vsaka uvrstitev koga drugega na najboljša mesta bi pomenila veliko presenečenje. Seveda pa ne smemo pozabiti, da so prav v športu presenečenja zelo pogosta. Za sodelavce -nagrade Ob koncu velja omeniti še to, da bodo najboljši športniki prejeli nagrade Dolenjskega lista, Id jih bodo dobili februarja, ko bo časopis praznoval petnajstletnico obstoja. Seveda pa nismo pozabili tudi na tiste, ki bodo v tej anketi sodelovali. Izmed udeležencev bomo izžrebali deset sodelavcev, ki jim bomo izročili nagrade našega uredništva, časa za izpolnitev anketnega lista boste imel dovolj, ker bomo upoštevali vse tiste, ki bodo anketo za najboljšega športnika Dolenjske poslali v naše uredništvo do 1. februarja 1965. Ankete pošljite na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Novo mesto. Glavni trg S, p. p. 33. V levi spodnji kot kuverte napišite: Za športnika Dolenjske. Vojaki čestitajo Vsem dolenjskim fantom in dekletom, staršem in vsem znanim želita sreče in zdravja v letu 1965 Alojz Mura. iz Vel. Orehka in Mirko Slak iz Dobrave, ki služita vojaški rok v Zagrebu. BREŽICE: skoraj 18 odstotkov je športnikov V brežiški občini je zdaj 41 športnih organizacij z nad 4.500 aktivnimi člani, kar pomeni 17,8 ostotkov občanov. To pomeni, da je skoraj vsak šesti občan športnik. Objektov pa je nasprotno malo, še tisti, ki so, so v slabem stanju, ker ObZTK nima sredstev za redno vzdrževanje in gradnje. V občini sta dve neustrezni telovadnici, eno noogmetjio -grišče, štiri rokometna igrišča iz ugaskov in eno prav tako odbojkarsko igrišča, dve enostezni kegljišči, eno Improvizirano strelišče, nedokončan atletski stadion in novo asfaltno Igrišče za rokomet, košarko in odbojko. Veliko število članstva tn skromni objekti zahtevajo tud ustrezne kadre. Občina nima nobenega profesionalnega trenerja. Na vsako društvo pride le 0,09 strokovnega delavca. To seveda povzroča v društvih nestrokovno delo in onemogoča kvaliteten napredek. Lani je bilo telesni kulturi namenjenih 3.5 milijona dinarjev, kar je 777 din za športnika. Ta majhna vsota je v primeri z drugimi občinami kar zadovoljiva. Omeniti velja, da sta bili dve tret-jint sredstev vloženi v gradnjo športnega parka v Brežicah. Tako so se društva znašla v precejšnjih ftnančn.h težavah. Približuje se tudi smučarska sesana, zato bo treba pripraviti načrt za delo z mladimi smučarji. Zadnjo zimo je bJo organiziranih več smučarskih tečajev za mladi no. Take tečaje nameravajo prirediti tudi letos. Organiziran bo poseben enotedenski tečaj med zim-sikjni počitnicami. Na pobočju Čateža ga bodo vodili učitelji telesne vzgoje. Ob koncu bo tekmovanje v smuku, slalomu in skokih za mladince in pionirje ter v smuku in slalomu za mlad-nke in pionirke. Zmagovalci bodo dobili diplome in praktične nagrade. KOPRIVA NE POZEBE Po nedeljskem občnem zboru novomeškega Odreda gorjanskih tabornikov »Veselo sem presenečen pa tudi na vaših obrazih vidim dobro voljo in optimizem,« je rekel v nedeljo dopoldne na občnem zboru tabornikov profesor Marjan Dobovšek, ko je v razpravi poudaril, da ni pričakoval take vztrajnosti pri nekaterih vodih in četah novomeškega odreda. Brez povezave z mirnim o upravo in zaradi tega tudi brez materialne in moralne podpore so se mladi, požrtvovalni vodniki in načelniki prebijali skozi krizo, v kateri je bil Odred gorjanskih tabornikov zadnja leta. V Novem mestu je taborniških strokovnjakov dovolj, saj je šlo v trinajstih letih skozi organizacijo več kot tisoč mladih ljudi, z drugo besedo — desetina prebivalcev mesta. Kadra torej ne manjka — le dobro voljo, ki v vseh teh privržencih življenja v naravi še tli, bo treba izkopatj izpod pepela in vrniti odredu tisti polet, ki ga je nekoč imel. Vse kaže, da mislijo »stari asi« resno poprijeti. Odred bo v prihodnjem letu sodeloval na vseh večjih-akcijah Zveze tabornikov Slovenije, organiziral pa bo tudi vrsto lastnih prireditev: letni tabor, partizanske pohode, plovbo porečanov proti Beogradu, zimski tabor in terenske igre za vso enoto. Mimo tega so sklenili, da morajo biti v letu 1965 vsi člani uniformirani — lepe in cenene kroje bodo kupili s svojim zaslužkom; organizirali bodo delovne akcije in zbirali odpadni papir, steklo in železo. V svoje vrste bodo povabili pripadnike armade, na akcije pa tudi člane drugih organizacij in kolektivov. Za starešino odreda je bil ponovno izvoljen Mirko Vesel, za načelnika pa Ervin Felkl. V odredovi upravi so tudi vsi načelniki in starešine čet. predstavniki klubov ter zastopnik ■II \. podpolkovnih Niko Damjanović. Mimo samoupravljanja bodo poizkusili še z novimi oblikami dela. Program bodo sestavili skoraj povsem na osnovi partizanskih tradicij in poenostavili priznavanje taborniških zvezd (izpitov), ki so do sedaj strašile marsikoga, da ni vstopil v organizacijo. »Mladina se kvari, ker ji nudimo premalo ustvarjalnih možnosti. Vse ji prinesemo na krožniku, pa potem ni čudno, če se poleni in je pripravljena samo še sedeti v kinodvorani, pritisniti gumb na gramofonu ali pa brati nezahtevne kriminalne štorije . .« so ugotovili na zboru. Več samostojnosti, vrč naporov — pa bomo spet lahko veseli naših tabornikovi Brežiški rokomctaSi med počitkom (Foto: Gcrjevlč) RADIO. LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 12.00, 13.00, 15.00,17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 1. JANUARJA: 7.15 Novoletno jutro. 8.00. Zdravica v novem letu. 8.15 Vesele pesnt za vesele ljudi. 9.05 Mladinska radijska Igra — Tone Pavček: Čudovito mesto Nigagrnd. 10.20 Novoletni koncert Slovenskega okteta. 11.30 Dvajseto Novo leto. 12.06 Mnogo sreče! 13.30 »Vožnja na saneh«. 14.00 Danes popoldne. 16.00 Naši sodelavci — svojim poslušalcem. 17.05 Listi .z arhiva zabavnega orkestra RTV Ljubllana. 17.30 Radijska igra-Erice Palce: Zlati pil sker. 18.30 Recept za Rossinljovo uverturo. 20.00 Naš novolotnd sestanek. 21.30 Mehanlčn. virtuozi 23.05 Nočni akordi. SOBOTA, 2. JANUARJA: 8.00 Igrajo veliki zabavni orkestri. 9.05 Novoletni običaji pri nas. 9.30 Zu Novo loto — novi posnotk. 10.00 Z naših Javnih prireditev zabavne glasbe. 12.05 Kolektivi voščijo. 13.30 Novoletni domači pčle mčle 14.00 Prizori ;z Charpontlorove opere Ludza. 15.05 Ljubljanski Jara ansiuiiliel v dvorani Slovensko filharmonije. 17.05 Jugoslovanska satira. 18.00 Srečanle ■ šansoni 20.00 V soboto zvečer. 21.30 Samo zase igram blucs. 22.10 Oddaja za naše Izseljence. 23 05 Za prijetiti konec tedna. MODEMA. 3. JANUARJA: 7.40 Pogovor s poslušale. 8.00 Mladin ska radijska ltrra, Jim Bornn: Dva In dvn Je sedem. (105 Nušl poslu- šaled čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Andrej Kovač: Z drevja sa Je ust-pal sneg. 10.30 Borbene pesmi, ki so Jih peli Ponorel iz H. grupo partizanskih odredov. 11.40 Nedeljska reportaža. 12.06 Noši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II. 13.30 Za našo vas. 14.00 Danes popoldne. 16.00 Humoreska tega tedna, B. Nušlč: Povestica sestavljena * tkarjamd. 17.05 Majhen nedeljski operni koncert. 17.30 Radijska Igra Jacques Constant: General Frederic. 20.00 C. W. Gluck: OrfeiJ ln Evrldika. 21.20 Melodijo ob kaminu. 22.10 Melodije za lahko noč. 23.05 Nočni komorni koncert s skladliami slovenskih skladateljev. PONEDELJEK, 4. JANUARJA: 8.55 Za mlade radovedneže — Nada Fnjon- Prazniki na Japonskem. 9.25 Iz narodne zakladnice. 9.45 Plhnhm godim Rudolf Urbanec. 10.15 Pisan orkestralni intormezzo II. 00 N-moS prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Ctrtl Remec: Izobražoranjo gozdnih delavcev. 12.30 Virtucmt od tod ln tam. 14.05 S poti po Rusiji. 14.35 Na*, poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 17.05 Iz opernoga svela. 18.45 Družba In čas: Dr. Dolf. Kako umiramo. 20.40 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana 22.10 Molodije za luhko noč. TOREK. 5. JANUARJA: B.2S Od melodijo do molodijo. 0.2r. Prl.-oi v Jcčd Iz Bohovo opero »Mefflo teles«. 10.15 Glasbeni sojeni 11 00. Nlmnš prednosti. 12.05 Knn-ik nasvet. — Dr. Prane Ločniškar: Oblike proizvodnega sodelovanja v rjeirutninarstvu. 12.30 Iz koncertov in simtonij. 14.35 Pet minut za novo pesmico — Marjan Vodopi-vec: Mucek ln snežinka. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Na n«adnarodndh kr.žpotjih 20.20 Kadilska igra — Dagmai Niok: Beg. 23.20. Skupni program JRT — Studio LJubljana: Jugoslovanska glasba — dola slovenskih skladateljev. SREDA, 6. JANUARJA: 8.55 Pisan svet pravljic In zgodb — Dimitrij Sušarin: O psu, ld Je lovil ribe. 9.45 Igra saksofonist Srečko Dražil. 10.46 Človek in zdravje. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — dr. Danilo Furlan: Možnosti za boj prot". slani. 12.30 Pol ure z Moriom Lanzo na opernih deskah. 14.35 Kaj In kako pojo mladi poved pri nos in po svetu. 15.30 Slovenske narodno v priredbi za zbor ln orkester Karla Pahorja. 17.05 Slovenski reprotluktivn. umotrdki v preteklosti in danes. 18.15 Iz to-u- ... Radia Kopur. 20.00 Poje KUD Jože Hermonko p. v. Oustavu Rokušc. 22.10 Godala in zabavni zbori. 23.15 Jazz a plošč. ČETRTEK, 7. JANUARJA: 8.05 Jutranji zabavnd zvoki. 9.25 Glasbeni vedež. 10.15 Glasben, solem, 12.a5 Kmeti Jsto nasveti — Inž. Mirko Petmnel: O klnvnl zrtrlni in m<*m ob koncil ln znčelku leta. 12 30 Mali opoldan*, konert. 14 05 Nnši pevel v slovanskih or*> rnh. 14.35 NhII poslušalci čestitalo In no".drR'-llnjo IS.30 Pihalna jTOdba JT.A. 111.45 Jezikovni no-io-vorl 20 00 Ci/trlkov večer do-na-č.h p~rnl ln niuvvov. 21.00 Večer umetniške bes.-de 22.10 S rx> »v»vki'm! po svH'i. IS DOLENJSKI LIST Št. 52 (770) Novoletna nagradna križanka Čaka vas 50 lepih nagrad! Za novoletne praznike smo vam pripravili malo zabave — poleg veselega branja še nagradno križanko. Reševalcem smo za njihov trud pripravili tokrat kar 50 lepih nagrad: 1. NAGRADA — 10.000 DINARJEV 2. NAGRADA — 5.000 DINARJEV 3. NAGRADA — 4.000 DINARJEV 4. NAGRADA — 3.000 DINARJEV 5. NAGRADA — 2.000 DINARJEV S.—50. NAGRADA — 45 lepih knjižnih daril Izrezana križanka je kupon za udeležbo pri žrebanju! Rešitve pošljite najkasneje do sobote, 9. januarja 1965, na naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, p. p. 33, v spodnji levi kot kuverte pa posebej pripišite: KRIŽANKA. Upoštevajte: Zamazanih, nečitljivih ali raztrganih križank ne bomo sprejemali, prav tako pa na pošti ne bomo prevzemali premalo fran-kiranih kuvert! — Ne pozabite na rob križanke napisati svoj točni naslov! Vsem reševalcem nagradne križanke želimo prijetno zabavo, prihodnje leto pa bomo za tako kratkočasje poskrbeli pogosteje kot letos, saj bomo za to imeli na voljo tudi več prostora v našem domačem časniku! UREDNIŠTVO LISTA VODORAVNO: 1. novoletno voščilo (pet besed), 22. hiter, brz, 23. ime dveh držav v ZDA (severna in južna); glavno pleme severnoameriških Indijancev Sivux-ov, 24. mož s puško — pa ni vojak, niti miličnik, 25. vrsta pokrivala, 27. razposajen, živahen, nemiren, 28. časovno obdobje, ki ga prav zdaj zaključujemo, 29. osem-vrstične kitice; osmi toni v tonovski lestvici, 31. prav tak, 33. rdeči planet, 34. nalepka, listek z napisom, 36. ven nositi; nositi do kraja, 38. občudujem v pesmih, 40. velika žival, 41. del igre pri tenisu ali ping pongu, 42. jutranje oz. dopoldanske predstave, 44. -ored leti slovit golman jugoslovanske nogometne reprezentance, 45. veznik; 47. del dinarja, 88. začetnici imena in primka velikega slovenskega pisatelja (Na klancu), 49. vzklik, 50. metal, 51. druga in tretja črka, 52. kateri, 53. vrsta solate, 56. konica, 57. glavno mesto soc. republike Letonske, 59. najmočnejša karta, 61. tesen, 63. okrajšava znanstvenega naziva, 64. kratica za avtonomna pokrajina, 66. plovno sredstvo, 68. pripovedne pesmi, 69. začetnici našega lista, 70. žival, ki se giblje pod zemljo, 72. najbolj znan antibiotik, 75. gorovje v Franciji in Švici; drugo obdobje mezozoika, 77. isto kot 64. vod., 79. izraz pri nogometu, če gre žoga izven igrišča, 81. namazati z milom, 82. slika svetnika v bizantinski umetnosti, 84. sedež dolenjske občine, 86. znano obmorsko letovišče pod Učko, 87. daljši izraz za jo; 88. glagol gibanja, 90, kratica za narodno republikanski, 91. skupek čebel, 92. republika v SFRJ (dve besedi), 93. drevo s trni, 96. koc, 98. kratica za Jugoslovanska armada, 99. koralni otoki, 100. mesto, po katerem se imenuje sloviti kanal med Rdečim morjem in sredozemskim morjem, 101. poljedelsko orodje, 102. nastanejo pri gorenju, 104. ime pesnika Grudna, 105. razvojne stopnje; lunine mene, 107. osebni zaimek, 108. kratica za in tako dalje, 109. kratica za vojaška uprava, 111. isto kot 104. vodoravno, 113. NV, 115. redka kovina (znak Ce), 116. bližnja sorodnica, 1J8. doba, obdobje, 119. zbirati se v roje, 122. napolnjevati; 124. moštvo, tim, 126. oglasiti se po pasje, 128. del avtomobila, 129. priprava za merjenje glasov, 132. gora blizu Beograda z grobom neznanega junaka, 133. strupena kača, 134. gorovje na meji med Poljsko in češkoslovaško, 135. domače žensko ime, 137. če, 138. znak za prvino natrij, 193. sto kvadratnih metrov, 141. veznik, 142. predlog, 143. besedica v datumu, 144. glavno mesto Gane, 145. pustolovci. NAVPIČNO: 1. kraj na Dolenjskem, 2. dežela v Vzhodni Afriki, 3. skupen naziv za levičarske stran- ke, 4. veznik, 5. pokrita z odejo, 6. izdelek iz bombaža, ki ga rabimo v zdravstvu, 7. če, 8. kratica za mestni odbor, 9. tro-številčno število, 10. vodne živali, 11. v časopisu ali reviji objavljen spis, 12. tekstilno podjetje v Novem mestu, 13. živinska krma, 14. nikalnica, 15. kis, 16. obadva, 17. glad, 18. znak za prvino erbij, 19. reka in kraj na Dolenjskem, 20. pootavek, trava tretje košnje; 21. nastlati s smetmi, 26. poleg; mesto; konec, 28. reka v vzhodni Sibiriji; nedelavna, 30. kratica za Turistična zveza Slovenije, 32. tisti, ki nič nimajo, 35. prebivalec Kirgiške republike v ZSSR, 37. kratica za Izvršni svet, 39. grška črka; označba plovnih objektov, ki so registrirani v Piranu, 43. pokrajina v severozahodni Španiji, ki je bila včasih samostojna kraljevina, 46. vrtenje; menjavanje funkcionarjev po določenem času, 47. gostija, svatovanje; trohnoba, 52. vrsta posode za pitje, 54. denarna enota v ZDA, 55. denarna nakaznica, vrednostni papir, 56. nauk o ptičih, veda, s katero se ukvarjajo ornitologi; 58. znak za aluminij, 60. uničevanje podgan, oblastvena akcija za zastrupljanje miši in podgan, 62. industrijsko mesto na Gorenjskem, 63. zavajanje ljudstva, slepljenje ljudi, početje demagogov, 65. jabolčna jed, 67. daljši izraz za jo, 71. nasprotno od do-• mač, 72. otroški izraz za jesti, 73. pripadniki plemena, ki je živelo v naših krajih pred prihodom Slovanov, 74. znak za prvino litij, 76. mednarodni fond OZN za pomoč otrokom (kratica, pod katero je znan pri nas), 78. ptičje oblačilo; listje, 80. pol; kurz, 81. babica; deveta stopnja, 83. kurivo v železarnah, 84. slovenski pisa- telj (Bajke in povesti o Gorjancih); 85. udav; kači podoben ovratnik iz kožuhovine, 89. dve zaporedni črki abecede, 90. mesto na Dolenjskem (dve besedi), 94. znak za zlato, 95. prebivalci enega izmed kontinentov, 97. prvina, 98. pluti z vetrom, 102. travnate planjave, zlasti v Rusiji, 103. okrajšava za eventualno, 106. reka v črni gori; vrsta cigaret, 110. časomer, 112. trava druge košnje, 113. del telesa, 114. kdor vlada, 117. sozvok; način obračunavanja dohodka po storjenem delu (npr. od kosa), 120. lepo vedenje, 121. otok v Jonskem morju, domovina Odiseja, 122. najnižji tarok; 123. dva enaka soglasni-ka, kratica za označitev neznane osebe, 125. okrajšava za imenovalec, 126. nevidna zmes plinov, ki ovija zemljo, 127. ilovnat, narejen iz ila, 130. kratica za organizacijo ameriških držav; 131. žensko ime, 136. isto kot 90. vod., 138. isto kot 123. navp., 140. oznaka za avtomobile iz reškega okraja, 141. kratica za in tako. Kratke in bodičaste Zagrebška dama je pripeljala svojega sina k skladatelju Ivanu Zajcu in ponosno rekla: »Mojster, moj fant ima velik talent sa glasbo. Poleg tega ima frizuro kakor Beethoven. Prosim vas, prisluhnite, kako igra na klavir!« Zaje je pogledal fanta, ki je imel resnično velike in košate lase, in ga prosil, naj za klavirjem pokaže, kaj zna. Ko je mladec končal, je srečna mati vprašala skladatelja, kaj naj s fantom stori. Zaje pa je z ravnodušnim obrazom dejal: »Dajte ga ostrici!« Pisatelj Ante Kovačič je bil siromašen mož še kot študent, a tudi pozneje kot odvetnik. Ko ga je obiskal dr. Ivan Banjevčič, je videl, da si sam čisti čevlje. »Ali si ne moreš najeti služabnika? Mislim, da ni dobro, če si advokat sam čisti čevlje.« Kovačič pa je odgovoril: »Saj sem imel vedno dobrega služabnika: najprej mi je čistil čevlje dijak, nato študent prava, zdaj pa mi jih čisti advokat in hrvatski književnik.« * Prileten mož mu je potožil. »Eh, prijatelj, kaj naj storim? Zadnje čase mi je spomin zelo opešal.« »Posodi mi tisočak!« se domisli Matoš. Pesnik Tin Ujevič je bil zelo nereden plačevalec stanovanjske najemnine. Zato mu je gospodinja zagrozila, da ga ne bo pustila iz stanovanja, dokler ji ne bo plačal celotnega zneska najemnine. Tin pa ji pomirjevalno reče: »Vidite, gospa, tako dolga prijateljstva so tudi meni všeč.« Dalmatinec Tino Patiera je bil tenor svetovnega slovesa in filmski zvezdnik. Nekega dne mu sluga sporoči, da bi z njim rada govorila lepa in mlada dama. »Naj vstopi,« reče Tino. »Pri telefonu je,« pojasni sluga. »Pri telefonu? Človek božji, kako pa potem veste, da je mlada in lepa?« »Ker J)i sicer ne vedela za vašo skrivno telefonsko številko,« se odreže služabnik. Ko je bil Osman paša imenovan za sultanovega odposlanca v Bosni, je na potovanju počival v kristian-skem hanu (krčmi). Tam je vprašal osemdesetletnega krč-marja, koliko oblastnikov že pomni v svojem življenju. »Gospod, toliko jih je bilo, kolikor let imam.« »In kateri od njih je bil najboljši?« je vprašal paša. »Bog naj te dolgo ohrani, gospod. Nekoč so nam poslali iz Instanbula pašo, ki pa je umrl, še preden je prišel k nam; ta je bil od vseh najboljši.« NOYIH USPEHOV, OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA IN SREČE ZELI V LETU 1965 KOLEKTIV obrtnega kovinarskega podjetja dobova komunalno podjetje novo mesto želi vso srečo v novem letu vsem svojim strankam in poslovnim prijateljem, kakor tudi vsem prebivalcem novomeške občine! Delovni kolektiv hotela GRAD OTOČEC želi vso srečo in prijetno silvestrovanje vsem delovnim kolektivom, posebno pa svojim gostom! DELOVNI KOLEKTIV, ORGANI UPRAVLJANJA IN UPRAVA komunalnega podjetja trebnje želijo vsem delovnim ljudem trebanjske občine v novem letu obilo sreče in uspehov! METALNA tovarna konstrukcij, strojnih naprav, poljedelskih strojev in livarna Maribor - obrot KRMELJ SE OB VSTOPU V LETO 1965 TOPLO PRIPOROČA IN VOSCI VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO NOVO LETO! Tudi vnaprej se priporočamo svojim poslovnim znancem in strankam, katerim želimo v letu 1965 kar največ sreče in osebnega zadovoljstva! elektrotehnično podjetje novo mesto OESTILACIJA ALKOHOLNIH PIJAČ iT DANA-MIRNA HI DOLENJSKEM priporoča svoje kvalitetne izdelke vsem potrošnikom, katerim želi v novem letu vse najlepše! rudi vnaprej se priporočamo kuncem za obisk v svojih bogato založenih trgovinah in jim želimo vse srečo v novem leto! VELETRGOVINA MEBCATOB LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA GRADIŠČE-TREBNJE SREČE, NOVIH USPEHOV PRI DELU IN SE LEPŠEGA ŽIVLJENJA VSEH DELOVNIH LJUDI 2ELI V LETU 1965 KOPITARNA SEVNICA VOSCI SREČNO LETO 1965 VSEM SVOJIM POSLOVNIM SODELAVCEM, VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM NA PODROČJU DOMAČE IN SOSEDNJIH OBČIN IN VSEM OBČANOM! komunalno obrtno podjetje sevnica OBČINSKA SKUPŠČINA SEVNICA TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA PRISRČNO POZDRAVLJA VSE POTROŠNIKE NA SVOJEM OBMOČJU IN SE JIM TUDI V LETU 1965 PRIPOROČA ZA NAKUP V SVOJIH TRGOVINAH, KJER NUDI SO LIDNO POSTREŽBO IN ZMERNE CENE. SREČNO NOVO LETO! OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZK ZDRUŽENJE BORCEV NOV OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET ter vse druge organizacije in društva želijo v letu 1965 vsem občanom, članom organizacij in vsem, ki si prizadevajo za napredek občine, vso srečo ln še mnogo uspehov pri delu! SGP PIONIR NOVO MESTO SE OB NOVEM LETU PRIPOROČA VSEM INVESTITORJEM ZA NADALJNJE SODELOVANJE, KAKOR TUDI VSEM DRUGIM SVOJIM STRANKAM. NOVOLETNI POZDRAVI IN PRISRČNE ČESTITKE PA V3LJAJO HKRATI VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE DOMOVINE IN VSEM ČLANOM KOLEKTIVA! OBČINSKA SKUPŠČINA KOČEVJE «> OBČINSKI ODBOR SZDL • OBČINSKI KOMITE ZK # ZDRUŽENJE BORCEV NOV # OBČINSKI SINDIKALNI SVET • OBČINSKI KOMITE ZMS želijo t novem letu nadaljnjih uspehov v gospodarstvu in družbenih službah, ▼ kmetijstvu in na ostalih področjih, hkrati pa voščijo vsem občanom kar največ sreče in osebnega zadovoljstva! GOSTINSKO PODJETJE RIBNICA 2ELI PRIJETNO NOVOLETNO PRAZNOVANJE VSEM SVOJIM GOSTOM! V VSEH POSLOVALNICAH TRGOVSKEGA PODJETJA KRKA-BREZICE Prisrčne čestitke pošiljajo ob začetku leta 1965 vsem občanom in Jim želijo Se večjih uspehov OBČINSKA SKUPŠČINA RIBNICA OBČINSKI ODBOR SZDL -H- OBČINSKI KOMITE ZK -S- ZDRUŽENJE BORCEV NOV -H- OBČINSKI SINDIKALNI SVET * OBČINSKI KOMITE ZMS dobite vedno lepo izbiro blaga po zmernih cenah. Za nakup se priporočamo tudi v letu 1965 in voščimo vso srečo vsem svojim odjemalcem. MNOS LJUBLJANA - POSLOVNA ENOTA KOČEVJE se tudi vnaprej priporoča svojim strankam in Jim čestita za novo leto! TOVARISICAM IN TOVARIŠEM, ZAPOSLENIM V KMETIJSTVU, SE PRIPOROČA V LETU 1965 IN JIM ŽELI VSO SREČO KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA KOMUNALNA BANKA NOVO MESTO 8E TUDI V NOVEM LETU PRIPOROČA VSEM SVOJIM KOMITENTOM IN VLAGATELJEM, KATERIM NAJPRISRČNEJE VOSCI SREČE IN ZADOVOLJSTVA! SREČNO LETO 1965 ZELI VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN STRANKAM KOLEKTIV MIZARSKE DELAVNICE BROD PRI NOVEM MESTU KOLEKTIV PODJETJA AGROSERVIS Podjetje za popravljanje železniških voz DOBOVA ZELI VSO SREČO V NOVEM LETU VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE DOMOVINE! BREŽICE ZELI VSEM PREBIVALCEM SPOD. POSAVJA NOVIH DELOVNIH USPEHOV IN KAR NAJVEČ OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA Obiščite naie trgovine v Novem mestu, kjer vam bomo postregli ■ vsakovrstno konfekcijo, s pleteninami, trikotažo in Športnimi potrebščinami! V LETU 1965 ŽELI KOLEKTIV PODJETJA OBRTNIK NOVO MESTO OBILO SREČE IN ZDRAVJA! PRIPOROČAMO TUDI SVOJE USLUGE! VSEM DELOVNIM LJUDEM NA PODROČJU DOMAČE OBČINE IN VSEM KOLEKTIVOM V PODJETJIH IN ZAVODIH VOŠČIJO SREČNO LETO 1965 , OBČINSKA SKUPŠČINA HJscL$rwvnOMtn ktui BREŽICE OBČINSKI ODBOR SZDL -OBČINSKI KOMITE ZK -OBČINSKI SINDIKALNI SVET - ZDRUŽENJE BORCEV NOV IN OBČINSKI KOMITE ZMS KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE INLES RIBNICA NA DOLENJSKEM želi vsem poslovnim prijateljem Se mnogo uspehov t novem leta ter pošilja prisrčna novoletna voMOa tudi vsem delovnim ljudem Ribniške doline! ZORA LESNA PREDELOVALNA INDUSTRIJA črnomelj VOSCI VSO SREČO V LETU 1965 V IMENU VSEH OBRATOV: ŽAGA -MIZARSTVO -GALANTERIJA OBRAT SEMIČ VSEM BELOKRANJCEM 2ELI SREČNO NOVO LETO PEČARIJA GRADAC KMETOVALCEM NA SVOJEM PODROČJU ZELI VSO SREČO kmetijska zadruga metlika ribja restavracija novo mesto NUDI VSAK DAN VEC VRST SVE2IH RIB TER DRUGA JEDILA IN DOBRA DOMAČA VINA. SVOJIM GOSTOM ČESTITA DELOVNI KOLEKTIV ZA NOVO LETO! VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM ZELI GRADBENO PODJETJE SAVA-KRŠKO SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1965! DELOVNI KOLEKTIV, ORGANI UPRAVLJANJA IN UPRAVA RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA kanižarica 2 ELIJO VSEM RUDARJEM V NASI DOMOVINI KAR NAJVEČ USPEHOV PRI NJIHOVEM NAPORNEM DELU, HKRATI PA VOSCI VSE DOBRO VSEM BELOKRANJCEM DOMA m V TUJINI! SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ZI DAR-KOČEVJE SE TUDI V NOVEM LETU PRIPOROČA ZA NAROČILA IN 2ELI VSEM SVOJIM POSLOVNIM ZNANCEM, KAKOR TUDI DELOVNIM LJUDEM, KAR NAJVEČ SREČE IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA! USPEŠNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1065 2ELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN SE JIM PRIPOROČA PETROL POSLOVALNICA BREŽICE S SERVISI: BREŽICE, ČATEŽ, KRŠKO bi SEVNICA TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO TRGOPROMET KOČEVJE ČESTITA OB VSTOPU V LETO 1965 VSEM SVOJIM STRANKAM IN SE JIM TUDI V BODOČE PRIPOROČA ZA NAKUP V VSEH SVOJIH PRODAJALN AH! Uspehov polno in srečno leto 1965 želi »DOM« — Ljubljana, poslovna enota SUHA ROBA-sodražica 4fe sncovnomk htul KOMET-METLIKA PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE IZDELKE, PREDVSEM OTROŠKA OBLAČILA IN VSAKOVRSTNI NEDRČKE TER 2ELI VSEM POTROŠNIKOM USPEŠNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO! KoMeT KOMET I.Z.METLIKA PREBIVALCEM METLIŠKE OBČINE ŽELIJO VSO SREČO V NOVEM LETU: MESARIJA PEKARIJA FOTO-kINO METLIKA V imenu vseh svojih poslovalnic žeti cenjenim strankam m poslovnim prijateljem, srečno, zadovoljno in novih uspehov polno leto 1968 TRGOVSKO PODJETJE JELKA-RIBNICA KOČ £ VIK, AVTO KOČEVJE DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA PRISRČNO VOSCI ZA NOVO LETO VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, KATERIM SE PRIPOROČA-ZA NADALJNJE SODELOVANJE, HKRATI PA POŠILJA NOVOLETNA VOŠČILA VSEM PREBIVALCEM OBČINE KOČEVJE! OBČINSKA SKUPŠČINA METLIKA OBČINSKI ODBOR SZDt -fr OBČINSKI KOMITE ZK ZDRUŽENJE BORCEV NOV # OBČINSKI SHHMKAINI SVET OBČINSKI KOMITE ZMS voščijo vsem delovnim ljudem t občini ln jim želijo t letu 1965 kar največ uspehov pri delu ter osebnega zadovoljstva! Vsem investitorjem, posebno pa delovnim kolektivom in delovnim ljudem domače občine želi vso srečo v novem letu kolektiv belokranjskega gradbenega podjetja črnomelj I m v INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO POŠILJA OB ZAČETKU LETA 1965 NAJTOPLEJŠE ČESTITKE IN ISKRENE 2EDE ZA DOSEGO LEPŠIH PROIZVODNIH USPEHOV VSEM DE LOVNIM KOLEKTIVOM NA DOLENJSKEM, V BELI KRAJINI IN V SPOD. POSAVJU. OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA IN SREČE PA VOSCI VSEM OBČANOM NA TEM PODROČJU! KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO KOČEVJE ZELI V IMENU VSEH SVOJIH OBRATOV SREČE, USPEHOV IN ZADOVOLJSTVA 1 V NOVEM LETU. HKRATI POŠILJA ISKRENE POZDRAVE VSEM TOVARIŠEM IN TOVARISICAM, ZAPOSLENIM V KMETIJSTVU IN GOZDARSTVU! KROJAŠKO PODJETJE KR0JAC-N0V0 MESTO ZELI V LETU 1965 VSEM DELOVNIM LJUDEM, ZAPOSLENIM V DRŽAVNEM IN ZASEBNEM SEKTORJU, KAR NAJVEČ SREČE IN USPEHOV. KOLEKTIV KRKA NOVO MESTO KAVARNE NOVO MESTO NA GLAVNEM TRGU Z NOVIM, SODOBNO UREJENIM LOKALOM, ČESTITA VSEM SVOJIM GOSTOM ZA NOVO LETO IN JIH VABI NA PRIJETNO SUVESTROV A NJE! ŽELIJO V NOVEM LETU VSE NAJLEPŠE VSEM DELOVNIM LJUDEM, SE POSEBEJ PA VOŠČIJO SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, KATERIM SE PRIPOROČAJO ZA NADALJNJE SODELOVANJE! DELOVNI KOLEKTIV, ORGANI UPRAVLJANJA IN UPRAVA (( TOVARNE ZDRAVIL V TEM TEDNU VAS ZANIMA RENAULT*! 845 ccm — 32 KS — 110 km h 6 1/100 km HITER — STABILEN — UDOBEN PO IZJEMNO NIZKI CENI 735 dolarjev in 605 000 din 5 vrat — Brez mazanja — Vse prestave sinhronizirane — Obsežen prostor za prtljago: 480 dm* — Posebno zaščiten proti rji — Vzdrževanje zelo ekonomično Stalno v zalogi tudi tip B-8 Major po ceni 1125) in 890.000 din — Takojšnja dobava — Nadomestni deli in servisna služba v vseh večjih centrih države. Zahtevajte informacije pri COSAAOS LJUBLJANA, CELOVŠKA 34 Tel. 33-141 E5deusW koledar Petek, 1. januarja — Novo leto Sobota, 2. januarja — Makarij Nedelja, 3. januarja — Genoveta Ponedeljek, 4. januarja — Angela Torek, 5. januarja — Simeon Sreda, 6. januarja — Mojmir Četrtek, 7 januarja — Zdravko Ob težki izguba dobre in skrbne mame, sestre, tete in stare mame FRANČIŠKE GRM0VŠEK - iz Dolge vasi pri Kočevju ae naj topleje zahvaljujemo vsem vaSčanom, posebno pa dobrim sosedom, ki so nam priskočili na pomoć v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi vsem delovnim ln ostalim organizacijam za darovane vence Ln spremstvo na zadnji poti. Žalujoče družine: Grmovšek, Kobala, Zupančič in ostalo sorodstvo Vsem, ku so počastiti spomin, sočustvovati z nami in spremljali na zadnji poti BURGARJEV0 MAMO iz šmihela pri Novem mestu izrekamo toplo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Vodniku in dr. Jenku, ki sta ji v času njene bolezni lajšala trpljenje, vstm. ki so počastili njen spomin na mrtvaškem odru, številnim darovalcem cvetja in vencev, posebno pa kolektivoma in sindikalni podružnici podjetja »Krojač« in Tovarn; zdravil »Krka«, nadalje vajenski Sodi, razredu oblačilne stroke in krajevna organizaciji Rdečega križa. Hvala vsem znancem in prijateljem za številno udeležbo in sočustvovanje ob slovesu nase mame. Žalujoča družina Novoletno voščilo v-r-m prijateljem, znancem in bralcem Dolenjskega leta žedd srečno, zdn.vo -n še uspešnejše novo leto 1965 Vladimir Prezelj lz Ortneka ČESTITKA Ljubljeni ženi in mami Olgi špringer iz Gabra pri Semiču za njeno 50-letnico iz srca želijo vso srečo, posebno pa ljubo zdravje in kličejo na mnoga leta mož Matija in sinko Matiček ter DerganČevi! PRODAM malo rabljeno kuhinjsko opremo. Kristanova ulica 2/II. Novo mesto. PRODAM vprežni koruzni sejal-nik ln enofazni električni motor 2 KM. Matija Panjan, Podlog 3, Dragatuš. PRODAM motorno slamoreznico s pukavnikom. Pavel 2efran, Got-na vas 20, Novo mesto. MLADA ZAKONCA Iščeta enosob-no stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Dam nagrado 70.000 din. Naslov v upravi Usta. 780/64 CENJENE STRANKE obveščam, da bom 1. januarja 1965 odprl na Poti na žago 1 (prejšnji Seid-lovi žagi) avtakleparsko delavnico. Opravljal bom vsa v stroko spadajoča popravila na motornih vozilih Postrežba hitra ln solidna. Vsem strankam želim srečno novo leto 1965 in se priporočam. Avgust Modic, Pot na žago 1, Novo mesto. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter In žolča ali ostalih prebavil? i Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava. V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju »Hmeljnik« — telefon 21-129 in »Standard« — telefon 21-158. SOBO ODDAM moškemu. Naslov v upravi lista. 781/64 . 50-LETNI USLUŽBENEC, osamljen, dobro situiran, s stanovanjem poroči tovarišico. visoko, čedno, od 40 do 45 let. Ponudbe poslati Cofuta, poštno ležeče Koper. Črnomelj: 1. in 3. januarja ameriški film »Veseli klub mladih«. 5. m 6. januarja ameriški film »Živim za tebe« Kočevje — »Jadran«: 2. in 3. januarja ameriški film »Konjeniki«. 4. in 5. januarja francoski film »Upor ob jezu«. 6. in 7. januarja ameriški fiim »Rio bravo« Kostanjevica: 1. januarja ameriški barvni film »Oko za oko«. 3. januarja angleški film »Zaliv tihotapcev« Metlika: 2 in 3. januarja ameriški film »V svetu komedije«. 6. in 7. januarja poljski film »Nocoj bo umrlo mesto« Predgrad: 31. decembra 1. januarja nemški film »Zvezda Ria«. Ribnica na Dol.: 1..2. in 3. januarja japonski film »Zaradi ljubezni« Straža: 2. in 3. januarja ruski film »Aleksander Nevski« Trebnje: 1. januarja italijanski film »Sedem .zzivov«. 2. in 3. januarja francoski film »Ugrabitev Sabink« Novo mesto — »Krka«: 1. do 3. januarja ameriški film »Past za starše«. 4. in 5. januarja ameriški film »Zmagovalci«. 6. in 7. januarja ameriški film »V svetu komedije« Sod razi ca: 2. in 3. januarja angleški film »Cas brez usmiljenja« Stara cerkev: 31. decembra in 1. januarja jugoslovanski film »Svojega telesa gospodar«. 2. In 3. januarja češka film »Alibi ni dovoljen« POTUJOČI KIK0 KOČEVJE predvaja ameriški barvni film »Karneval v Orleansu«: 2. januarja ob 16. uri v Dolgi vasi; ob 19. uri v Črnem potoku; 3. januarja ob 15. uri v Travi; ob 18. uri v Podpreski in slovenski film »Naš avto«: 2. januarja ob 19. url v Starem logu; 3. januarja ob 13.30 v Prevolah; ob 16. uri v Strugah in ob 19. uri v Polomu. Pozdrav iz Prištine Branko Cretnik, Daniel Vrhovnik, Franc Gorišek in Janez Zupančič, ki služijo vojaški rok v Prištini, pošiljajo prisrčne novoletne čestitke vsem bralcem našega lista, domačim in znancem. Novoletne želje Prisrčne novoletne pozdrave in čestitke pošiljata vsem svojcem, znancem ln mladini vojaka lz Splita: Jože Majcen, doma iz Mokronoga, in M. 1'rrdovič iz Metltke. Vojaki v Karlovcu se ob novem letu spominjajo domačih, znanih fantov in deklet ter vseh svojcev, katerim želijo v letu 1965 šo več uspehov in osebnega zadovolj. stva Albin Stefančlč iz Črneče vasi, Lojze Pirkovlč iz Ore-hovlce, Martin Kuinik iz Stavce vasi, Jože Gliba lz Gra-denca in Alojz Dragan iz Roj. Prikolica po nasipu 24. decembra ob 5. uri se jo na avtomobilski cesti pri Gmajni pripetila težja prometna nesreča. Tovornjaku KP-28-54, ki ga je vozil Jože Požar iz Kopra, se Je zlomila vlečna os, tako da se je odtrgala prikolica 11-60-KP, naložena z be-tonitom. Prikolica Je zavila s ceste in se prevrnila na nas. Škodo so ocenili na GO.OOfl dinarjev. 2 milijona škode -voznik v bolnišnico Na avtomobilski cesti pri Ponikvah se Je 24. decembra ob 1.30 tovornjak CE-60-57 z voznikom Ludvikom Kramplom zaletel v tovornjak ZG-193-36 s prikolico 18-25-ZG, k. ga Je vozil Ivan MilkoviO. Nesreča Jo terjala za okoli 2 milijona dinarjev gmotne škodo, voznika Krampla pa so odpeljal, na zdrnvllr-nle v bolnišnico. Osebni avto na kolovozni poti 27. decembra ob 21. url je z zasnežene avtomobilske ceste pri Čatežu zdrsnil osebni avto ZG-137-57, ki ga Je vozil Ivan Belan. Vozilo Je vrglo na kolovozno pot. Pr. tem je bil Belan lažje, Zvonko Grbao pa teže poškodovan. Gmotno škodo so ocenili na 450.000 dinarjev. Osebni avto na njivi Na avtomobilski cesti pri kraju Pece je osebni avto NM-28-43, ki ga Je vozil M_tja Leber, po zanašanju vrglo s cestišča, da se je prevrnil. Škode Je za 80.000 din. Tat je prišel okoli polnoči V noči od 24. do 25. december je neznanec vlomil v stanovanje Marijo Gacnlk v Podlipl pri Žužemberku ln odnesel večjo vsoto denarja. Gačnlkova Je bila v tem času zdoma Krivca Iščelo. Matični urad Novo mesto V času od 21. do 28. decembra je bilo rojenih 17 deklic in 17 dečkov: Poročili so se: Stjepan Fe-renec, tesar iz Ferencev, in Marija Kump, delavka iz Stranske vasi; Janez Krnc, poljedelec iz Zlo-ganja, in Danijela Kovačič, polje-delka iz Osrečja; Tomislav Aksen-tijevlć, delavec, in Marija Turk, delavka, oba iz Zaloga; Maks za-grd, trgovski pomočnik iz Kamnika, in Jožefa Rozenberger, šivilja Iz Crmošnjic; Marijan Mikec, uslužbenec iz Mihovca, in Vida Grubar, trgovska pomočnica iz Šentjerneja: Bojan Avsec, uslužbenec iz šmihela, in Vera Draku-ljč, učiteljica iz Vinice; Jože Golobic, delavec, in Marija Zelingar, kmetovalka, oba z Dolža, Alojz Zupančič, ooljedelec s Slančjega vrha, in Štefanija Stušek, gospodinja iz Tržišča; Franc Kotar, ključavničar iz Jordan kala, in Štefka šaJehar, uslužbenka iz Breze; Božidar Kočevar, strojni inženir iz Jesenic, .n Marija škedelj, uslužbenka iz Rožnega dola. — Umrli so: Franc Vidmar, kmet iz Petan. 56 let: Jožefa Hofer. delavka iz Črnomlja, 41 let; Anton Cejnar, kmet iz Križevske vasi, 72 let; Neža Jamnik, gospodinja lz Male Strmice, 43 let; Biserka Bradica, otrok iz Blatnika, 3 mesece; Cecilija Burgar, gospodinja iz šmihela, 84 let; Frančiška Berus, užitkarica iz Kuzarjevega kala, 80 let, in Martin Bartol, osebni upokojenec te Vel. Cerovca. 57 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Terezija Mikec iz Irce vasi — Lidijo, Marija Bizjak s Trebanjskega vrha — Dušana, Zofija Radič iz Pasja — Sta-nislavo, Frančiška Levstik iz Pod-gore — Milana, Stanislava Zupančič iz Drganjih sel — Branka, Marija Grsič iz Metlike — Andreja, Ana Hočevar iz Cilpaha — Rudija, Milka Popovič s Hrastja — Vlasto, Katica Aliilovlč iz Leskovca — Vlada, Angela Gorše iz Crešnjevca — Leopolda, Ana Klevišar iz Gornjega Suhadola — Štefana, Alojzija Kastelic lz Gotne vasi — Silvo, Marija Gačnlk iz Pavle vasi — Majdo, Anica Klopce iz Krasnice. — Antona, Ana Bučar iz Loke — Silvestra, Marija Slmc lz Šentjakoba — Štefko. Katica Juršak iz Kanl-žarioe — Darinko, Darinka Slak iz Dečje vasi — Tomaža, Terezija Pa-deršič iz Dolnjega Suhadola — Srečka. Danica Maležič iz Trebnjega Barbaro. Pepca Zore Iz Malkov-ca — Marjana, Breda Jerman iz Omamlja — Alena, Ana Mlakar a Stare Bučke — deklico, Erna Dulo iz Hruševca — deklico, Marija Erlah iz Stopič — dečka, Anica Pekolj iz Račjega sela — deklico in dečka, Ljudmila Mikulič iz Velikih Brusnic — dečka, Karolina Berus iz Dolnjega Mraševa — dečka, Jožefa Jerman lz Broda — dečka, Karolina Košir iz Bušinje vasi — deklico. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnic, rodile: Darinka Ajster iz Krške vasi — Antona, Anica Ko-dela iz Krškega — Suzano, štefica Strgar iz Slogonskega — Jožico, Elizabeta Pinterič iz Cemehovca — Jožico, Ana Tkalčič iz Crešnjevca — Stanka, Marija šekoranja iz Orešjega — Brdgito, Marija Blaže-vič iz Gaberja — Irmo, Danica Je-lovšek iz Krškega — Branka, Marija Glogolja iz Trstena — Dušana, Milica Mokrovič iz Kraja Gornjega Jasmanko, Božena Pleterski iz Zdol — Danijela, Ema Vodeb iz Dolenje vasi — Milana, Anki ca Planine iz Vukovega sela — Zdenka. DELOVNI KOLEKTIV VODNE SKUPNOSTI DOLENJSKE NOVO MESTO VOSCI V LETU 1965 VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM VSO SREČO! VSEM PREBIVALCEM METLIŠKE OBČINE, POSEBNO PA LJUDEM V OKOLICI SUH0RJA, ZELI VSO SREČO V NOVEM LETU DELOVNI KOLEKTIV Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici. Janez Mesojedec, sin posestnika iz Kompolja, se je s sekiro vsekal v prst leve roke; Terezija Kolenc, ožitkarlca z Malega vrha. je padla in m poškodovala hrbtenico; Jožetu Kozincu, mlinar ju z Metnega vrha, je v mlinu jermen poškodoval glavo; Neža Mramor, gospodinja z Dečjega vrha, je padla in si poškodovala desno nogo; Jože Lužar. sin želez-n-čarja iz Dolenje vasi, je padel na žebelj in si poškodoval levo nogo; Anton Pavlic, delavri^pi-Kladja, je padel in si poškodoval desno nogo. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Vlado Jemeršič, sin posestnika, se je pri lovu obstrelil po levi nogi; Marija Pinterič, žena delavca z Blzeljskega, se je poparila s kropom po nogah in rokah; Josipa Rešctarja, delavca lz Laduča, je nekdo napadel in mu prizadel poškodbe po glavi; Zdenko Zagraj-šck, gradb. delovodja iz Krške vasi, je padel s kolesom in si poškodoval glavo; Alojzijo Domitrovič, posestnlco z Blzeljskega, je nekdo povozil s kolesom in ji prizadel poškodbe po glavi in rebrih; Neža Bogolin, posestnica z Libne, je padla v sobi in si poškodovala desno roko; Jelko šintič, snaho posestnika iz Gornje vasi, je hotel nekdo pretepsfc.. Pri tem skočila čez balkon m si zlomila obe roki v zapestju. Franc S mit, upokojenec lz Ledine, Je padel s kolesom In si poškodoval glavo in desno roko; Anton Valenček, delavec lz Brezine, Je padel s kolesom in si poškodoval desno nogo. „ISKRA" Kranj Tovarna kondenzatorjev SEMIČ P 0 SI' J A ISKRENE NOVOLETNE ČESTITKE IN POZDRAVE VSEM DELOVNIM LJUDEM, POSEBNO PA PREBIVALCEM SEMIČA IN NJEGOVE OKOLICE Lesno predelovalne industriie ..LEPIŠ" SUHOR UPRAVNI ODBOR PODJETJA »0PREMALES« NOVO MESTO razpisuje sledeča PROSTA DELOVNA MESTA: 1 VODJE gospodarsko računskega sektorja Zahtevana strokovnost v knjigovodski smeri: diplomiran ekonomist ali s srednjo ekonomsko šolo in z večletno prakso na vodilnem delovnem mestu v knjigovodstvu; 2 TEHNOLOGA - KALKULANTA za dela v pripiravi dela Zahtevana strokovnost: lesno industrijski tehnik ali drugače strokovno usposobljen s prakso na podobnih delovnih mestih; 3 VODJE izmene za delo v proizvodnji pohištva Zahtevana strokovnost: lesno industrijski tehnik ali drugače strokovno usposobljen s prakso na podobnih delovnih mestih. Razpis velja do zasedbe. — Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Stanovanja podjetje nima. — Interesenti naj navedejo v vlogi opis dosedanje zaposlitve, izobrazbo in svoje morebitne pogoje. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Bi* Oče, Cmomolj, Kočevje Metlika Novo mesto Ribnica Sev niča tn Trebnje UREJUJE, UREDNIŠKI ODBOR. Tone Gosnik c glavni Ji odgovorni urednik), Rla Bačer France Orlvec Milo* Jnkopec Marjar. Moskon Jožica lepper In Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek - Posameariu številka JO dan — Let nt naročnina 1200 din. polletna 000 din; plačljiva )o vnaprej Za Inozemstvo 24O0 din - TekočI račun pri podružnici NE v Novem mestu- 106-11-608-11 - NASLOV UREDNIŠTVA iN UPRAVE Novo mesto Glavni trg S — Poštni predal 33 -Telefon 21-227 - Rokopisov ln fotografij ne vračamo -TISKA i-«.«n>!«no podli■•!,. DEIO v Ltubllam JANUAR FEBRUAR marec april 1 P Novo leto 2 S Makarij© 1 P Ignacij © 2 T Marija 3 S Blaž 4 ć Bojana 5 P Agata 6 S Dora 1 P Albin 2 T Pust 3 S Milena © 4 Ć Kazimir 5 P Poljanka 6 S Danica 3 N Genovefa 4 P Angela 5 T Simeon 6 S Mojrnir 7 Ć Zdravko 8 P Maksim 9 S Julijan 7 N Ksenija 8 P Janez 9 T Polona 5 10 S Dušan 11 Č Zvezdana 12 P Damjan 13 S Katarina ■ 2 c Blanka 3 p Franc 4 s Barbara 5 n Stojan 6 P Miklavž 7 T Urban 8 s Marija © 9 c Savica 10 p Smiljan 11 s Danijel 12 N Aljoša 13 P Lucija 14 T Vojmir 15 S Kristina (J 16 c Albin 17 P Lazar 18 S Rastoje 19 n" Urban 20 p Svetozar 21 T Tomaž 22 S Dan JLA © 23 Č Vlasta 24 P Eva 25 S Darko 26 N Štefan 27 P Janez 28 T Živko 29 S Tomaž 30 C Branimir 31 P Silvester 1