64 J U L I J 2010 ALPINISTI^NA TEHNIKA A lpinistična naveza se v steni praviloma varuje z vrvjo. Pri tem so sidrišča bistveni varnostni element, ki predstavlja povezavo med navezo in steno. V našem prvem prispevku o sidriščih bodo predsta- vljene osnove za izdelavo sidrišč na zanesljivih fiksnih točkah. V pri- hodnjem prispevku pa bomo predstavili principe izdelave sidrišč pri fiksnih točkah slabše kakovosti. n a Men sidrišča Sidrišče torej predstavlja enega ključnih elementov v sistemu va- rovanja, ki ga uporabljamo pri plezanju v gorah in pri plezanju dalj- ših športnoplezalnih smeri. Glede na raznolikost pogojev, ki vladajo v stenah, je jasno, da mora biti sidrišče prilagojeno situaciji, predvsem pa mora biti varno. Osnovno načelo naj bo funkcionalnost in enostav- nost izdelave. Naloga vsakega sidrišča mora biti zagotavljanje varne- ga stika naveze s steno in zaustavljanje morebitnega padca. Enega sa- mega pravila pri izdelavi sidrišč torej ni, praksa in številne raziskave pa so v zadnjih letih pripeljale do novih spoznanj, ki se upoštevajo v sodobni alpinistični tehniki. Vrste sidrišč in K a Ko Vost fi Ksnih toč K Sidrišča se v osnovi ločijo glede na število in zanesljivost fiksnih točk, katere jih sestavljajo. Fiksne točke so tiste, ki navezi omogočajo varen stik s steno. So različne in so bodisi že nameščene v steni bodisi jih namestimo sami. Predstavljajo jih lahko naravne danosti (skalne luske, mostički, drevesa, itd.) ali pa ustrezni pripomočki, od katerih so najbolj poznani klini, poleg njih pa še svedrovci, zatiči, metulji, itd. Nji- hova nosilnost se lahko bistveno razlikuje – kakovostni svedrovci zdr- žijo obremenitve nad 20 kN, stari klini pa lahko izpadejo že ob moč- nejšem potegu z roko! Zato je potrebno pred izdelavo sidrišča vedno preveriti kakovost fiksnih točk in po potrebi dodati nove. oP re Ma za izdela Vo Praviloma za izdelavo uporabljamo sešit najlonski trak, dolg vsaj 120 cm. Pri tem je pomembno, da je trak širok vsaj 12 mm. Ožji trako- vi, izdelani iz zelo togih aramidnih vlaken (dyneema, spectra), imajo nižji prag trganja in taljenja, pri uporabi vozlov in ob drgnjenju preko ostrih robov pa se njihova nosilnost lahko zmanjša tudi na manj kot 10 kN. Za izdelavo sidrišč je uporabna tudi glavna vrv ali pa vsaj 7 mm debela pomožna vrvica. s idrišča na zaneslji Vih toč Kah Kot zanesljive v našem primeru obravnavamo točke z nosilnostjo vsaj 10 kN. Največkrat so tovrstna sidrišča izdelana iz dveh točk, ponekod, pred- vsem v športnoplezalnih smereh, pa so na sidriščih nameščeni enostavni sidriščni svedrovci oz. obroči, ki omogočajo izdelavo enotočkovnega sidri- šča. Sidri{~a v skali – 1. del  Aljaž Anderle, Tadej Debevec 1  Georg Sojer 2 µ Tomaž Jeras Slika 5: Izdelava bičevega vozla z obema pramenoma traku – v vponko z matico vpnemo še končno zanko traku. Slika 1: Sidrišče na eni zanesljivi točki – svedrovcu Slika 2: Izdelava sidriščnega vozla (dvojni najlonski vozel) 1 Gorska vodnika IFMGA. 2 Skice iz skripte Übersicht Standplatzbau, Chris Semmel DAV, julij 2009. 65 1. Enotočkovno sidrišče – slika 1 To je najenostavnejša različica sidrišča, kjer nam za vez s steno služi samo ena zanesljiva točka. Poleg sidriščnih svedrovcev je to lahko tudi dre- vo, skalni blok, mostiček itd. Za izdelavo ne potrebujemo veliko materiala, pogosto le dve vponki – v eno se privežemo, v drugo pa varujemo. Vponki sta lahko vpeti vzporedno (ena poleg druge) ali pa ena v drugo. V primeru, da imamo vponki vpeti eno v drugo, moramo paziti na to, da nam ob mo- rebitni obremenitvi varovalna vponka ne nalega na vratca sidriščne vpon- ke, zato jo vpenjamo na notranjo stran – proč od vratc, hkrati pa v smeri napredovanja našega soplezalca. 2. Sidrišče na dveh zanesljivih točkah Če imamo na voljo dve fiksni točki, od katerih je vsaj ena 100 % zane- sljiva, ju povežemo med seboj z zaporedno vezavo, ki se izvede z najlon- skim trakom (slika 4) ali z glavno vrvjo (slika 3) in lahko regulira z bičevim vozlom. Za centralno točko sidrišča nam lahko služi vponka ali pa sidriščni vozel, ki ga izdelamo iz najlonskega traku (slika 2). Centralna točka se nahaja neposredno ob izbrani fiksni točki in jo pred- stavlja vponka ali pa zanka sidriščnega vozla. Sidriščni vozel vpnemo v vponko z matico v izbrano točko, nato pa trak z bičevim vozlom fiksiramo v drugo, rezervno točko. Povezava med točkama mora biti napeta, kar do- sežemo z regulacijo bičevega vozla. Bičev vozel lahko izdelamo z enim pra- menom traku ali z obema, pri čemer moramo nato v vponko z matico vpe- ti še končno zanko traku (slika 5). Pomembno je, da je medsebojna vezava izvedena tesno, da je primarna fiksna točka prednostno obremenjena, re- zervna fiksna točka pa v primeru delovanja zelo velikih sil podpira primar- no ali pa celo prevzame obremenitev, če bi prišlo do njene izpulitve. m Opomba: Omenjeni podatki so namenjeni poznavalcem in niso vseobsegajoči. Pravilna uporaba omenjene alpinistične tehnike zahteva ustrezno izobraževanje in razumevanje postopkov in ukrepov varovanja, uporabe opreme in gibanja naveze, ki si ga lahko pridobite v različnih programih izobraževanja na planinskih društvih, klubih in pri gorskih vodnikih. Slika 3: Zaporedna vezava z glavno vrvjo Slika 4: Zaporedna vezava z najlonskim trakom Slika 6: Nekatere različice zaporedne vezave dveh fiksnih točk. Prednostno obremenjena je ponavadi zanesljivejša točka, ki pa ni nujno nam najbližja. Tak način izdelave sidrišča se najpogosteje uporablja tudi v ledu.