III. leto. Štev. 46. 1916. November 12. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . . . 6 K. Dobijo se Novine. Marijin Kot i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k temi moro pošilati. za naročnike Marijinoga lista, jé Novin cena če se jih od štirah več na eden naslov počila, domá 2 K. v Amerike vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falntn je domi za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Okornost. ,,TanáÍ to držali, kak bi mogli zgrabiti Jezuša v reči.* Mát. 22. Betnlia, edno potrdjeno mesto Israela, je že svoje slednje dnéve živelo. Holo-fernes je z močnov vojskov obseo okoli njega vse potí pa človek ne mogeo več vö ne ijotrí. te so poglavárje mesta skončali, ka či njim ne pride pomoč od nikod, prek dájo mesto neprijáteli, kda med njé stopi pobožna dovica Judita ino se ponüdí, ka ona ešče skuša níkelko za svojo doma,čijurf-*-*"“' Oblekla se je na to v svojo nájbolšo obleko, Šla je prek v tábor neprijátela, pa Bog njoj je pomagao: Drűgo ütro je z krvávov glavov voj Vode nepríjá-telske vojske prišla domo ino tak re-šíla svoj dom i svoje lüstvo. Vu velkoj, tak se ti vidi, ka že v sledili oj sküšnjáví si ti tüdi že, moj lübi krščenik! Šatan te z močnimi škram-plami drží. Na tom si že, ka bi boj nehao i tvojem srci pa bi se z cela prekdao neprijáteli, ár tak mísliš, ka je že tak vse zamán. Pregloboko si že spadno, práviš, kak pa ka bi tebi bila ščé pot povrnenja. Pa ti právim: Ne mešaj se! Živé ešče on, ki je Juditi na pamet dao njéno zveličávno miseo; čuva te on, ki je njoj pomogeo v vsoj čistost! glavo vzéti strahovitnomi Holo-ferneši. Pa što je té? On ísti, ki je v noči pohodo Nikodemusa, je počakao samaritansko ženo, odpüščenje dao Magdaleni pa ki je ešče na slednje tű na zemli z milim okom pogledno na kríži v grli pekla stojéčega razbojnika. Tvoja vüra tüdi príde — ne bo pre-kesno, ne boj se, Či ga razmíš i se njemi podášJ V Kristuši se je ne vkano ešče nikdár nišče, či je samo iskrico lübézností meo do njega. Vüpa j se ino ga prosi pomoč pa v kem vékšoj nesreči si ti, ali düša tvoja, tem prle ti príde na pomoč. » To pa je, na videz nájgrozovítejší ali vendar najveselejši Návuk boži, ka proti voli človeka nanč Bog ne more njega zveličati. Človek, šteri se pozá-vanji božemi vsikdár protipostávla, ne more zveličati bitk Kde je pa te bože smilenje, me pi-taš! Pa Bog ne bi mogeo človeka prisíliti na pokoro z ednim slednjím bi-čom, ka se človek ne bi mogeo proti postaviti t Čüj, ka ti povem: Bili so vsikdár lüdjé, šteri so gučali, ka Bog ne more tak grozovíténbm: ka Eí človeka na veke pogfíbo. Pa zdaj tüdi \ so takši. Da je pa ne tak. Sojo naime lüdjé, šteri se ne dájo spokorítí, šterim ne valá nikša lübézen, nikša kázen, ka bi prignoli pred Bogom gizdavi šinjek ino pravili Ponizno: „Pregrešo sam, odpüstí mi Gospodne.* Ráj do trpelí jezero mok, ráj vse grozovitosti pekla, kak pa ka bi povrgli svoje pijánči-vanje, svojo nečistost, svoje srdé, svojo skopost. Ráj do nosili jezero veríg ša-tanovih, kak pa bi se dáli božemi ravnanji v roke. Ne svedočim jaz to, nego sám sv. Dűh v skrívnom razodenji. Tam je po-písano, ka Bog sedmérim angelcm za-pove, naj sedemkrát razlíjéjo posodo srditosti bože nad zemlov. Pa, právi sv. pismo: „Pa štrti angeo je razlejao svojo posodo v sunce, pa njepii je oblast dána škoditi lüdem z vročino v i ognjora. Pa so žareli .lüdjé od velike vročino,* Pa ka so delali lüdjé! „Psü-vali so imé bože, štero je oblást melo nad temi nevolami, pa so ne delali pokore, ka bi njemi část dáli.* Pa na dale se čté tű: „Pa péti angeo je razlejao svojo posodo na tronuš stvari (šatana), pa se je njegovo gospodárstvo potemnelo, pa so oni (šatanovi slüžáb-nicje) razgrizlí jezike svoje od bolečine Pa kakši jé bio nasledek toga? „Pre-klinjalí so Bogá nebés za volo svojega trplenja ino svojih rán pa so ne delali pokore1 od djánja svojega.* Na zádnjo „je vlejao sédmi angeo, posodo, svojo v zrák pa je eden močen glás prišeo iz cérkve z krona i je pravo: Včinjeno je! Na to so prišli blíski i glási i gnala víca i eden velki .potres, kak ešče nikdár ne biIo od onoga mao, ka lüdjé so na zemli, eden tak velki potres... pa so vsi otocje razletelí pa bregov je več ne bilo nájdti., Pa težka toča je kápala na lüdi z nebésa JPa so se lüdjé lehko. zdaj.. nresLražani prignoli pred Bogom? Nej! »Oni so preklinjali Bogá za volo kaštíge z točov*, právi sv. pismo. Tak je z grešnikom, ki je okoren. Zamán vídi smilenje bože, zamán tak vnoge grešníke, šterim je Bog odpűsto, zamán čüje, ka je Bog sám mro za njega, naj bi njemi samo odpűstim mogeo, on se li ne spokorí. Či pa Bog te príde z kaštigan^ nad njega, z kü-gov, gládom, bojnov, siromaštvo!!! i be-tegami, se sűče-meče, kak črv, na šteroga je teška noga stopila; liki prí-gnotí šinjeka lí nešče. Na mesto toga, ka bi spoznao svoje grehe ino se spq-koro, preklinja Bogá, zakaj ga bije, tak dela, kak farizeušje, ki, kda so vse čüdo Jezušove vidili pa od mrtvih zbü-djenoga Lazara, te „so si začnoli po-govárjati, kak bi obadva mogli vmoriti.“ Ne, zaistino so lüdjé, šterim ne pomoči, šteri v kaštigí božoj samo pre-vzetnejši grátajo. Tem je ne pomočtí. Zgüblení so, ár so okorna njihova srcá, ár ne vejo, ka Bog poníznim dá miloščo, gizdavím posvetnjákom pa ešče tisto vzeme, štero so v začétkí meli. Bojna. Prišli smo do goda sv. Martina, naše glavne püšpekije Patrona. Njegovi sv. ostankí so med nami že. Trijé slo-ivensk dühovnik! so hodili po njé 2. NOVINE 1916 November 12. v daljno Francuzko, po ostanke tistoga velikoga moža, ki je brščas tüdi Sloven bio. Med nami so njegovi ostanki, ali med nami, v našem srci naj bo tüdi düh, ki je gibao té ostanke. Bodimo verni, zvestí vojaki Bogi i Kral!. Raj mreti, kak smrtno zagrešili — pijanost i nečistost, — misli pa guči nečisti že tüdi, so smrtni grehi. Ido zadnje kaple krvi se vdržati, naj nam sovražnik ne vniči vere i doma. To je düh sv. Martina. Nasledüjmo ga, prosimo ga od njega. — Poročila z bojišč so sledeča: Rusko bojišče. Večkratno napade smo vse odbili i pri Narajoteki zavzeli znova drüge postojanke. Rumunsko bojišče. Napredüjemo proti Sinaji. V Žil dolini so nas Rumuni nazaj porinoli i nekaj strliva zaplenili pa zavzeli Bosca goro štero smo sled! nazaj vzeli. Bukarest praznijo; naši se pripravlajo prek Dunaja proti njemi. Francozko bojišče. Vaux trdnjavo so Nemci spraznili. Francozi so nekaj Nemce nazaj porinoli. Poprek so Nemei vse napade odbili. Talijansko bojišče. Lokvico so Talijani do rok dobili; dvi napadi so odbiti, 3500 Talijanov smo vlovili. Na vodi. Na Dünaji smo zavzeli otok pri vesi Pirgos, zaplenili 2 topova, 150 granat T 4 kola za prevážanje strlive. Dom i svet Vladna odrédba. Vlada je odrédila, da se skrito silje more goriskati i vse vkraj vzeti. Domači so dužni financom pri meri pomagati. Grčko. Kralj je dovolo, da sme taljanske vojska zasesti dočasno Severni Epir. —r Mesto Kakerini so zasedli vojaki Veniz,elosovi. Kraljeske stranke vojaštvo je je zato napadnalo i od obe strani je več morjenih i ranjeníh. Polsko. Po velikodüšnom dovoljenji i ravnanji našega apoštolskoga krala i nemškoga casara se je na Polskom razglasilo Samostalno polsko kralestvo. Meje novoga králestva se po boji do-ločijo. — Galicia pa dobi samoupravo. To je mela de približno pravice, kak Horvaško. Dober tisk. 1. Človeče živlenje na zemli je nepre-trgnjeno vojsküvanje. Ednok vojske vküpvdárijo ino se kolejo, drügoč se pa z literami bijejo, štükajo. Krvávo bojne za nisterno let henjajo ali One bojne, štere na bojišči vere lečejo so stálno i konca nemajo. Ka je Lucifer ob prvim proti Bogi stano i kak besen nepriátel semen nevernosti i preklénstva raztoro po zemli; ka na zemli vsepovsédi na-lükáva šatan, naj razrüši králestvo bože — od onoga časa se človečánski národ na dvoje razdela i med dvema strankama neprestanoma bojna tečé: kre Bogá i proti njemi. Eta bojna ešče dnesdén tečé. Samo orožjé so si pre-meniü. Inda se je vküpspravilo ništerno jezér lüdi i pred njimi so štükali, edendrügoga nagovárjali i šteri je lepše znao gučati i več zrokov kre svoje trditve naprejdati, on je ládavec postano. Dnesdén se to grožanje v tiski, knigah i novinah godi pred onimi millionami, šteri vsaki dén naštampano čtenjé v roké vzemejo. Ne vedno lüdstvo pa tistomi dá pravico, koga reči náj večkrát čüje, šteri nájlepše po voli čtevca piše. Takši so kak on sodec, šteri dokeč je te tožnik gučao, je tomi dao pravico, gda pa ov, te pa ovomi. Tak dnesdén na onoga pravico priségajo lüdjé, koga glás čüjejo nájvečkrát v knigah i novinah. Ober Človečega rázuma i mišlenja oni gospodárijo, šteri novine pišejo. V tom stoji velka imenitnost novin, ár se v njih boži i vrajži Sinovje vojsküjejo. Pero je dnesdén kolek i sáble, z šterov pro-tivne vojske na edendrügoga idejo. Žalostno moremo spoznati, dnes je Vrajža vojska močnejša, štera nas že zadávla. Dnesdén že skoro vsaki človek čté novine. Po vesnicah i varašah, bogat i siromák je radoveden ka se godi na sveti i küpi si novine. I kak ešče križ má čarno tenjo, tak i vsaki novinski glás i popis má tüdi tenjo, štera se nevedno notrivkrádne v človeče Srcé i tam ostáne kak čaren zamázek. V koga je pa božen tisk že vnogo takše čemérne nesnáge sklačo, na tistoga že lehko križ vržemo. I da je božen tisk, kak blatna Povoden po vsem sveti razširjene — zvedávate ešče, zakaj je telko hüdih lüdi na sveti ?... Či što jeste, ki se je jokao ober človeče lagojine, on naj zdigno svojo pesnico proti božnim novi-nam, ár so za hüdim dühom One svet v hüdobo pogrozile. Inda či je što kakšo krivico včio, ali pa kaj nevarnoga gláso, je samo ništerno dűšo zapelao, šteri so znova kak v koleri ležéči betežnik svoje dvorjenike z betegon vtepli; ali dnes, gda laži i krivico million novin toti, vsakoga se lehko zgrábi bacillus, či se ga ne bráni, Potrebno je tak meti za to vrástvo: dobre knige, dobro čtenjé, dobre novine. Naš dober, skrbliva višnji Pastér so záto odrédili, naj vsaki dühovnik z predgance Opomina svoje vernike: Pazte, gda novine v svoje roké vzemete, — kak pázite te, gda Vám takši glážek pride v roké od šteroga nevete, jeli je čemér v njem, ali pa dobra pitvina. Či smo mi ravno ešče ne opazili, ali vučeni, presvečeni voditele so že dávno várali neprijatele, šteri oltáre i cerkvi naše ščéjo podreti i právo vero ztrebiti, záto proti božnomi tiski se z dobrimi knigami i z dobrin čtenjom moremo vojüvati i z njimi božne knige ztirati. V kraj tak' z božnim štampon i samo takše knige püstimo v našo hižo, štere krščánski düh širijo i právo vero ne povkápajo. Zvüntoga ponaágajmo, podpirajmo on tisk, gde se dobre knige i novine štampajo. Lehko bi to spitávali, gde so naši neprijátelje, od šterih se moremo bránili? Oni so, šteri so nígda na Kristuša kričali „rázpi ga!* oni so, šteri so ga nesmileno na Kálvário pelali, od šterih je On povedao, ka do nás tüdi preganjali. I zakaj se jih moremo bojati ? Svojim apoštolam je pravo Jezus: »Ne bojte se onih, Šteri vmorijo telo, ali düšo vmoriti ne morejo; nego bole se bojte onih, šteri lehko tak telo, kak düšo na gehenno vržejo. „Pa oni düše kolejo, z literami körijo v pékli. Bojati i bránili se jih zato moremo! Ešče braniti se de teško. Jezero jezér novin razleti vsakidén po sveti i one so takše kak mühe, Či je ztirate, nazaj-zletijo. Lüdjé pa svoj, rázum rábiti neščejo: naj si glavo tere mesto méne, što novine piše! i konec tomi deli de, ka na mesto toga, ka bi novine meni slüžbe, ober méne zrastéjo i gospodárijo nad mojim, rázumom, jaz tak morem plésati, kak mi one füčkajo. Ne je dobro tüdi to, ka lüdjé vse za svéto pismo držijo, ka v novinah spisano vidijo. Pa či bi znali kak se novine pišejo! ? či dam krivom pisateli 100 koron, te to piše, ka je stena bele; či njemi pa dara 200 koron, te pa to piše ka je stena Čarna. I takši nepoš-teni žurnalisti (pisatelje) tráčajo ne-vedne v svoje lažlive ovčárnico. I vi čtéte v novinah, ka je znábiti zeléna. V tom stoji velka zmožnost tiskovine, ka njoj lüdjé slepo verjejo. I rávno záto moremo se brigati za tisk. Ne smemo dopüstiti, ka bi láž obládala pravico. Pravica je pa ne drügo, kak sam Bog. — Jezus je to pravo od sébe: »Jaz sem pravica,* — med njegove vojáke smo spisani v sv. krsti, po predgah i krščánskih návukah navčeni i zdaj nás maticérkev na boj pozáva proti božnin novinam. 1916. November 12. NOVINE 3. Nikše drügo sredstvo kaksté se zove i kakšté glasno se ponüja, nema veš zahvalni pisem i ztiravniških priporoéitev kak právi dobrodišči „ELSA-FLUID” FELLER V. EU6EN LEKARNAR more posvedočo, ka je više 100.000 sahvalnih'pisem i zdravniških pripo-roèi.v prišlo k njemi za to zanesljivo domače'Vrastvo. Kaj vsi hvalije, dobre more biti! Fellerov „Elsa-Fiuid“ se rábi: Kak vrástva za rlnasje vsele, kda je močno . ribanje potrebno, Roke, nogé, kotrigo, po teških potáj i delali, pri trüjavi, onemog-losti krepi, friši. Za vűsta kak dobrodejna reč za zobé i glésnja, Ve« pri vodi za kopanje i j mujvanje, se zmes vlijé Oživlja odprávi znoj, dešifinctra. Čüti pomaga pri grgranji če se med vodo zmeša, v mrzlih, mokrih dnévah. Kožo od nesnagc očisti i jo ofriši, poživi. Vlasé •_ krepi, ár kožo na glávi čisti i lüske odstrani. Šteromi I mlademl 'je prava dobrota. — 1000-krat se je pokazao dohro-dején i hasnoviten zato • v ni ednoj hiši ne sme . ialiti. Ništerna kaple ga bolšo i vekšo moč ma, kak solnati vinski alkohol, šteroga ne-vnčeni pripravlja. V vsakoj družini vnogokrát zna hitro pomagati kak izvrstno vrastvo. Vzlml nas čnva od posledic mokrote 1 zime. Predbojnske cene 12 mali ali 6 dvojnih ali 2 speeial-niva glaža franko 6 K,, 24 malih ali 12 dvojnih ali 4 specialne kanto franko le K 60 fil.. 48 malih ali 24 dvojnih ali 8 specialnih glažov fraoko že samo 20 K., če se penezi naprej notri pošljejo, ali pa do povzetji. Svetüje se, naj se penezi na poštnoj nakaznici naprej aotripošljejo, da drügač posta 12 fil. računa pri povzetji. Ki pravi „ELSA - FLTID* ščé meti, naj jasno naslovi svojo naročitev na: Feller V. Eugen lekarnar, Stuhiea, Ceatrala 146. (Ztireb žup.) Vedno pri roki in vedno taki rabljiv je Fellerov bol lejšajoči, osvežü-joči mentolov črto! k proti migreni z znamkov .Elsa," šteri stane samo 1 K in se hrani v lesene] posodici. Lehko se nosi v žepi v damskih torbicah, shrani se lehko povsod. Rabi se skoro nevideo. Nekaj potez z njim učinküje dobrdejno, bol lešajoče, hladeče in oživ-Ijajoče, Poljski delavci, goroazci itd, ga rabijo za ohla-ditev pri prehüdoj vročini, za priprečenje sunčnoga pika, damo pa proti migreni, glavoboli. Pri pikih žü-ževk trganje v koži, odstrani, zabranja rdečenje in za-tečenje bože. Stane samo 1 K. Da se preprečijo očesne bolezni, slabe oči i dr., rabite očesno vodo (collyrinm). Stane samo 1 K. Ti mnogo jezokrat preizkušeni izdelki se uaročajo pri lekarnar. E. V. FELLER, STUBICA, Centrala br. 146. (Horvatsko) Da se prihranijo poštninski, stroški se lehko naročo Zednim še drügi tű Priporočam ali Splošno Znani izdelki. n. pr. močno francosko žganje, cimetove, Hoffmanove kaplice, tucat stane samo 3 K, dalje švedske kaplice, Balzamova tinktura itd., enako tüdi Vse pomade za lice, za lase, vsake vrste čaj, prsni, topeči tej, (čaj), kitajski čaj vsakovrstni s.rupi, prsni sirup, prašek proti kašlji. Jedilni prašek in vse drüge kaplice, tinkture itd, kak jih pozna lekamiška voda. Zavojnina se ne računa. Zabojček (pak) inpoštnina zobston ! To si prahranite, če naročile zgoraj naštete izdelke sküpo z .Elsa-fluidom." Od jetike. (Po spisi ministra za Znotrašnje zadeve.) Pri zmetanji naj ženske pazijo, ka se ne de preveč kadilo; prah naj bri-šejo z mokrov cotov, pod pa naj ribljejo z vrelim lfigom tam, kje jetični betežnik prebiva. Pred začnejo peči, kühati ali drügom! jesti davati, naj si roke operejo z žajfov. Z posebnov skrbli-nostjov naj delajo te to, če so betežniki dvorile, se njegove pljüvalnice, robčeka, špodnjega obleča doteknole. Zamazani spodnji obleč betežnika naj pred vsem v lűgi dobre skühajo. Jetičen človek, če njemi kosti ali mišice lečejo, naj krav nikdar ne doji, mleka, kisilaka, zmočaja naj se ne do-tiče pa nakeliko je li mogoče nikšega jeda. Hrana se more skrbno čuvati, ka mühe ne sedejo na njo, štere rada sedajo ma rečke betežnikov^. Glási. Od naših vojakov. Mrtev je: Kranjc Franc z Gederovec; vmro v Rusiji maja 19-ga; naznano je Vukan Štefan, z Zenkovec; Debelák Alojz, jedini sin Debelák Števana, kmeta v Sodišincih, lovec 11. bataljona, je spadno 30. Sept.. na taljanskom bojišči; ravno te den je pisao še edno dopisnico domo. Žalüjejo za njim stališi i tri sestre. Naznano je Őontala Mihal z Gederovec; Mekiš Koloman, pešak 83. pp. z Krajne; naznano Celeč Ivan. Vserp pokojnim naj bo Jezušovo Srce vsemiljeno, njihove domače pa okrepi v velikoj žalosti. — Vlovljen je: Bohnec Štefan z G. Bistrice, Kohek Ignac i Gjörek Jožef z D. Bistrice, dombr. 20. dpp. Éuzeti Štefan, desetnik 3. dpp. z Bakovec; okt. 10-ga je prišo, kak našemi uredništvi naznanja, zdrav v talijanske ujetništvo. — Banjen je: Korba Števan z Adrijanec, domobr. 18. dpp. od strojnih pušk; nažnano Kath Ferenc, poddesetnik; Vučko Rudolf p. 48. pp. z G. Bistrice; naznano Grüškovnjak Štefan. Romanskoga krala sin, 4 leten Mircea Vojvoda je vmro od tifusa. Žalosten glas. Župan z Tišino nam glasi, ka se je njemi tožila Vučko Marija, 85 let stara sirota mati z Lipovec, ka jo je deca pregnala z domi i si more z koldivanjom krűh iskati. Pri tom žalostnom krűh! se je pa namerila na takše hiše, ka so dveri pred njoj zaprti i je mogla na pokopališči na mrtvečem stolci spati. Želemo znati od onih, šterih se tičejo te reči, če je istinska ta zgodba, ali samo izmišljena. Novi evangeličanski superistendent je postao v krajini prekdunajskoj Kapi Béla, szombathely-ski farar. Cerkveni glas. Dr. Bogač Franc, tajnik püšpekov, je imenüvani za ravna-telja cerkvene pisarne. K povzdigi časti njemi iz srca Čestitamo. Slovenec pred njim te česti v našoj püšpekiji nej dosegno. Novi slovenski bogoslovec. Varga Štefana z Strehovec, ki je do konca Septembra pri vojski slüžo, so naš višji pastir po dovoljeni ministra sprejeli v szombathelysko bogoslovje. On je jedini bogoslovce prvoga letnika. Ki majo več vojnoga posojilo i je ščejo v edno knigo spraviti dati, naj se na pošti zglasijo. To ide samo tiste, ki majo knige „járadékkölcsön.“ Pozdrav pošilajo: PokUč Jakob od Grada, poddesetnik 5. dpp. gračkoj fari; dekle prosi, naj gizdo v obleki ostavijo i molijo za vojake; Vukan Karol, Kološa Šándor, Botják Šándor, Jud Jožef z Sobote, Maučec Jožef ž Čakovec, pešáki 83.: pp. Milo prosijo Novine , radi bi znali, kaj se doma godi; Žerdin Štefan, črnov. 20. dpp. z Velike Polane, svojim Ijübljenim sirotam, oči, materi, ženi, deci, sestram, bratom, vsoj rodirini; prosi je, naj radi čitejo Marijine Liste i obdržijo navuke v njih držane; za to čitenjé nikdar ne moremo našim dühovnika! zadostiti; bláženi Žitek žele urednik! naših listov, šteri so za vojake i domače lepa tolažba; če te prečté, je veselèjši kak če bi ladao celi svet; tak lepih listov pa ne ga, kak so Marijini slovenski, ob da bi se ešče vogrski mogli izdavati, ka ne bi bilo razlike v teh verskih rečeh med nami i Vogri; Sobočan Franc, topničar 36. p., pošle 4 kor. na podporo naših Listov, štere redno dobiva na bojišče i šteri ga jako veselijo. Gjura Jožef, četov. v 2. bataljoni žandarskoga polka z D. Bistrice, piše: »Novine i Marijin List sta me jako razveselila, pa nej samo mene liki ešče moje pajdaše; vsi jako radi čitejo. Ešče Vogri me prosijo, ka njim je morem tolmačiti. Istina, ka sem dostakrat v velikoj žalosti i nevarščici, ali kak si zmislim na reči prečteto, včasi batrivnejši postanejo! i se več nikaj 'ne bojim. Bra-to včino od Marijine sedmere radosti po mogočnosti opravlam, kda pa domo pridem, bom jo verno popolnama poleg predpisa zdržavao*; Nemec Jožef, domobranec 11. dpp. z pajdaši slovenskimi;, iz srca prosijo čtenjé slovensko, ka bi si radi v maternoj sladkoj reči dugi čas kratili; Magda Pavel z V. Polane, strelec 11. bat.; zahvali se, ka jih tolažimo z našimi malim! Novinami; Cigan Matjaš, z Žižkov, topničar 13. p.; čtenjé slovensko ga toláži v trplenji i nevolah, jedino to je zdravilo za düšne rane; prevzetni po-lentar je večkrat ešče iz slatkoga sna zbüdi, ali oni njemi pošteno povračü-jejo; Bajbar Mikloš, trenski vojak, z Martjanec; na slovensko čtenjé komaj čaka od tjedna do tjedna; pri njem na vse nevole pozabi. 4. NOVINE 1916. November 12. Potres je bio na Spodnjem Štajars-kom pri Gornjem Gradi. Dimniki so razpokali, voda v stüdencah se skalila i pečine so se odtrgale od gor pa na •esto spokapale. Vtopili so se: 61 let stara dovici Horvat Jožefa v Vučoj Gomili v mleki; veliki beteg jo vrgo v njo, iz Satahovce 54 let star Drvarič Jožef i Kozár Ferenc 17 Iet star dečko v Müri, kda sta v noči ribila i v Ottovd Kür »nja Koloman, leta star dečkec v domačoj mlaki. Zosmieao je v pijanosti Kovani Peter z Krega Prkič Franca Krčmi brez zroka. Šandarje so pijanca zgrabili ki je šteo vsakoga smeknotí, šteri ne de šo v boj i ga sodniji naznanili. Pijanost je norost; — pazimo na treznost, Beletiiska veseliti držana v grofovs-kom malom gradi je 2380 k. 30 fil. dobička prinesla Rdečemi križi. Veselice so se vdeleži^ grofovske drüžine naše okrogline. Okradnoli so v D. Lendavi g. Graš-šanovič Ottona, notariuša. Tát je skoz okpa prišo v hišo, štero je odprta biIo zavolo začenja hiše i odneso ž nje 4 pari obüteli, en prstan i en riteküll. Odskočo jo od vojske Berden Štefan, pesek 48. pp., rojen v Tilovcih 1.1880. Po svojem opraviti je bio kovač. Naredba proti preklíojanjf. Horvacke vlad* je izdala ostro naredbo proti preklinjanji. Slovo vzemejo: Horvat S, Martin i Sernek Ivan z G. Bistrice, Sobočan Matjaš k Lebar Jožef z Srednje, Salajko Štefan z i Dolnje Bist. od črensovske Slavno fare, dühovnikov, Slovenske kraine, možje od žén, drobne dece, dečki od starišov, — od bratov sestér, prijátlov, poznancov, pajdašov cele fare i celoga roda zahvalijo se starišom za žmetne trüde z šterimi so je odgojavali, za svetlo noči; mesto pomoči dužne do njih do šli v erdeljske, planine ali ne bojijo' se vüpajo se, ka do njuvi domači molili Boga za nje Jezuša k sebi jemáli za nje i jih tak čuvao bo angel čuvar i domo pripelala nebeška mati Marija. Fujs Alojz, domobranec 31 dpp., telegrafist, ki drügipot ide domovino branit, štero je že predtem 11 mesecov brano i od lüblene matere, sestér:; prosi njuire molitve i je zroči v Srce Jezušovo; od toga krvnoga, vseh Slovencov i-cele Slovenske zemljé. Prosi molitve za vojake i za mir k Bl. D. Mariji, kraljici nebe i zemljé; Ošlaj Jožef z Tilovec, pešak 48. pp. od dü-hovnoga očé; starišov, sosedov, rodbine, istine, filovsskih falatov, prijatlov i aèprijatlo vvsem zroči v molitev, rad bi prišeo nazaj v slovenski dom; Stanko Matjaš z Žižaov, od črensovske fare, dühovnikov, dragi starišov; zahvali se vsem za trüde i navuke i prosi molitve vseh. Koledar za slovenske vojake za leto 1917 je izdala; Tiskarna sv. Cirila v Maribora, Marburg, Štajarsko. Sem naj piše, ki ga svojemi vojaki šče naročiti. V platno vezan ma cene 1 k. 10 fil. H. Kalendar! so pridjane lepe molitve i navuki pa 48 praznih listov za pisauje i svinčnik (klajbae). Zagreb ma 79 jezer 38 prebivalcov. Horvatov 59, 171 Slovencov 9160, Mažarov 4028, Nemcov 4458, Srbov 4074, Čehov 1112, Slovakov 123, Ru-sinov 46, Rumunov 22, Italijanov 329 i 415 drügih narodnosti. Prevelika občütljivest grda proti mrzio- mi zráki je posledica slabe boje krvi po šilah. Vtrdi se gut i šinjek proti t plivem mora za, če ga ribljemo i peremo z Fellerevim ,,Elsa-fluidom", šteri bolečine edprsvlja, sliae lepi. Predbojnske eeae. 12 kaatie zs 6 k. polijé frank* lekarnar E. V. Feller, Stibica, Centralo br. 146. (Hrvatske). Pri kom se slavna, naj jemlje Fellereve milo peganjajoie Rhebarbara JElsakregljiea". 6 škatlis 4 k 40 Al. franko. Dobro je meti to dvoje sredstvo vsikdar pri roki. Fellerov meathelmi črtaik pred migreni stane 1 k., za ktlreée oči Fellernv .Elzaflajšter za turiete" 1 k. 2 k. Sta hasnovitiva oba. Pošta. Schadl Lujzika. Tišina. Si od brata že kaj zvedila? Daj mi glas, ka ga te ae bom dale iskao. — Kodila Z., Tišina. 3 kor. na samostan i 5 kor. podpore z Tropovec je dobljeno. Hvala. Najnovejše. Talijane so po velikom devetem napadi imeni grajali. — Na Rumunske! dale napredüjemo; 1000 vlaHNJV smo, zgrabili. — Angleži za volo veliko zgübo pečlvajo. Dobra „IKO“ vüra, šteroj se vsi čüdüvajo, pa štero si vsaki žele, je izvrstne delo vürarske umetcosti. Št. 410. niklasta anker-roskop vüra . . K 4.10 706. roskop vüra. stroj v kaménji . ,,. 6.90 449. rezbarena roskop vüra, z dobro posrebmjenim pokrivalom ... 7.20 780. srebrna cilinder remontoir vüra ,, 8.70 600. íejina radium vüra. vnoči sveti , 8.40 1460. verižica a bele kovine K 2.80'f. niklasta ........... , 1.— 1203. dobra vüra bttdilka............. 3.60 1860. lepa stenska vüra ....... 4.8C 1142. srebrna pribadača ...... , 2.5O 468. zlato donble srce .............. 4.8O 1265. diimant za rezanje glažovine . , 650 1645. navühnice, pozlačeoo srebro . , 2.4O 1022. srebrno čislo .................. 6.70 1149. srebrna pribadača, tridelna ... 1.5O 618. pütva kavalirska niklasta vüra , 7.60 št. 513. niklasta tnla vüra z dvema pok- rivaloma .......... K 9.86 712. nik. ank. vüra 15 rub. . . . 14.— 776- srebrna Iko vüra z dvema pok- rivaloma................. . . 38.— 804. srebrna gospinjska vüra 6 rob. 9.50 817. srebrna gospinjska vüra z dve. ma pokrivaloma . . ... . . 13.— 566. srebrna gospinjska duga verižica 5,— 1316. lepa pendel vüra ...... 1050 1544. koinata narokvica z vürov . . 10.50 1546. vojačka narokvica z vürov . . 32.— 2706. srebrno cecvo za škapnler . . 2.— 283. srebrno emajlirano cecvo ... 1.— 464: kriiec double zlat! ........ L— 211. srbni prstan ............... —.90 1679. srebra vühani .............. —.90 1123. 14 kav. dati kreolni vühani . 3.80 Vsi küpci etak sodijo! Na jezere je ______________________________ takših pisem. Več let nej trebe nikšega popravka! .Moji znanci se čüdüvajo. ka vüra, štero sam pred nešternimi leti küpo pri vas za K 4.10. ešče i zdaj dobro ide, pa njoj ne trebe popravka. Pošlite mi zdaj pali takšo vüro za mojega nečaka. Sveto K 4.10 sam vam istočasno poslao po poštnoj nakazaiei. Preporačam se vam s pozdravom Skaričeve pri Kradni Franc Mlinarič posestnik." Zlata vüra zobston 1 Več pove eenik. = Pošila po povzetji. Znanci en, ka »e ne vidi. Velika preberica vür, veriiie, prstaaov, drágocenosti v velikom eeaikL Zehtevajte ga zobston i franko. Vse vüre so točno vredjene. Lastna tovorni vür na Sviearskom. Lastna znamka “IK0“ svotoznana. Isščamha svetevm raspošilnica H. SUTTNER samo v LJUBLJANI, ŠT. 945. Nema podrüiaiee. Svetevne mesa ne mzpešilanji dobrih vür. Nema podrflinice. Nvematett az Effyházmegye kéBvvnvecuda cvorssajtóján SzombatheIyen.