Poštrifua plačana v gotovini. ŠTEV. 257.
v l JlJ BI J ANI. isondeljek, dne 7. decembra 1925.
osamesina številka D:k L-.-.
LETO H.
NARODNI DNEVNIK
maustrn
Mi&ja vsak dan opoldne, i2.v2e1r.Si nedelj in praznikov.
SfeseSna naročnina: V Ljubljani in po pofiti: Din 20—, inozemstvo Din 80-—.
fleoMseii paliiiien lisi
URRDNI8TV0 DT UPRAVNISTTO; 8IMOH GREGORČIČEVA ULICA MHT. ». 5f«L«|f02l SIIST. 562.
RokopM so ne vračajo. — Oglasi po tarifa
Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Ražw» pri poštnem ček. uradu Štev. 13.633.
VCKOOMUVVMV--«
Prva dolžnost demokracije.
Pri nas, Kjer je demokracija še siino mlada, siioraj še neporojena, se simo rado pozablja na prvo dolžnost demokracije — na socialno zakonodajo. Pod vplivom prejšnjih razmer je še vedno vse polno ljudi, ki imajo silovit strah pred socializmom, kakor da bi bil la istoveten z revolucijo in krvavimi dogodki. (Je bi ti ljudje le količkaj poznali zgodovino in jo'nepristransko sodili, bi hitro spoznali, kako smešen je njih strah, ker dokazuje vsaka stran zgodovine, da so bile revolucije grozne in .mogoče samo v deželah, kjer so bile socialne razmere neurejene.
Klasičen .dokaz za resničnost te trditve je velika francoska revolucija in enako klasičen dokaz je podala Rusija. V obeh deželah so biia socialna nasprot-fctva nepremostljiva, zato je vihar re-Nolucije porušil ves družabni red in na razvalinah starega ustvaril novi, ki je najboij kričeča socialna nasprotstva odpravil.
Enako klasičen dokaz je Nemčija. Dežela militarizma in monarbizma je bila Nemčija, a obenem -tudi dežela najbolj urejene socialne zakonodaje. In zato
so doživeli prcpagatorji svetovne revolucije v Nemčiji polom in zato postaja zopet Nemčija ena najbolj urejenih držav. V urejenih socialnih razmerah je
Iikhju jteui« ra in to ao jušno spoznali netnfiki politiki, ko so leta 188.1
pod Bismarckom sprejeli socialno zavarovanje.
Ta svoj dalo: viden kkorak so utemeljili sledeče:
>Da se država v večji meri ko dosedaj zavzame za svoje pomoči potrebne državljane, ni samo dolžnost humanitete in krši ai'.sf.Y.a, od česar bi morale biti državno uredbe prežete, temveč tudi naloga državotvorne politike, ki mora stremeti za tem, da razširi tudi v ne-pojeduj -t ih razredih prebivalstva, ki so najštevihu >i iu najmanj poučeni, nazor, da Jti država samo potrebna, temveč tudi tlobrolvorna ustanova.«
Kar .10 velja!•. v Bismarckovih časih, velja danes so v večji meri, prav posebno pa velja za našo državo, ki se šele ure-JUJO.
Pred vojno je bila naša največja prednost, da nismo poznali socialnih na-sprotstcv, da j< bil ves naš narod ena sama skupina in da ni bilo nobenega prepada moj inteligenco in ljudstvom. To svojo veliko prednost moramo v svobodni državi še izpopolniti, ker samo potem bo naš narod tudi v najbolj težkih trenutkih enoten iu zato močan.
Žallbog pa kažejo dogodki, da se na to našo hrjVečjo pridobitev vedno l>o!j pozablja. Ker se -e v prvih povojnih lotih izkazalo naše ministrstvo za socialno politiko kot slabo, se hoče sedaj proglasiti sploh vsako socialno zakonodajo kot nepotrebno. V resnici pa je ta postala vedno bolj nujna, ker ui treba danes izvršiti samo novih zahtev časa, t.mve popraviti moramo še stare napake.
! roHem je pri nas zlasti težaven, ker je večina našega prebivalstva na deželi, kjer je socialna zakonodaja najtežja. Toda problem je vedno bolj nujen in ga ni mogočo odložiti. Naše kmetije lezejo v dolgove, gospodarstvo propada bi širi so brezposelnost. Na tisoče ljudi je vsako leto brez kruha in večina njih mora odpotovati v tujino, kjer neusmiljeno propade.
Tako velika jo kriza, da ne zadostuje, So se sklene kak socialen zakon, temveč v*a ministrstva, vse delo vlade bi moralo veljati samo temu, da se zboliša
Zbor radikalne stranke v Zagrebu.
VELIK GOVOR LJUBE JOVANOVIČA.
Beograd, 7. decembra. Včeraj se je vršil v Zagrebu velik zbor radikalne stranke, ki je vsestransko uspel. Navzočih je bilo več tiseč poslušalcev. z6or je bil otvorjen ob 12. uri 20. min. — Govorila sta med drugimi gg. Ljuba Jovanovič in dr. Laza Markovič.
G. Jovanovič
je v svojem dolgem govoru naglašal, da je današnja politična situacija v normalnem toku in da ni pričakovati nikakih posebnih dogodkov. Govoril je o programu in o preteklosti radikalne stranke in zavračal trditev, da radikali ne bi bili iskreno sprejeli sporazuma. Radikalna stranka se jo razlikovala od mnogih drugih strank zato, ker je svoj program identificirala z državnim programom. Radikalna stranka je spravila v soglasje deželo in mesto. V njej so bili spočetka zastopani delavci, zemljoradniki in urad-ništvo.
Radikalna stranka je vodila nacionalno politiko potom seljakov, ne pa potom aristokracije, kakor sta to delali Avstrija in Italija. V finančni politiki je ščitila našo mlado narodno industrijo. Nato je govoril o politiki radikalne stranke na Krfu in poudarjal, da se je Srbija odrekla svoji politiki in sprejela politiko uje-dinjenja, kar je bilo mnogo težje, ker so se tej naši novi politiki protivili tudi naši sodelavci. Naši novi državi se ni moglo dati ime Jugoslavija, ker se je vojska na solunski fronti temu protivila, kajti težko | bi bilo raztolmačiti narodu, kaj je to ! »Jugoslavija«. Ko bi bila radikalna stranka res le velesrbska, bi bila oddvojila Srbijo; tega pa ni storila, temveč je delala za ujedinjenie Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako politiko vodi že sedem let od ujedinjenja pa do danes. Radikalna stranka upošteva tradicije vseh plemen in ver ter jih spoštuje. G. Pašič je nekoč izjavil, da ne bomo silili Hrvatov k
ujedinjenju, ako ga sami nočejo. To se je slabo razumelo in tolmačilo. Radikalna stranka stoji na stališču, da je treba ohraniti vse to, kar se je po našem dosedanjem razvoju doseglo, kajti nismo se po tolikih vekih sestali za to, da rušimo, kar se je s težkim trudom pridobilo.
Glede vprašanja samouprave naglasa, da to vprašanje še ni urejeno vsled svo-ječasne abstinence Hrvatov v parlamen-temem delu. Hrvati so s tem napravili veliko napako, ker se vsled njihove abstinence niso mogle upoštevati želje Hrvatov v vprašanju ustave, tako, da se je morala ustava sprejeti brez njih. Boljša je namreč kakršnakoli ustava nego nobena. Nato je govoril o sporazumu in izjavil, da se ne bi niti eden od 316 poslancev smel drzniti, da kvari sporazum. Ustava se bo uveljavila in kadar se bo videlo, da je na njej nekaj nekoristnega, se bo dogovorno spremenila. Seveda se bo pri tem skrbno varovalo državno edinstvo. Nato govori o disciplini v radikalni stranki in konča svoj govor z nado, da bo naša domovina krenila na pota nove in lepše bodočnosti.
Nato je govoril g. dr. Laza Markovič o sporazumu RR in zavračal užitek, da je Pašič sporazumu nasproten, kajti g. Pašič je takrat, ko se je poljubil z g. Radičem izjavil, da je to njegov najsrečnejši dan v življenju. Da jo prišlo do sporazuma, se je zahvaliti gg. Pašiču in i?adiču. Ta sporazum obstoji v tem, da morejo sedaj Hrvati reči, da imajo svoj glas v državi. Naglasa potrebo, da se radikalna stranka razširi na Hrvatsko, ker bo le na ta način mogla ščititi interese Hrvatov. Zavračal je govorice o nekem razdoru v radikalni stranici ter govoreč o zavodu sv. Hijeronima branil državne interese, končno se je spominjal Rusije, kar je izzvalo navdušen aplavz. Sinoči je bil banket na >Esplanadk.
mnnmuinH'
POLITIČEN POLOŽAJ — BREZ IZ-PREMEMBE.
Beograd, 7. decembra. V teku včerajšnjega dne je v politični situaciji vladalo zatišje. Radi seje narodne skupščine v četrtek so ostali v Beogradu samo tisti poslanci, ki so člani parlamentarnih odborov, dočim so vsi drugi odpotovali domov. Važen dogodek včerajšnjega dne je bil kongres samostojne demokratske sfranke, ki se danes nadaljuje. V političnih krogih ne pričakujejo nika-ke važne spmemembe niti v toku prihodnjega tedna.
KONFERENCA PRI PAŠIču! ^
Beograd, 7. decembra. G. Pašič ni zapustil stanovanja vsled svoje bolezni tekom včerajšnjega dne, sprejel pa je večje število ministrov in z njim konfe-riraJ. Popoldne so bili pri njem gg. Ljuba 2ivkovič, Marko Trifkovič in Boža Maksimovič. Na tej konferenci so vsestransko pretresali politično situacijo. Govorilo se je o ustanovitvi odbora, kateremu bi se predložila vsa važna vprašanja, ki bi utegnila izzvati nesoglasje o priliki razpravljanja v vladi. Gg. Marko
Trifkovič in Ljuba Živkovič sta dobila navodila za nadaljno poslovanje. G. Pašič je končno izrazil željo, da oimprej stopijo v veljavnost spremembe zakona o poštni hranilnici, kakor tudi da se uveljavi v polnem obsegu poštna konvencija, sklenjena v Stockholmu in ratificirana pred par dnevi v parlamentu.
RADIČEVO PREDAVANJE V GLEDALIŠČU.
Beograd, dne 7. decembra. Včeraj so se začele v zagrebškem gledališču prve predstave namenjene seljakcni. Pred začetkom je imel minister prosvete g. St. Radič predavanje o seljaski demokraciji. Predavanje je bilo čisto teoretično in brez kakih izjav o politiki. Za predavanje je bilo veliko zanimanje. G. Radič je govoril med drugim tudi o pomenu umetnosti za razvoj narodne kulture. Nato se je vršila predstava Dio-penes... predstavi so seljaki priredili g. Radiču navdušene ovacije. Nato je odšel g. Radič peš domov, spremljan od velike množice seljakov iu meščanov.
blagostanje ljudstva. Ni treba, da imamo posebno ministrstvo za scciahio politiko, pač pa je potrebno, da vsa ministrstva vodijo soeialno politiko.
Zalibog je danes ta samoposebi razumljiva zahteva, samo še želja. Toda, če bi naše stranke manj naglašale svoja demokratična načela, pa več za nje de-
lala, bi se hitro doseglo zboljšanje. Ker ndsel, ki jo vsi volilci izrekajo kot svojo, ta misel vedno zmaga in zato naj naše stranke poleg drugih lepih gesel oznanjajo svojim volilcem tudi to resnico, da je prva dolžnost demokracije: dobra socialna zakonodaja!
Kongres SDS.
wU6.aa, t. uecembra. V dvorani >Ko-ut oi-tfMUi oeaaua se je o tvor n včeraj ivLtiigrco samustujne demokratske -. run-h.e. o. oveu/zar r ribice vic je pozdravil Vatj pn.,oaie, naivar so se veiiuciraii mauuuii. ugoiuviio se je, da je navzočih uetetjaurv. is ato je g. SvetGzar Pri-bioevic pced večjim številom poslušalce v iz v sen straniv govoril ceii dve uri večinoma o ustanovitvi bDS. Zavračal je iruhev, da bi bil on skušal skleniti neivi sporazum predvsem z radikali, marveč se je obrnil na vse srbi-janske stranke, da bi se .ustanovila siranua, ki bi ustrezala razmeram nove države. Dočim je srbijanska opozicija na to pristala, je Stojan Protič v imenu radikalne stranke ta predlog odbil. Nato se dotakne politike radikalne stranke v zadnjih letih in ugotavlja, da so bili radikali sveječasno proti verifikaciji mandatov HRSS, dočim so bili samostojni demokrati za verifikacijo. Ko pa so bili mandati verificirani, so radikali zrušili koalicijo nacionalnega bloka, da bi sklenili sporazum z istimi radičeve!, katerih mandatov niso hoteli verificirati. Nadalje ostro napada delo sedanje vlade, ki da je čisto partizanstvo. Pritožuje se nad preganjanjem uradništva in pravi, da si na Čehoslovaškem Hlin-ka, ko bi dobil vlado v roke, ne bi upal preganjati nacionalne in državotvorne ■elemente, kakor se to dogaja pri nas. (Žal, da se je g. Pribičevič tako pozno spomnil na nedopustnost persakuci-je uradništva. Op. ur.). Za njim je govoril •furaj Gašparac o notranji politiki, o organizaciji SDS in predlagal, da se izrazi dosedanjemu odboru zaupanje. Nato je govoril Pribislav Grisogono o zunanji politiki, nakar se je zlu rovanje prekinilo i?) nadaljevalo popoldm Po odboru je govoril dr. Krbman in še nekateri elani stranke ter Gligcrije Bo-žovič: sprejeto je bilo nekaj resolucij o agrarnem vprašanju, nakar je bil kongres prekinjen ter se zborovanje nadaljuje danes.
PAŠIČ PROTI BRODARSKEMU SINDIKATU.
Beograd, 7. dec. Trdi se, da je g. Panta Radojevič vodil celo akcijo proti beograjskemu brodarskemu sindikatu v sporazumu s Pašičem in St. Radičem. Vsled ■tega je moral biti uspešen in se mu ni bilo treba bati težkih posledic za sebe.
BARBUSSE V BEOGRADU.
Beograd, 7. dec. Po dvodnevnem bi v; v uju v Beogradu je sinoči odpotoval v Pariz znani francoski književnik in publicist g. Rarbusse. Včeraj mu je beograjsko delavstvo priredilo v kavarni Petrograda čajanko, katero priliko -o porabili komunisti, da se zberejo in manifestirajo svojo solidarnost. Barhusse je prišel v spremstvu nekaterih komunističnih omladincev. Pozdravil ga je Sima Markovič kot velikega borca za ideje tretje internacionale. Gospod Barhusse se je zahvalil za ljubeznivost beograjskega delavstva iu obljubil, da bo v Parizu svojim tovarišem pripovedoval o visoko razviti razredni zavesti delavstva .Jugoslavije. Ob 7. uri je g. Barbusse odšel v spremstvu večjega števila delavcev na kolodvor in se odpeljal proii Parizu. Pred dohodom v Beograd je zvedel, da je bil prevajalec njegovega >Pekia5; Mo-ša Pijade obsojen na dvajsetletno ječo. Barhusse mu je poslal toplo pismo, v katerem ga imenuje svojega sotrudnlka. Želel se je z njim sestati, kar pa ni bito mogoče.
ITALIJANI NA DUNAJi
3u ^jsko pismo.
TA.USKI JUBILEJ. DNEH.
Zadnjič sem omenil, da je jugoslovanska kolonija dvakrat večja nego italijanska, ali •da se znajo Italijani veliko bolje uveljavljati in javno kazati. — Italijani imajo tu mnogo listo svojih velikih trgovskih podjetij, dve banki, in vse dobro uspeva. Imajo tudi svojo Trgovsko zbornico, ki je v stalni zvezi * češko, ogrsko, romunsko, poljsko, bolgarsko, švicarsko, francosko, angleško, rusko in — turško, le jugoslovanske zbornice ni! To je pač najboljši dokaz, kako razume vaša vlada ... varstvo svojih trgovskih interesov. Zato pa stalno propada vse, kar je jugoslovansko. Pred štirimi leti smo imeli tukaj 15 spedicijskih in izvoznih podjetij, danes jih životari le še dvoje. Imeli smo tu pet popolnih bank, danes... še troje močno okrnjenih. Propadli sta: Jugoslovanska komer-cijalna in Jadranska, — Hrvatska eskomptna banka je še tu Komanditna družba Pollak). Slovenska banka je le še po imenu in v mi-nijaturi, bratje Boškovic (ali: Boschkowits!) imajo še malo menjalnico. — Že vidim dan, 40 pridejo iz Beograda s predlogom, da je treba na D. ustanoviti Trgovsko zbornico, ako hočemo še kaj rešiti in ne mirno gledati, kako nas vsi sosedje izpodrivajo. — Naj le pridejo, takrat jih bodo slišali!
Pisni sem že kako Italijani skrbe za svojo kolonijo, posebno za dijaštvo. — Danes naj še povem, da je Italija ustanovila tu — državno ljudsko šolo. V prvem razredu je celih 12 otrok, med temi so trije Slovenci. Tako daleč gre skrb Italijanov za svoje državljane v tujini. — Kako lepi predlogi so pokopani v Beogradu!!
Ukrajinska kolonija na Dunaju je slavila v nedeljo — stoletnico obstanka ukrajinske Unijatske cerkvene občine in cerkve v Post-gasse. Cerkvenih obredov se je udeležilo veliko Ukrajincev, da je bila cerkev polna. Videti je bilo tudi mnogo inteligentov. — Obredi so močno podobni pravoslavnim.
Dne 1. t. m. je bila v pravoslavni cerkvi tukajšnje srbske cerkvene občine svečana liturgija v spomin na 1. dan decembra 1918. Ker je prota Mišič umrl, ga nadomešča neki ukrajinski pop, ki se je dobro naučil srbski. — Udeležba pri takih prilikah navadno ni velika. Poslanstvo in konzulat sta vedno dobro zastopana. — Devetdeset odstotkov lugoslovanske kolonije na Dunaju so — katoliki, a za nje ni državnega praznika. — Ali je to v redu? Menda ne!
Poročal sem že, da bo 6. t. m. koncert »Hrvatskega društva Prosvjeta v proslavo 30 letnega obstanka. — To bi bila za vso
- DVE NASI ZABAVI V DVEH
Na Dunaju, 3. decembra 1925.
jugoslovansko kolonijo prilika, da pride kolikor možno mnogo Jugoslovanov na pošteno domačo zabavo, da se tu medsebojno spoznavajo itd. Ali zopet nam kvari veselje Udruženje žena Srba, Hrvata i Slovenaea, ki je bilo sicer ustanovljeno kot: Udruženje jugoslovanskih žena To SHS-ovstvo je že lani enkrat priredilo čajanko baš na večer koncerta v Prosvjeti. Da bi se zopet kaj takega ne ponovilo, je Prosvjeta naznanila že pred osmimi tedni Udruženju, da bo 6. t. m. proslava 30 letnice s koncertom. — Uspeh je tak, da Udruženje žena SHS prireja dan poprej, v soboto 5. t. m. v dvorani hotela Pošta — nekak zabavni večer!! — Da obe zabavi, v soboto in v nedeljo, ne moreta uspeti tako, kakor si želd prireditelji, je umevno! Mnogi se jezč in ne gredo sploh nikamor! — Ali je to potrebno?! Menda ne!
Ruski hudožestvenik gospodin Južnij je že zopet na Dunaju s svojim »Plavim ptičem« 'Dor blaue Vogel). Na razpolago ima ponosni Volkstheater, kjer so vse predstave popolnoma razprodane. — To so takozvane
ponočne predstave« od polenajstih dalje, po običajni večerni predstavi. — »Der blaue Vogel« daje rusko-nemške predstave, prevladuje pa le ruski jezik. Kritika je jako laskava. — Gosp. Južnij je že večkrat preromal vso Evropo.
Mojster Franz Mehšr se je zopet proslavil s svojim petindvajsetim delom: Paganini, opereta v treh dejanjih. — Libreto sta napisala Paul Kneppler in Bela Jendach. Lehdr je pisal v »Biihne«, da je »Paganini« kos njegove duše in je ž njim sam najbolj zadovoljen. — Na Dunaju ga daje zdaj večer za večerom »Johann Strauss Thcater«, ki je vedno razprodan. — To opereto si je takoj ■ ridobilo tudi gledališče »Scela*- v Milanu, "remijero je vodil Lehar sam ter žel v Milanu veliko slavo. — Kdor mojih čitateljev pride na Dunaj, naj ne zamudi prilike!
»Volksopcr« je v konkurzu, ali osobje prireja predstave na svoj račun. Pravijo, da tako gre še dosti dobro. Predstave so prav dobre. — Po novem letu bo najbrže tudi za to »Ljudsko opero« bolje, kajti mestni fi-skus je znižal davek na zabave za polovico.
»Theater an der Wien< daje še vedno mikavno opereto »Orlov«; libreto je spisal sam ravnatelj Marischka, godbo pa je zlož'l Graniohstatten.
Naš dr. Adrian (dr. Maks Moric) gostuje zdaj v Aussigu na Češkem z velikim uspehom. Kritike v časopisih so nenavadno laskave.	A. G.
P^l+^ne vesti.
= Razširjenje vlade ali nove volitve. Tako označuje »Jutarnji list« situacijo. Razširjenje vlade je aktuelno vsled bližajočega se kraljevega kronanja. Na najbolj merodajnih mestih se želi, da bi bila tedaj vsa plemena zastopana v vladi. Intrasigentno stališče SLS, zlasti njen zadnji nastop v korist Vatikanu proti interesom jugoslovenske države, pa skoraj onemogočuje, da bi vstopila SLS v vlado. Vsled tega se računa tudi z možnostjo novih volitev. Te bi se vršile na osilovi odobritve politike sporazuma. Zato bi jih tudi vodila vlada sporazuma. Za volitve sta tako Pašič ko Radič. Vendar pa je pisno, da volitev pred sprejetjem proračuna ne bi bilo. To tudi iz strankarsko tehničnih razlogov. Pač pa je verjetno, da se vrše v marcu ali aprilu oblastne in občinske volitve ter bi izid teh volitev odločil ludi nadaljnji potek dogodkov. Ni pa končno izključeno, da nastopijo še preje odločilni dogodki, ki bi docela izpremenili dosedanjo politično situacijo v Jugoslaviji. Nastala bi nova in še bolj dosledna politika sporazuma, ki bi uiedinila ves jugoslovenski narod v pozitivnem delu za državo.
= Nepotrebno poudarjanje. »Slovenec pripominja z ozirom na naš sobotni uvodnik, da si treba zapomniti, da se mi ne stri-nj mo s kulturnim programom SLS. Cisto nepotrebna važnost, ker smo to poudarili že v svojem prvem programu iz lota 1924. In mislimo, da bi se »Slovenec* sam čudil, le bi se strinjali z njegovim kulturnim programom, ki je sicer lepo lakiran, ki pa v časih, kadar je moč v rokah SLS, dosledno izgubi svoj lak.
= O snovanju novinskega bloka v Zagrebu je napisala »Naša Straži) notico, ki dokazuje, da je »Naša Straža* o tej stvari sicer nekaj slišala, da pa o celi stvari pravzaprav nič ne ve. Zlasti pa je komična trditev, dn se bodo samostojni demokrati v kratkem združili z radikali, če bi napisalo to trditev »Jutro«, bi bilo čisto v redu, da pa dela »Naša Straža« reklamo za samostojno demokratsko stranko, pa je le malo čudno.
= Koroška debata v avstmskom parlamentu Nemški kričači so vložili v avstrijskem parlamentu interpelacijo, češ da se iz Radičevega govora v Ljubljani in priprav Orjune vidi, da hoče Jugoslavija iztrgati Koroško in se polastiti še Štajerske. Kričava interpelacija nemških šovinistov je tem bolj smešna, ker so tukajšnji nemški listi sami opozorili avstrijsko časopisje, da je moralo nasesti mistifikaciji, ko je pisalo, da je Radič govoril o Koroški. Socialni demokrati *°	»«r8' jaU 0 *n,erpelaciji demonstrativno
zapustili dvorano, ker ne morejo sodelovati z zunanjim ministrom dr. Matajo. Inter-pelantu dr. Dinghoferu je odgovarjal pod-Kanceinr Waber, ki je poudarjal, da je jugo-*lovenski zunanji minister odločno izjavil da jugoslovenska vlada na noben način ne bi trpela nobene kršitve avstrijskih mej. Waber je dalje izjavil, da je tudi avstrijska vlada prepričana, da ne obstoje nobene nevarnosti za Koroško. — Kako je vplivala interpelacija Dinghoferja, se vidi iz komentarja »Arbeifer Zeitunge«, ki poudarja, da
ie interpelant na široko razpravljal o vsakem traču. Tako je utemeljeval: »jugoslo-venski minister je baje dejal«, »tako se govori«, »dalje se trdi« in slično. Interpelacija Dinghofera ni torej rodila slave za nemške nacionalce, je pa vseeno opomin tudi našim ljudem, da bolj preudarijo svoje besede in da manj paradirajo s teni, »kaj da bodo še vso vzeli«.
in Vojaška konvencija je sklenjena med Poljsko in Malo antanto Konvencija se tiče samo prevoza orožja, municije iu vojnih potrebščin.
=: Prod italijansko gospodarsko ofenzivo na Balkan. Časopisi poročajo, da je italijanski finančni minister de V o 1 p i, ki je vodil pogajanja za ureditev italijanskih dolgov v Ameriki, predložil Mussoliniju svojo de-misijo. Volpi postane šef ameriško-italijan-skega sindikata, ki bo finansiral italijansko industrijo. Volpi je izjavil, da bo pazil na to, da se bo ameriško posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev uporabljalo v prvi vrsti razvoj italijanske trgovine v balkanskih državah.
= Pravica združevanja v Italiji odpravljena. Prefekt v Milanu je razpustil strokovne organizacije stavcev, knjigovezov, risarjev in 'rafikov. Enako je bila razpuščena socialistična konsumna organizacija, ki je zaprosila v Manchestru za posojilo.
= Uradniška vlada na Češkoslovaškem. Ker sc Šrameku ni posrečila sestava nove vlade, je vrnil predsedniku Masaryku mandat in mu obenem svetoval, da naj še zasliši ostale voditelje Češkoslovaških strank, 'redsednik Masaryk se je nato posvetoval še s poslanci: štribrny (nar. soc.), BechynS (soc. dem.), dr. Kramaf (nar. dem.) in Mlčoch obrtnik). Ker so ostala tudi ta pogajanja brezuspešna, je bil poverjen v sestavo uradniške vlade dr. Čemy, šef politične uprave »a Moravskem. Dr. Černy je že enkrat sestavil uradniško vlado, ki je trajala od 16. septembra 1920 do 25. septembra 1921. V sledeči vladi dr. Beneša je bil Cerny notranji minister. — Uradniška vlada pa se ie smatra kot končna rešitev, temveč bo vodil posl. Svehla dalje pogajanja za sestavo nove vlade. Govori se, da bo skušal pridobiti za vstop v vlado tudi nemški Bund der Landvvirte in nemške socialhe demokrate. V tem slučaju bi seveda narodni demokrati in češki klerikalci izstopili iz vlade.
= Iz Rumunije Proces proti poročniku Madarescu, ki je na neverjetno brutalen način ubijal tudi starce, žene in otroke, se bliža svojemu koncu. Da rešijo njega, so hoteli fašistični dijaki vdreti v zborovalno dvorano in mu prirediti velike ovacije. To so oblasti preprečile, pač pa so dovolili, da so smeli dijaki to storiti v skupinah no 25 mož. Udruženje romunskih rezervnih oficirjev pa jo izdalo oglas, v katerem zahteva, da se proces proti ubijalcu Madarescu takoj ustavi, ker da je Madarescu storil samo svojo dolžnost. Komentar k temu oglasu je pač odveč.
= Rezultat pruskih deželnih volitev. V vsem je bilo oddanih 10,515.000 glasov, od katerih so dobili:	socialni demokrati
2,747.000, centrom 2,131.000 in demokrati
364.000 glasov. Tri glavne stranke weimar-ske koalicije so dobile torej 5,242.000 glasov, torej polovico vseli, oddanih glasov. Ker pa je k temu treba prišteti še glasove ostalih strank, ki so vse za republikansko ustavo, in ker Berlin, kjer so republikanci v pretežni večini, ni volil, so torej volitve dokazale, da je prusko prebivalstvo trdno za republiko. Vsa opozicija, vključno s komunisti, je dobila samo 4,658.000 glasov.
= Odstop nemške vlade. Ker nima sedanja vlada dr. Lutherja po izstopu nemških nacionalcev več večine in ker je podpisan Locarnski sporazum, ki je preprečeval de-misijo vlade, je [)odal sedaj dr. Luther deni isijo. S sestavo nove vlade bo najbrže po-veuen že danes dr. Luther. V zunanje političnem oziru bo program njegove vlade izvedba Locarnskega sporazuma, v notranjepolitičnem pa bo skušal doseči enotnost vladnih strank glede ureditve državnih fi-n tnc. Vlado bi tvorili centrom, nemška ljudska, bavarska in demokratična stranka, podpirali pa bi jo tudi socialni demokrati.
= Tudi Cumberlandska rodbina dobi odškodnino. Leta 1867. je bila vsled pritiska Bismarcka odstavljena vladarska rodovina H nnovera, ker je bila v ravnokar končani vojni na strani Avstrije. Pri tej priliki je bilo z dogovorom sklenjeno, da dobi vladarska rodbina Kannovera 6 milijonov tolarjev odškodnine. Ta vsota pa ni bila nikoli izplačana, ker je Bismarck vse premoženje Sodbine Cumberland zaplenil in iz tega ustanovil takozvani velfski fond, s katerim je vzdrževal propagando proti rodbini Cumber-land, pa tudi proti socialistom. Šele leta 1892. so se pričele izplačevati obresti odstavljeni vladarski robini in sicer v višini
5.000 mark letno. Vsled inflacije so postale te obresti čisto brez vrednosti. Sedaj pa zahteva rodbina Cumberland, da se ji izplača odškodnina in sodišče je že zavrnilo predlog pruske vlade, da nima rodbina nobene pravice do odškodnine. Tako bodo nemški nacionalni sodniki bolj monarhistični ko ! ismarck, ki je ustanovil nemško cesarstvo.
TURŠKI TISK O SPORAZUMU.
Carigrajski turški list tStambul« piše: Z Jugoslavijo je ustvarjena zatvornica za Drang nach Osten. Skušali so jo porušiti s tem, da so izigravali Srhe in Hrvate drugega zoper drugega. Na ta način so upali, da bodo izzvali v kraljevini SHS državljansko vojno. Štefan Radič, svoječasni prijatelj sovjetov, Madžarov in Avstrijcev se je zdel nekaj časa poslušno orodje za izvršitev tega načrta. Toda, znano je, kako so dogodki prekrižali nemške račune. Nečak Štefana Radiča, na čelu številne hrvatske seljaške stranke je sklenil pakt o bratskem sodelovanju med Srbi iu Hrvati. Štefan Radič sam se je, pri-šedši iz ječe, oklenil zopet dinastije, sporazumel se s Pašičem ter proklamiral, da bo posvetil svoje življenje In svoj vpliv »rbohrvat-skemu zbliianju. Namah je bilo ozračje razčiščeno.
Sedaj delajo Srbi in Hrvati, prožeii s pa-friotičnim duhom, tesno združeni na konsolidaciji države ter na gmotnem in moralnem razvoju Jugoslavije, ki je neobhodno potrebna za ravnotežje na Balkanu in nedvomno tudi za ravnotežje v novi Evropi. »Hvala Bogu, veliko nacionalno delo smo izvršili!«, je vzkliknil Pašič. Radič pa je rekel v izjavi, na katero aludiramo:
»Sporazum je pojem iz misli, ki je vzvišena nad tendencami strank. Sporazum nima pred očmi ničesar drugega kot državne interese. Ne bo trajalo dolgo in prepričali se boste o tem.«
Že se govori o tem, da se grade na Hrvot-skem nove železnice, da se da občinam široka avtonomija ter da se izvedejo temeljite reforme v upravi.
Iz »Revue de« Balkana«.
P vo šolsko tromesečje*
Dne 1. t. m. so naše šole končale po novem šolskem zakonu prvo tromesečje. Dijaki so dobili prvi izkaz o Bvojem uspeva-nju. Splošna sodba je, da je bil učni uspeh v teh mesecih zelo slab. Po nekaterih razredih je dobila nadpolovica učencev nezadosten red v več predmetih. Kdo je kriv? Ali je naša šolska mladina res duševno manjvredna, ali vplivajo pri tem tudi drugi čini-telji? Poglejmo!
Upoštevati mora, da posečajo danes srednjo šolo oni učenci, ki so obiskovali ljudsko šolo v vojnem času. Pouk v tej dobi je bil za naše sedanje srednješolce kaj nezadosten, vsestransko moten, dostikrat za celo leto prekinjen. K tej okoliščini pride druga, to je nezadostna hrana, razburljivost, nemirno življenje itd., katere okoliščine naravno tudi niso ostale brez kvarnih posledic na mlada, razvijajoča se telesca in nežno dušo in uprav te okoliščine kažejo danes svoje slabe posledice.
Droga in ne najzadnja krivda je to, da ima današnja šolska mladina preveč prostega časa, katerega si ne zna primerno razdeliti na zabavo in učenje. Očetje in njih namestniki so ves dan zaposleni v službah, ženska beseda pa živi mladeži veliko no zaleže, in tako je dijak ves popoldan na ulici ali pa pri športnih igrah na polju. Zvečer pride zmučen domov, ne ljubi se mu učiti, I v mnogih slučajih ga ovira še razsvetljava , in družinske razmere. Tako gre drogi dan nič ali le napol pripravljen v šolo.
! Ničinanj pa ne leži nadalje krivda slabega uspevnnja naše srednješolske mladine na i šoli sami, odnosno na načinu poučevanja, i To velja zlasti glede jezikov. Dokazana resnica je, da učenec, ki si v nižjih razredih ne prisvoji v gotovi meri besednega zaklada in temeljito pravil slovnice, v višjem razredu v dotičnem jeziku ne more zadovoljivo izhajati. To velja glede prevajanja klasikov, še bolj pa glede pismenih nalog. In vendar se najde po naših Šolah mnogo profesorjev, ki smatrajo znanje besed in slovnico za po-
_	Štev.	257.
stransko stvar in polagajo glavno vataBst na to, da učenec gladko ponavlja p red atam i prevod. To je napačno I- Če ima učeneo Ai-zi vsa leta dotičmega g. profesorja, še pe; naj pa dobi v višjem razredu strožjega «ži-telja, tedaj podleže. In kdo je tu kriv?
Smotreiio in temeljito priučenje tujih tankov zahteva jx> slovenskih šolah tudi ozir trn višjo šolo. Dejstvo je, da Slovenci še ni»a-mo n še dolgo ne bomo imeli svojih »tr likovnih knjig, vsaj vseh ne. Kako naj potem iz.iaja na univerzi slovenski dijak, ki v srednji soli ni naučil toliko srbohrvašSae. nemščine ali francoščine, da bi mogel ka \ isji šoli uporabljati strokovne knjige t teh jezikih?
Nekatere šole imajo pokvarjene fizikaliBus aparate, da profesor ne more predvajati potrebnih poizkusov. In vendar šo za pojmovanje fizike poizkusi najboljše učno sredstvo.
Prav tako se ne more odobravati, da se pri redovanju znanja v kakem predmetu upošteva tudi vedenje učenca. Vedenja ie točka zasebe s svojimi redovnimi stopnjami. Krivično je torej, če profesor učenca za to ker je živahne, nemirne narave, strožje «•-duje pri znanju svojega predmeta, kakor pa onega, ki je mirne narave. Tak učenec je dvakrat kaznovan: s slabejšim redom v predmetu in s slabim redom v vedenju samem. To je krivica.
Zato naj^ vodstva naših srednjih šol skrbe, (.a po možnosti odpravijo navedena dejstva, v kolikor se tičejo šol samih.
Književnost.
DR FRANCE VEBER: ESTETIKA. PSIHOLOŠKI IN NORMATIVNI TELELJI IJSTHT-SKE PAMETI XVI. + 344 str. 8“. Publikacija »Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani«. Natisnila in založila »Zvezna tiskarna in knjigarna« v Ljubljani 1925. Splošna knjižnica — znanstvena zbirka št. IX. Cena broš. 150 Din, vez 162 Din.
Uvodne misli se pečajo s predmetom dn načelnim delokrogom estetike. Avtor dokazuje metodično in stvarno prioriteto takozvane psihološke estetike pred »objektivno«, zahteva poleg prve še normativno, ki pa ;o po njenem delokrogu ostro loči od psihološke, podaja provizorni oris načelne strukture vsega estetskega doživetja, končno pa še metodiko sledečih izvajanj. — Prvi del je psihologija elementarnega estetskega doživljanja. Avtor opiše in opredeli estetske čustvo, razlikuje med zakonitimi pavrstami golega predstavljanja, kar mu omogoči, preneeli svojo definicijo estetskega čustva na vae ■lučaje. Nato določi zakonito mesto, ki gre nu-pram estetskemu čustvu tudi »lepoti« in »grdobi« sami, in izkleše neobhodno analitične in empirične relacije na vsakem estetskem čustvu. Vse to ga vede do končnega orisa načelne strukture vsakega estetake*a čustva in pristojnega estetičnega objekt« ler do ugotovitve žakonite šesterice »elementarnih estetičnih objektov«.
Drugi del je psihologija kompleksa ega estetskega doživljanja. Po načelnem razmo-trivanju o razlikah med elementarnim in kompleksnim estetskim doživljanjem ugotavlja avtor osobito dvoje kriterijev za »vojo nadaljnjo izvedbo zakonitih pavrst kompleksnega estetskega čustvovanja. Prvič utegnemo nahajati na objektih estetskega Čustva še posebne relacije, drugič pa utegne estetsko čustvo samo biti v zakonitih analitičnih in empiričnih zvezah z ostalim čustvovanjem in stremljenjem. Iz prvega {lučaja izvaja nato zakonito šestorico »elementarnih estetskih kategorij«, ki jo po pretresu drugega slučaja dopolni še s šestorico, oziroma štirinajstorico »posebnih« takih kategorij. Vse to mu končno omogoča, podati načelno karakteristiko vsakega (elementarnega ia kompleksnega) estetskega duševnega stanja in pristojnih estetičnih objektov ter odbiti nasprotne teorije.
Tretji del je normativna estetika, pojmovana kot »logika estetske pameti«. Avtor poda kritiko sodobnega pojmovanja estetike norme in oriše lastno stališče, ki mu omogoča, prenesti svoje pojmovanje človeškega spoznavanja tudi na estetsko polje in ugotoviti zanimiv paralelizem med umskim in estetskim področjem kljub ostalim razlikam med njima. Zato mu tudi normativna estetika na estetskem polju ni nič drugega, nego tradicijska, n. pr. Aristotelova logika — ■“ umskem.
Četrti del prenaša gornje izsledke še posebej na vprašanje umetnosti, podaja definicijo in psihološki izvor umetnosti, nje klasifikacijo in mesto v kulturnem in splošne* biološkem razvoju človeštva.
Knjigi je pridejan tudi izčrpen stvarmi re-gister. Naroča se knjiga pri založnici Zv«** knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8.
»Gruda«. Prejeli smo enajsto številko »Grude« s prav pestro vsebino. Ivan Albrecht priobčuje dve ljubki pesmi »M1, fantje« m »Moj deklič«, Tone Gaspari štiri pesmi iz zbirko »Jesenske«, GliSa Koritnik pa »Bro-neslo kačo«. Miloš štibler nadaljuje svojo poljudno razpravo o Macedoniji in opisuje življenje komitnšev, katero ilustrira dvojo do-godb. Joža Tašner, inšpektor ministrstva Ha agrarno reformo zaključuje svojo razpravo »Agrarni interesi in fakultativni odkup veleposestniških zemljišč«. 1><!ro.,„„?rn »Družinskem miru«, kot podlogi pri vzff0! otrok. Brodar prinaša poučen. spis >P0 goedu in polju«, kjer navaja čitatelje kako morajo znati gledati oni, ^ hočejo pozimi kaj »a prostem najti! Dr. Gdstl prav zanimivo pik o vražarstvu in mazaštvu. Pripoveden del J* zastopan po prevodu Arkadija A ver čem k* »Nndzornik Sapogov« in po narodni povesi' »O svetem Kurentu«, katero je zapisni Fr. Kramar. V »Razgledu« je govor o organi®8' ciji, prosveti in dogodkih po svetu. — Diet izdaja Kmetijska tiskovna zadruga in je n«; menjen v prvi vrsti kmečkemu ljudstvu, ki ga bo radi zanimive in poljrdne vsebi"0 gotovo veselo.
Dnevne vesti.
IN TI, DOMOVINA!
fa daljnje Nemčije smo prejeli sledeče pismo:
»Tudi mi v daljnji Nemčiji proslavljamo danes obletnico osvobojen ja in ujed in jen ja Jugoslovenov.
Proslavljamo jo na ta način, da zbiramo priapevke za podpore tukajšnjim jugoslovanskim brezposelnim delavcem, zakaj razmere so obupne.
Število brezposelnih narašča bolj in bolj. ifiato pa prosimo tudi vas v domovini, da se spomnite v tujini živečih in nemili usodi prepuščenih bratov in sester.
Pozdravljamo vas in kličemo danes na dan obletnice ujedinjenja: Živela država SHS. c Zveza jugoslovenskih delavskih in podpor-»ih društev v Dorstfeldu pri_ Dortmundu.
Sedmo leto ujedinjenja smo že praznovali 'a obenem sedmo leto nase sramote, da se nismo spomnili naših izseljencev v tujini.
Njih usodi smo jih prepustili in dali jim ■ismo niti tega, kar jim po zakonu gre.
In vendar nas niso pozabili!
Ali pa se jih res ne bo spomnila domovina? Ali jim res ne bo mati?
— Projektirano kraljevo potovanje. Po poročilih iz Beograda je že danes sigurno, da obišče kralj Aleksander prihodnje leto urad-aodržavne poglavarje Anglije, Francije in Italije. To se zgodi po kronanju, ki se vrši na v«ak način v prvi polovici leta 1926. Pričakuje se, da bodo navedeni drž. poglavarji obiske vrnili ter se vrše zato že sedaj obširne priprave, ki se jih udeležuje celokupni iugoslovenski diplomatični aparat.
— Drugi dan svečanosti Narodne Odbrane 2. decembra ob polu 10. so se podale delegacije na Avalo, kjer so položile vence na grob Neznanega Junaka. Zastopanih je bilo nad £0 društev, korporacij itd. Slovence sta 'nastopala dr. Gregorin in dr. Triller. Položenih je bilo 10 vencev. Govorilo je več govorčkov. V imenu Slovencev je počastil spomin ^svobodo padlih dr. Triller. Ob 11. je bil v naborni cerkvi parastos za vse umrle in po-ne aJf P°veGenike in ustanovitelje Narod-nov rr]-,vane‘ Prisostvovali so mu razen čla-(Mhrano in.krajevnega odbora Narodne ■tj rn7ni^l0Pn*i civilnih in vojaških obla-
občinstvo p ™ ,e,v in korporacij ter številno « o. Popoldne ob 4. so bila v dvorani foških sester predavanja. Prvi je go-i ■ k !?lvs' predsednik narodne skupščine Pjnba Jovanovič. Govoril je o delu Narodne Odbrane. Omenil je med drugim sledeče: Začetek akcije Narodne Odbrane sega v najtežje čase. Vršila je raznovrstne posle. Orga-tizirala je v onih časih strelska ter razna humana in patrijotična društva. Kmalu si je pridobila veliko avtoriteto, tako da je vplivala tudi na poslanske klube in vlade. Pri ovojem delu je imela vedno pred očmi svoj glavni cilj: Narodno osvobojenje in ujedinje-
*fe. Delala pa je vedno javno in odkrito. Koncem svojega govora je izrazil govornik željo, da bi obsegala tudi sedanja Narodna Odbrana vse narodne sile ter da bi izvedla započeto delo ujedinjenja do konca. Za Ljubo Jovanovičem je govoril narodni poslanec Jovan Jovanovič o nacionalnih pokretih v sosednjih državah. Tretji govor je radi pomanjkanja časa odpadel. Zvečer je bila v Narodnem gledališču slavnostna predstava.
~.. ®duotehnična dela na iniciativo kralja. deKcijskt šef Mesarič potuje v spremstvu še-
j'.Ivi?)16?3 hidrotehničnega oddelka po , ni Srbiji ter inspicira vodnotehnične in druge zgradbe, ki so bile podvzete na iniciativo kralja.
~ Pobijanje trahoina. V ministrstvu za narodno zdravje se izdelujejo novi predpisi za vzpostavljanje ambulatorijev za pobijanje tralioma. Ministrstvo je sklenilo ustanoviti lake ambulatorije v vseh od trahoma okuženih krajih države v najkrajšem času.
—I,z*,?:ra!,b(> j5,0'- Minister prosvete Stepa. Radič je izjavil, da se hoče najenergične-* zavzet, tako v vladi kot v skupščinj la to da se zasigurajo večji krediti za zgradbo novih šol v vseh oblastih. Ni izključeno da se «j«me v to svrho večje posojilo.
— Jugoslovani na Reki Naš reški general-»i konzulad je končal popis jugoslovenskih lugoslovenskih državljanov. Ugotovljeno je, da živi na Reki 2000 jugoslovenskih rodbin.’ To število pa ni popolno, ko prihajajo še vsak dan naknadne prijave.
— Usnjarski kongres. Dne 9. t. m. se vrši v Beogradu kongres proizvajalcev usnja iz \mo države. Na kongresu se bo diskutiralo o uvozni carini na ekstrakte za usnja.
— Nova oficirska šola. Vojno ministrstvo namerava otvoriti v poslopju prejšnje mariborske kadetnice oficirsko šolo, kakršna ek*-sistira v Sarajevu. Vodja zavoda naj bi postal pukovnik Kovačevič, dosedanji vodja v po-^Pju nastanjene inženjerske podoficirske
i.7r£edel>sk!. P°*ilck v Osijeku. »Te dni se ni*-; !!i vo9>ješki trgovinski in obrtni zbor-
i«	župana sklicana anketa, ki
, oti‘ • z vprašanjem nedeljskega počit-b.il0' dh se uvede s 1. janu-4tek	V	ku sPlošni nedeljski po-
— Celjska krajevna organizacija NS8. sklicuje svoj redni letni občni zbor na soboto, dne 12. decembra 1925 ob 8. uri zvečer v gostilniške prostore pri Božiču na Bregu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagaj-■ika in računskih pregledovalcev. 4. Volitev odbora in računskih pregledovalcev. 5. Slučajnosti. K točni in polnoštevilni udeležbi podiva vse tovariše — Odbor.
— Brezposelnost v Nemčiji. Znana tvrdka Knipp v Essenu je odpustila pretekli teden J>ad 1200 delavcev. Za prihodnje tedne je dobilo odpoved nadaljnih 3000 delavcev. Vsega skupaj nameravajo odpustiti 14.000 oseb. Pred kratkim je bilo zaposlenih pri podjetju 3® 24.000 oseb.
prepariranje
— Premeščonje nemških sodnikov južne Tirolske v Italijo. »Innsbrucker Nachrich-tenc poročajo iz Božena, da so dobili pred par dnevi vsi nemški sodniki tamkajšnjega deželnega sodišča poziv, da si izberejo službena mesta v stari Italiji.
— Nazadovanje belo rase. O črni in umeni nevarnosti se pri nas malo govori. Drugače v Ameriki in na Angleškem. Tam zasledujejo gibanje prebivalstva na vsej zemlji z večjim interesom. Statistični podatki za leto 1925^ bodo pa skrbi Angležev in Amerikan-eev še povečali. Ugotovljeno je namreč, da je od 1900 milj. ljudi samo še tretjina belopoltih, ugotovljeno je pa tudi, da se razmerje »belo proti barvastemu« vsako leto poslabša nam v neprilog. Japoncev bo leta 1950 že 80 milijonov. Indijci se bodo pomnožili do leta 1935 za 25 milijonov, dočim pada število porodov .skoraj pri vseh belopoltih narodih od leta do leta konstantno. Zdi se, kot da bi zapuščala belo raso po tisočletnem trdem kulturnem delu življenjska sila ter da ni več bogve kako daleč čas, ko se bodo jela barvasta plemena pripravljati za odločilni boj z belo raso za svetovni imperij.
— Iz prosvetne službe. V višjo skupino so pomaknjeni profesorji srednje tehnične šole v Ljubljani Mihael Presl, Oton Grebenc, Josip Čopič in Stanko Dimnik.
— Iz poštne službe. Premeščene so poštne uradnice: Marija Tekavc od pošte Ljubljana 5 k pošti Ljubljana 1, Olga Moser od pošte Ljubljana 1 v Dol pri Ljubljani, Justina Blinc iz Metlike v Toplice pri Novem mestu in Štefanija Šibovec od pošte Ljubljana 1 v Ormož.
— Iz davčne službe. Davčni upravitelj Miroslav Pirkmajer pri davčnem uradu Ljubljana mesto je imenovan za davčnega lustrator-ja v 2. skupini II. kategorije pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani.
— Poveljnik sušaške luke Čeligoj je premeščen kot voditelj gradbenih del v naši svobodni coni v Solun.
— Promocija. V soboto je bil promoviran na graški univerzi za doktorja prava Jožef Jurin iz Ptuja.
— Silni viharji na Egejskem morju. Že par dni divjajo po Egejskem in južnem Jadranskem morju silni viharji. Neprenehoma prihajajo od ogroženih ladij klici na pomoč. Usoda več ladij je negotova, ker niso poslale po klicih na pomoč nobenih poročil več. V pirejski luki je poVzročil vihar veliko škodo. Pristaniški delavci v ogroženi coni nočejo delati. Morski valovi so poplavili veliki trg sredi mesta. Parnik »Irene« se je zaletel v nekega vlačilca ter se potopil. Parnik >Marionka« bi bil pred vhodom v pristanišče kmalu ponesrečil, drugi parniki so ga rešiili z največjim naporom pogina.
— 12 ljudi zasutih od lavinc. Na bavarsko tirolski meji je zasula lavina skupino 30 oseb. Od teh jih je bilo rešenih samo 18, 2 so izvlekli izpod snega mrtvi, 10 jih je ostalo ped snegom.
—Vremenske katastrofo v južni »Srbiji. Iz S kopija poročajo: Velike vodne mase so odnesle na cesti Struga—Debar 7 mostov, med-temi tudi tnkozvani »peklenski most«, ki so ga gradili z velikimi gmotnimi žrtvami in nenavadnim naporom celi dve leti. Snežni zameti in silna burja onemogočajo železniški promet med Gosti var jem in Strugo, Tetovim in Kičevim, Štipom in Kočanami ter Prizrenom in Vardištem. Oblasti so poslale težko prizadetim prebivalcem na pomoč orožnike in vojaštvo. Najbolj prizadeti so okraji Prizren, Tetovo in Bregalnica.
— Orkan in snežni zameti v Floridi. Kakor poroča »Matin«, divja te dni v Floridi hud orkan zvezan s snežnimi zameti, ki povzroča veliko škodo. Sneg je v Floridi, deželi pomladi nekaj izredno redkega.
— Arktičen mraz v Skandinaviji. V vsej Skandinaviji je zavladala arktična zima. V severni švedski je kazal toplomer v eni zadnjih noči — 35“. Večina pristanišč je tako zamrznjena, da je ukinjen ž njimi ves pomorski promet.
— Bolgarski komitaši v bregalnižkem ozemlju V bližini sela Smiljanar v bregalni-škem ozemlju se je pojavila tolpa bolgarskih komitašev. Preiskava je ugotovila, da so imeli komitaši v vasi večje število kompli-cov. Osem vaščanov z župnikom vred je bilo aretiranih.
Mlad sadističen morilec. Newyorško javnost razburja nov umor, ki spominja na zločin milijonarjevih sinov Loeba in Leopolda. 231etni Gordon Pirie je umoril svojega 191et-nega spečega sošolca, ga oropal ter denar pognal v družbi lahkih žensk. Truplo umorje-
nega je skril pod svojo posteljo. Vprašan po motivih, je izjavil, da je izvršil dejanje, ker ga je ravno veselilo.
— Uboj v vlaku. Pri Neaplju je prišlo te dni v vlaku v nekem vozu II. razreda iz neznanih vzrokov med potniki do prepira, ki je končal s tem, da so bile tri osebe ubite, ena pa smrtnonevarno ranjena. .
— Collarich na potu v kaznilnico. Te dni se je peljal skozi Trst znani istrski tolovaj Ivan Coliarich, ki je bil, kot smo poročali, pred kratkim pred puljskim sodiščem obBO-jen na dosmrtno ječo. Collarich potuje v po-
sebnem vozu v »častnem« spremstvu enega podčastnika in 6 dobro oboroženih žandarjev. Pot ga vodi v kaznilnico na samotnem oto-čiču Santo Stefano Ventotene, kjer je bil svoj čas zaprt prosluli tolovaj Mussolino, ki je tam zblaznel in končal dni svojega življenja. Med temi mračnimi zidovi bo prebil Collarich pred vsem 11 let v samotnem zaporu, ako ga prej ne reši smrt. Zdi pa se, da si Collarich ne beli glave radi žalostne usode, ki ga čaka, kajti na njegovih ustnicah kroži še vedno skoro neprestano prezirljiv, ciničen nasmeh Lopov je namreč še vedno prepričan, da se mu bo posrečilo pobegniti.
— Bivši državni podtajnik — tat Te dni je bil v Beogradu aretiran bivši državni podtajnik Vojislav Paunovič, ko je ukradel v nekem tamkajšnjem varieteju svojemu sosedu iz žepa 2000 Din.
— Boksarski Champion — član vlomilske tolpe. Iz Prage poročajo o senzacionalni aretaciji prvega čehoslovaškega boksarja. Franc Rose je bil aretiran, ker je ugotovljeno, da je član 14 članske vlomilske tolpe, ki je izvršila nedavno milijonski vlom v trgovino praškega juvelirja Rienerja. Tolpi načeluje Ivan Rose, boksarjev brat. Francu se očita poleg tega velik vlom v Chrudimu. Franc Rose, čigar pravo ime je Franc Ružička, je užival v praških športnih krogih velik ugled, bil je pa tudi v inozemstvu dobro znan.
— Senzacionalna goljufija. Monakovska policija je razkrila te dni redek slučaj goljufije z zavarovalnino. V športnih krogih znani trgovec Theodor Porte je simuliral, da je ob priliki smučanja smrtno ponesrečil. Razširil je bajko, da je padel v globoko skalno razpoko, iz katere ga ni mogoče potegniti. S tem je hotel ogoljufati neko zavarovalno družbo za 200.000 zlatih mark. Družba je pa izplačala njegovi soprogi za enkrat samo 40.000 zlatih mark. Sedaj je ugotovila policija, da se je pripeljal lopov že 3 dni potem, ko je »smrtno ponesrečil«, v Alzacijo v svoj rojstni kraj. Goljufiva zakonska dvojica je že pod ključem.
Za
vse vrste oblačil
da
Božiča
znižano cene
pri priznano solidni tvrdki
J, Maček
UUBLJANA.
— Originalen trik pariških vlomilcev. Te dni sta dobila gospod in gospa Dupont v Parizu po pošti v kuverti dve vstopnici za kino. Priložen je bil listič, na katerem so stale besede: »Od — od — Uganite!« Zaman sta si belila gospod in gospa Dupont glavo, kdo bi utegnil biti generozni pošiljatelj dragih listkov. Podala sta se v kino. Ko sta se vrnila, je bilo njiju stanovanje oplenjeno, na mizi pa je ležal listek, na katerem je bilo napisano:
Sedaj pač veste, kdo vam je poslal listke za kino.«:
— S poglavarjem Indijancev pobegnila. Mesto Chicago je doživelo svoj prvi letošnji družabni škandal. Najlepša mlada dama je izginila s plesne priredatve v vili nekega milijonarja. Odvedel jo je vsled svojega bogastva in lepote znani poglavar Indijancev, »črni panter«. Odpeljala sta se z avtomobilom ter izginila brez sledu.
— Zagonetna izguba spomina. Te dni je umrl v Oklahomi bankir John Porler Will.i-ams. Iz njegovega testamenta izvemo njegovo nenavadno, romantično preteklost. Dne II. julija 1915 so je zbudil v nekem tamkajšnjem hotelu, ne vedoč, kako je prišel tja. Vse mu je bilo tako tuje, kot da je padel na zemljo pravkar iz neba. Pogledal je v zrcalo: lastni obraz mu je bil popolnoma neznan; pozabil je, kdo da je, kako se piše, s čim se je doslej bavil. Ker ni imel pri sebi nobenih dokumentov, je poizvedel pri portirju, pod kakšnim limenom se je prejšnji dan vpisal. V listnici je imel samo 400 dolarjev. Zato si je moral poiskati službo. Imel je srečo, dobil je mesto v neki banki, kjer je napravil sijajno karijero. Medtem je seveda tudi že poizvedel, kdo da je pravzaprav, poizvedel je pa to na ta način, da je dal prinesti svojo sliko^ od vseh večjih ameriških listov. Srečen mpž ni bil. Zagoneten slučaj mu je povzročal duševne depresije.
— Nepričakovan učinek povodnji. Zadnja povodenj v Atenah je razkrila več starih grobov velike arheološke vrednosti. Narasli potok Lykabetos je namreč raztrgal cesto, nakar se je prikazalo 30 starih grobov, v katerih se nahaja vse polno zlatih predmetov velikanske vrednosti in pet mumij.
— OHMI ra	"■11111,111
Senzacija dneva!	Danes	zadnjikrat!	Vihar	smeha!	j
Najboljši komik sveta! Svetovno man in splošno priljubljen!
Charlie Chaplin
„13. pustolovščina"
Kolosalni uspeh pri včerajšnjih predstavah! Če želite razvedrila, potem hitite takoj po
vstopnice.
j Predstave se vrše točno ob: 4., pol C., pol 8., 9. uri. Prvovrstni umetniški orkester
svira pri vseh predstavah.
’Mr*or*C‘/V, vodilni lino v Ljubljani (Tel mi
— Rimski poadrav je predpisan sedaj »o vseh italijanskih državnih uradih, torej milj: višjih in enakih ne smejo več pozdravljati a odkrivanjem, temveč z dviganjem izteguj«*« desnice v višino glave. Po vzgledu driavmii uradov je uvedla ta pozdrav te dni tudi Ir-žaška mestna občina za svoje uslužbenci. — »Giornale d’ Italia« objavlja predpis« o medsebojnem pozdravljanju med armado in »ili-co. Po teh predpisih morajo vojaki in podčastniki armade pozdravljati častnike milic«, miličniki pa častnike armade. Častniki armade in milice so si med seboj enaki, medsebojno pozdravljanje je dolžnost tovarištva.
— Škandali pri žrebanju državne loterij« na Dunaju. Te dni se je vršilo na Dunaju žrebanje srečk državne dobrodelne loterije. Glavni dobitek znaša 1 milijardo avstrijskih kron (1 milijon dinarjev). Zanimanje publike za loterijo je bilo izredno veliko, — tako da so bile prodane že par dni pred žrebanjem vse srečke, — naval na dvorano, v kateri se je vršilo žrebanje pa je bil naravnost ogromen. V dvorano, v kateri je prostora »a 100 oseb, so silili tisoči. Vsled tega je nastala v dvorani in na hodnikih strahovita gnje-ča. Milijarderji in spe so se tako prerivali da je bila več osebam strgana vsa obleka s telesa. Neka ženska je omedlela, bila je p:i tako zagvozdena v gnječi, da je skoro pol ure niso mogli prenesti na sveži zrak. Med množico so bili zastopani vsi sloji prebivalstva: Elegantne dame in gospodje so se borili zn vstop z branjevkami, deklami in capini. Le s težavo je odstranila policija del občinstva. Ves čas je bil velik tumult, tako, da je morala komisija žrebanje, ki je trajalo 2 uri in pol parkrat prekiniti.
— Rjavi hrošč v decembru. V mariborskem mestnem parku je našel te dni neki iz-prehajalec pod nekim drevesom rjavega hrošča, ki je lezel popolnoma čil in čvrst okrog.
KOLINSKA CIKORIJA
JE RES IZBORNA
— Misteriozna dama na Dunaju. Dunajska
sehzaciježeljnost ima te dni zanimivo snov za razgovor. V mestu se je pojavila veleele-gantna krasotica srednjih let, ki poseča samo prvovrstne lokale. Prihaja vedno brez spremstva, vendar pa za moško ljubezen ni nedovzetna. Zgodi se vsak dan enako: Prej ali slej prisede k njej kak kavalir, s katerim duhovito in temperamentno čeblja, Ilirtuje in pleše. Končno zapustita skupaj lokal. Sledi kratka, vroča avantura. Pred razstankom dogovori dama z galanom nov rendez-vous, toda ne drži besede. Kavalir je ne vidi nikdar več. Če pa se mu slučajno posreči, ga hladno toda vljudno odslovi, kot da ni bilo med njima nikdar ničesar. Nagrade za ljubezen ne vzame od nikogar ter si ne da sploh od nikogar ničesar plačati. Vselej pa se izda dama za soprogo kakega sedanjega ali pa bivšega ministra, kar pa se je še vedno izkazalo kot mistifikacijo. Za dunajsko javnost in policaje je dama doslej zagonetka ...
Ljubljana.
1— Mestno drsališče pod Tivolijem «e je v soboto odprlo.
1— Hudobna poškodba. V petek ponoči j« odprl neznan zlikovec v novi zgradbi Jenkova ulica 13 vodovodno cev, vsled česar so bili kmalu vsi spodnji prostori pod vodo. Vsled pritiska se je podrl zid sosednje hiše in voda je udrla tudi tamkaj v sobe. škcjjla se ceni na 10.000 Din.
1— Tatvina. Trgovec Franc Zevnik iz Dobrepolja je kupoval v petek popoldne v trafiki pri glavnem kolodvoru cigarete ter pozabil pri tem na oknu listnico z vsebino 2000 Din. Dasi se je vrnil že po par trenutkih, listnice ni bilo več na oknu. Odnesel jo je spreten in nagel uzmovič.
1— Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo aprila 1925 zastavljenih predmetov 10. decembra t. 1. ob 3. uri popoldne.
DOPIS.
Kranj. Poleg veličastne poklonitve na Prešernovem grobu, ki se je vršila dne 3. t. m. hoče Kolo jugoslov. sester v Kranju dostojno proslaviti 1251etnico rojstva našega pes-nika-prvaka še s prireditvijo »Prešernove akademije« dne 7. t. m. ob pol 9. uri zvečer v gledališki dvorani Narodnega doma. Na akademiji sodelujejo naši odlični kulturni delavci po naslednjem vsporedu: 1. A. Ned-ved: Pod oknom, Dr. Ipavic: Zapuščena in Dr. Jenko: Strunam izvaja godalni kvartet orkestra Narodne Čitalnice. 2. Prešeren in njegova doba, govori univ. profesor g. Dr. Kidrič. 3. A. Hajdrih: Pod oknom, K. Mišek: Strunam poje moški zbor Narodne Čitalnice. 4. Prešeren: Sila spomina, Krst pri Savici — uvod, Neiztrohnelo srce, recitira tragedkinja ga. Marija Vera 5. Fr. S. Vilhar: Nezakonska mati in Ukazi, poje operna pevka ga. Lovše-tova. 6. J. Mic-hl: Pevcu, Fr. S. Vilhar: Mornar, poje konservatorist g. Marjan Rus. 7. K. Mašek: Barkarola, orkester. 8. Živa slika: Slava Prešernu. Soliste spremlja na klavirju pianistka gdč. Vera Mnjdičeva. Po akademiji družabna zabava. K tej počastitvi Prešernovega spomina, ki bo kakor razvidno tudi prvovrsten umetniški užitek, ni vabljeno le kranjsko meščanstvo temveč tudi zastopniki kulturnih društev in ustanov iz Ljubljane.
Gospodarstvo.
VINSKA RAZSTAVA IN SEJM IVANJKOVCI.
Za to prireditev, ki se vrši v četrtek dne 10. t. m. ie Driinvlienih Dreko 3000 hi vina
'‘‘nrr.Ufl-tA- <*« 20 b«*®*1 Dln 5 ~ ***** nadoljn“ be*ed*
5-j t»a/.
-ntf^ ;Tgf-j:g^^gaaaa
1 Fotografa
letošnjega letnika in nad ‘200 lil starejsih letnikov. So lo vina i/. najboljših hribov Ljuio-ipersko-Ormoških vinogradov, ter letos splošno dobre kvalitete.
Razstava se vrši v dvorani tik tukajšnjega kol%ivorn. Dvorana je zvezana z dobro restavracijo. Otvoritev se vrši po prihoda prvega vlaka iz Ormoža to je ob 9.06. Ugodne zveze sem so iz Murske Sobote ;>b ;>.50 uri, iz Maribora ob 5. uri in 8.27 uri, iz Ljubljane ob 5.27 uri, iz Zagreba ob 5.40 uri, nazaj pa proti Murski, rioboii ob 10.. ') uri in f8.05 uri proti Mariboru, Ljubljani in Zagrebu od tukaj ob 16.31 in ob 19.52 uri. Zanimanje za prireditev je zelo veliko. Z ozirom na ugod-, no lego razstavnega prostora in dobre železniške zveze obisk v najslabšem vremenu ni zvezan z nobenimi štrapaci.
ZBIRALEC OTROK.
Nekoč je živel v Franciji mož; ki je podlegel svojevrstni strasti. Zbiral je otroke. V so svojo častilakomuost je usmeril na to, da si preskrbi otroke vse-i vrst, katere je pa zakonu mogoče imeti.
rvi v njegovi zbirki je bil adoptiran otrok. Po francoskem zakonu se sme adopti-rati otroka le v tem slučaju, če se drugih otrok nima. Nato se je povspel do naravnega otroka; tudi tega si je nabavil brez posebnih težkoč. Francoski zakon pa ima za nezakonske otroke dve stopnji, namreč naravnega otroka, ki izvira iz dveh neporočenih oseb, in illegitimnega o-troka, kateremu je < če ali mati poročena oseba, ki pa ne izvira iz legitimne zakonske polovice. Kot tretji je r.ioral lorej slediti illegitimen otrok. Kot
medij mu je služila tu mlada žena nekega starega notarja, ki je v čisto naravnem času prispevala tega novinca v veliko začudenje in presenečenje svojega moža. Sedaj pa je sledil čisto svojevrsten eksemplar: 1’enfant incestueux, otrok krvosramnega rodu, ki je lahko le plod krvnih sorodnikov v najbližjem kolenu. Svoji neporočeni sesiri se je zbiralec lahko zahvalil, da si je z malimi stroški nabavil tudi tega. Francoski zakon, ki posveča jx>sebno pažnjo otrokom, čemur se pa radi nazadovanja rojstev ne smemo čuditi, pozna tudi »enfant legitimč,« torej legitimne otroke. To je naraven otrok, ki postane po poroki roditeljev zakonski. Posrečilo se je spretnemu zbiralcu zapeljati mlado damo, in obljubil ji je zato poroko. Po rojstvu otroka se je z njo čisto enostavne* poročil. Na ta način pa je ujel dve mulii
na en udarec, namreč legitimnega in nedolgo po tem tudi zakonskega otroka. Mislil je, da je s tem njegova zbirka popolna in / očetovskim ; o	je /.•■! na otroke, ki .so.
so mirno med seboj i:. : ’ .
Ko pa je nekega Um' rckemu starem« prijatelju i/. mladostnih dni zaupal skrivnost svoje zbirke, in s ponosom pristavil, da je zbirka popolna, in da .-e ne more noben človek na svetu ponašati s tako redko kolekcijo, je vskliknit prijatelj:	Pretkan ec.!
Praviš, da je zbirka popolna? Kje pa je postu mili otrok? Od lega časa je bil zbiralec ves zmešan. Kaj pomaga zbirka, če ni popolna? Dovršil je potrebne priprave, d« je zasigural zadnjemu otroku vstop v zbirko, in ko je bilo rojstvo otroka le še vprašanje nekaj dni, se je obesil. _ Sedaj je bila zbirka popolna.
Spisal Robert Krati.
Treba je bilo najprej umiriti konja; uiti tako ni mogel hitremu avtomobilu — pomisliti je bilo le, kako v jeti konja, ne da ranijo privezanega jezdeca.
V razdalji umiri konj svoj tek, potem teče še nekaj v trabu, nato se začne zopet pasti. Možu so bile zvezane tudi roke, sicer bi bil gotovo malial z njimi.
■•Mazepa! ponovi Leonor. Mazepa v pampi!«
»Slišite«, začne Adam, medtem ko'gleda proti een-tavru in njuha tobak, nekoč sem čital povest o Indijancih, pri njih je bil belokcžec v gosteh, sprejeli so ga popolnoma prijazno — ampak bil je svinja — bil je umazan falot, se mhotel reči — in je neko indijansko ženo zazazaza... no, že veste, kaj menim — z eno besedo imela sta se — tildi žena je bila kriva — in ko je prišlo vse na dan, so zvezali Indijanci oba na divjega konja in ga zapodili ven v prerijo...
>I)a, da. to je bil Mazepa!«
Ne, ne, Mazepa mu pa ni bilo ime; ime mu je
bilo drugače.
»Menim le, da je bila lo ista usoda kot Maze-pova. Ali še niste ničesar slišali o njem?«
»Jaz? Ne. <
»To je bil znamenit kozaški vodnik v 17. stoletju. Tudi on je zakrivil nekaj podobnega zoper ženo nekega magnata; tedaj so ga navezali konju na hrbet in
je bila z njim privezana na
ga zapodili v stepo. To snov so umetniško že večkrat uporabili.
»Umetniško? Na, ne vem, kaj naj bi bilo tu pravzaprav umetniškega, 'to je popolnoma enostavno in sicer prav nesramna nesramnost Ali jo je tudi pojedel?«
■ Pojedel? Koga?*.
»No, ženo.«
»Ne razumem.«
»No, ono ženo, ki konja.«
»Mazepa je bil privezan sam na konju, tako je dospel na svoje posestvo.«
>A tako! Ne, moj lopov je bil privezan skupno z rdečo ženo, in žena je bila sploh že mrtva, in ker je bil lačen, je glodal mrliča. Ali je to morda umetniško? No, hvala lepa!«
Kako naj pa vlovimo konja?«
»Na, sol stresati na njegov rep, ne pomaga tu nič.
»Mr. Ureen, kako za mo rete v tako strašni situaciji uganjati burke!«
j Ne, ne, saj ne uganjam burk, jaz mislim papol-iioma resno. Veste, ko ste tedaj ušli s tistim golažem — gukičem ali kako se mu je že reklo...«
Kulaiicm.
»Da, ko ste ušli s kulanom, tedaj sem se že nekaj domislil. Kaj pa naj bi storili, da vas dobimo živo s konja, da si ne zlomite vratu? Georg je hotel vjeti žival | z lasom, ko bi se peljali mimo; a na ta način bi se ! žival pravtakc zgrudila. Veste, in tako sem sedaj vča-
sih premišljeval, kaj bi bilo treba storiti, če bi sopel sedli na kakega kulana. Takemu konju ne smemo tresti soli na rep, temveč na nos, v nos, v obraz, ampak ne sol temveč tobak...«
»Adam, ali norite?!«
Kar dovolite, da končam, časa imamo dovolj, št* boljši kot tobak, pa je ona vražja reč, že veste, ki sem z njo upijanil takrat roparskega poveljnika v skalnatem prelazu.
Začudena ga pogleda Leonor.
Menite, da to gre?«
No, poizkusinvo pač.«
»Misel ni slaba«
Izmislil sem si jo jaz, da jaz!
»Vi menite pač...«
»Tja izstreliti, seveda — da me morda ne prehitite, in mojo misel daste patentirati.«
»Z zračno puško?«:
Ali pa tudi s kanono, kakor bo bolje.«
Če se pa konj takoj zgrudi, potem zmečka moža, ki si ne more nič pomagati.«	.	„■
•No, tako hitro se tudi ne bo zgrudil, temvee lepo polagoma — zakaj pravi konj ima vendar konjski; naravo — ali ne?«
Takoj začne s pripravami za nenavaden lov na konja. Adam napravi iz papirja dve patroni, kateri napolni z onim opojnim praškom. Prva je za zračno puško, s katero bo streljala Leonor, Adam pa bo postregel s pnevmatično kanono. Streljala bosta oba hkrati v ugodnem trenutku.
Vsak hoče v Božiču in Novem letu
napraviti svojim veselje s primernim darilom in to je le mogoče, če iste kupi pri tvrdki
110SIP PETEIIHC - Ljubljana
ki ima veliko zalogo žepmh robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške šifone, fine klote, vezenino čipke, torbice, nnhrb-nike, police in še veliko, veliko drugih lepih in potrebnih stoari po znatno znižani ceni. — Na veliko in malo.
Traplstovski sir
pošiljam po povzetju od 5 kg naprej po 20 Din kg.
Čajno surovo maslto 50 Din kg j®
Vsa vprašanja in naročila sprejema
Josip Terlecky, Daruvar
poštni predal 72.
SLOMA COMPANV
anontna In reklamna družba z o. z.
se je s 5. decembrom
preseli
v psiačo Sisvensks fearjke Stritarjeva ulica. — Vhod:
CfiHKflRIESfO NABREŽJE 1
pri Frančiškanskem mostu
Telefon 174
DRVA • • ČEBIN
Volftva ulica 1/11. - Telefon 56.
Okrajne zastopnike
®? *r»ni- Radovljico, Ljubljano,
Kamnit, Logatec, išče večja zava-ruralnira. Služba stalna in primerna za vpokojence. Ponudbe z opisom dosedanjega poslovanja, pod iStal-n(K na »Publicitast d. d. oglasni zavod, Ljubljana, Šelenburgova ulico 7. II.
ali Amaterja m pokrajinske slike in stereofotografije, sprejmemo za stalno. Ponudbe z referencami v navedbo plače pod šifro »Fotograf« na »1’ubllcitasK d. d. oglasni zavod, jjubljan-i, Šelenburgova ulica '• «•
RADlO-aparate
In sestavne dele ima v zalogi
FRANC BAR. Ljubljana
Cankariavo nabrežja Jttv- 5.
1	TISKARNA	^
I,.MERKUR"
fe esassss Try.-i:td. d. d. ssssb
I	LIUBLIANA
Simon Gregorčičeva ulica št. 13	>
S
Tiska časopise, posetnice, Knjige, brošure,
• letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske in urcione tiskovine itd. v eai in v več barvah
I LssSn-a knjigoveznica ' ii!iuai$:atiiii»:uiiiiiiiini!ii;iiuuimiw
$	Telefon	5052
i Raoun pri pošt. ček. zavodu
'ti	, št. 13.103	-i
htviI
Akviziterja
sprejme zavarovalnica proti stalit-plači. Ponudbe z navedbo referenc, pod šifro v Zavarovalnica- pa »Pu iilicitas' d. d. oglasni n v od. Ljubljana, Šelenburgova ulica 7. II.
Potnika
za razpečavanje razglednic dobi' upeljanega se sprejme pod ugodni -ini pogoji. Ponudbe pod »Potnik« nn »Publicitas d. d. oglasni zavo<l. Ljubljana, Šelenburgova ulica >■
Dame in gospodje
z dobrim nastopom, za nabiranj« naročnikov raznih ilustriranih m modnih časopisov se sprejmejo pod zelo ugodnimi pogoji. 1 ripravuo kot postranski zaslužek. Pismene; ponudbe pod Šifro Dober zaslužek ■na ,Propaganda , reklamna družba z o. z., Ljubljana, šelenburgova
‘ulica 7. II-
PKODAM več vagonov Jjj
borovih brzojav, drogov
ih! 7 do 12 ni. - Ponudbe na If[. Putiavc, parna žaga, Lahovče P1*
Komendi.
Udnjntolj 1 ia odgovorni urednik ŽRLKiSN 1K A-K
Sever
VI.ENSANDKR — Z* tiskarno »Merkur* v Ljubljani Andrej
Čevlje na obtoke
proti jamstvu dobite pri tvrdki ^ Trcbar, Ljubljana, Sv. l‘etr* ’