DEMOKRACIJA
Demokracija daje vsakomur možnost, da je Hran nad samim seboj.
J. R. LOWELL
Leto XV. - Štev. 18
Trst - Gorica, 30. septembra 1961
Izhaja 1. in 15. v mesecu
Od berlinske do svetovne krize
Povsod vojaški ukrepi * Odgovornost Sovjetske zveze za naraščajočo zaostritev * Propagandne trditve in dejstva
Priznati je treba, da je človeštvo po prvi svetovni prehodilo časovno precej daljšo pot predno je prišlo do velikih mednarodnih kriz, ki so grozile z novim splošnim vojnim spopadom, v katerega so se nato tudi sprevrgle. Takrat .je bilo za to potrebnih dobrih dvajset let, danes pa smo se po komaj petnajstih letih že znašli na robu podobnega prepada.
Potek dogodkov
Od srede avgusta so se dogodki razvijali s filmsko naglico. Hruščev je že dolgo izjavljal, da je treba rešiti nemško vprašanje. To je odločno ponovil tudi predsedniku Kennedyju ob priložnosti njunih razgovorov na Dunaju. Seveda je pri tem mislil na uresničenje lastne teze: priznanje dveh Nemčiji, nobene nemške združitve, umik zahodnih zaveznikov in Zahodnega Berlina medtem ko bi ves Vzhodni Berlin ostal komunistični Vzhodni Nemčiji.
V	bistvu je šlo za staro, čeprav najvažnejše vprašanje, ki je ostalo po drugi svetovni vojni še odprto. Po diplomatski poti so zanj neprestano iskali primerno rešitev. Ni minilo leto ne da bi se ena ali druga vodilna sila taborov, v katere je svet razdeljen, ne iznesla glede tega kakšen nov predlog. Čeprav je bil postopek že več kot dolgotrajen, je bilo vendarle pričakovati, da bo jna ta, mednarodno običajen in miroljuben način enkrat le prišlo sporazumne rešitve. Vsem je lebdel pred očmi primer Avstrije, v katerem je bila po prav tako dolgem in obupnem zavlačevanju končno in takorekoč nepričakovano le podpisana državna pogodba,
Videti pa je, da je Hruščev glede Nemčije izgubil potrpljenje. 13. avgusta je v brk vsem dogovorom in prevzetim obveznostim z enostrankarskim, samovoljnim ukrepom ukinil pravico Berlinčanov do svobodnega gibanja po bivši nemški prestolnici. Prebivalcem vzhodnega sektorja je prepovedal, da bi še nadalje izkali zaposlitev in kruh v Zahod. Berlinu, katerega je obdal s pravim kitajskim zidom( betonskih, opečnih in žičnih ograj. Za, prehode so potrebna posebna dovoljenja.
Zahod je zaman protestiral proti tej hudi kršitvi mednarodnih pogodb. Pred nasprotnikom, ki uporablja silo in grozi, mu ni preostalo drugega kot da pokaže odločno voljo na samoobrambo. Ne smemo namreč pozabiti, da so po drugi svetovni vojni mnogi očitali evropskim demokracijam, da niso Hitlerju pravočasno dovolj jasno in učinkovito pokazale, da se ne bodo dale izsiljevati, s čemer bi morda preprečile kasnejši spopad. In ker vsaka šola nekaj nauči je bila v berlinskem primeru govorica jasna: Združene države so takoj poslale svoji vojaški posadki v Berlinu simbolično pojačanje 1.500 mož; ogroženo mesto sta obiskala, ameriški podpredsednik Lyndon Johnson in kmalu za njim kancler Adenauer; da ne bi bilo nobenega dvoma so tri zahodne velesile sporočile Sovjetski zvezi, da bodr, imele vsako sovjetsko ali vzhodnonemške, vmešavanje v promet po letalskih hodnikih, ki vodijo v Berlin, za napad, na katerega bodo takoj primerno odgovorile. Sledili so številni drugi ukrepi in izjave.
Tako se je nemško vprašanje zaostrilo do stopnje, da si v njem niso stali nas-, proti več samo diplomati temveč tudi vojaki. Na dlani je, da takšne nevarne napetosti in skrajnosti iz katerih se je nato vsakomur težko umakniti, samo ogrožajo dosego sporazumnih rešitev, ki morajo le. biti končni cilj.
Atomski poskusi
A še ni bilo dovolj. 1. septembra je Hruščev oznanil, da Sovjetska zveza odpoveduje sporazum o ustavitvi nevarnih jederskih poskusov, ki je bil v veljavi od leta 1958, in da bo nadaljevala s preizkušanjem svojih atomskih bomb.
To ie bila nova in nepričakovana grožnja. Ni se nanašala samo na nemško v-prašanje temveč na vse človeštvo, ki ga poskusi izpostavljajo hudim nevarnostim jederskega žarčenja.
Predsednik Kennedy in britanski premier Macmillan, sta kot vladna načelnika držav , ki sta sklenili s Sovjetsko zvezo sporazum, katerega je Hruščev s svojq odločitvijo brezobzirno prelomil, pozvala Sovjetsko zvezo na takojšnjo ustavitev atomskih eksplozij, ki bi širile v ozračju nevarne radioaktivne drobce. Izrazila sta pripravljenost svojih držav za sklenitev pogodbe o nadzorovani prepovedi atomskih poskusov.
Toda Sovjeti so začeli preizkušati svoje bombe in na dlani je bilo, da se za poziv zahodnih demokracij ne bodo zmenili.
Odgovor, ki ga je Hruščev poslal 9, septembra ni nikogar presenetil. V svoji dolgi noti zvrača Sovjetska zveza vso odgovornost za nujnost, pred katero naj b'j se znašla, na zahodne države. Očita jim. da je Zahod na njegov nakaz potrebe rešitve nemškega vprašanja odgovoril s pravim plazom vojaških ukrepov, da so
zahodne države izvedle veliko več atom- | drugače. Kdor je zasledoval potek Ze-
skih poskusov kot Sovjetska zveza in dry jih ta torej lahko napravi prav tolike} Sklicuje se na dejstvo, da je Francija, ki je članica NATA, nadaljevala s poskus-, tudi med atomskim premirjem, kar na i bi nedvomno koristilo tudi njenim zaveznicam, itd.
Kennedy in Macmillan sta sprejela t?, odgovor na svojo noto z obžalovanjem na znanje. Podčrtala sta, da je sovjetsko ravnanje v ocitem nasprotju s ponovnimi izjavami Sovjetske zveze o njeni zaskrbljenosti zaradi nevarnih posledic takih poskusov za zdravje človeštva. Se enkrat sta potrdila pripravljenost Združenih držav in Velike Britanije za pogajanja za sklenitev čim širšega dogovora za takojšnjo nadzorovano prepoved atomskih poskusov.
Kdo preprečuje sporazum ?
Sovjetska zveza očita v svojem odgovoru Združenim državam in Veliki Britaniji, da sta neiskreni, ker se zavzemata samo za prekinitev atomskih poskusov v zraku, medtem ko bi jih nadaljevali pod zemljo in v vsemirju. Združenim državam očita, da so se v Ženevi (na konferenci prepovedi in nadzorstvu nad jedrskimi poskusi) tri leta zavzemale za legalizacijo podzemskih jedrskih poskusov. S tem naj bi ZDA onemogočile dosego sporazuma o popolnem prenehanju poskusov, medtem ko naj bi Sovjetska zveza bila-naklonjena popolni prepovedi vseh poskusov, brez izjeme, prepovedi, ki bi morala veljati za vse države in za vse čase.
Ni dvoma, da gre pri tem za demagoško trditev, ki naj bi vplivala na široko in neobveščeno javnost. Stvari stoje namreč
nevske konference ta ve, da so Združene države letos, 18. aprila predlagale prepoved vseh jedrskih poskusov v zamelj-skem ozračju, v vsemirju in v oceanih Glede podzemeljskih eksploziji pa je sam veleposlanik Sovjetske zveze Tsarapkin že maja 1960 izjavil, da njegova država nima nič proti temu, če zahodni sili izvedeta omejeno število podzemljskih eksploziji, da bi se tako odkrilo primeren način za ugotavljanje takih poskusov. Zf) te eksplozije je bila predpisana največja dopustna jakost in ZDA so letos, 21. mar; ca izjavile v Ženevi, da so. pripravljene dovoliti sovjetskim predstavnikom, da si pri vseh teh poskusih ogledajo notranji mehanizem uporabljenih atomskih nabojev. Za te poskuse, ki naj bi, kot rečeno, sploh šeli omogočili da se odkrije morebitno izigravanje prepovedi jedrskih poskusov s podzemeljskimi eksplozijami, je bil poleg tega določen omejen rok treh le.t. Končni cilj predloga ZDA je bila namreč popolna in dokončna prepoved vseh jedrskih poskusov brez izjeme, seveda, pod pogojem, da bi bilo zagotovljeno primerno in učinkovito nadzorstvo In prav na vprašanju nadzorstva, ne pa na vprašanju časovno omejenega in nadzorovanega nadaljevanja podzemeljskih eksplozij so pogajanja zastala. Po ameriškem predlogu bi namreč nadzor-stvo bilo poverjeno posebni kontrolni komisiji s sedežem na Dunaju, v kateri bi imele države sovjetskega blaka enako število sedežev kot zahodne države. Poleg tega bi Sovjetska zveza imela pri glasovanju in odločanju glede proračuna u-stanove ter imenovanju njenega administratorja in njegovega prvega namestnika (Konec na 2. str.)
V
O L TRANZISTr ?!
Ob pisanju tiskovnih agencij „Giulia“ in „Italia“
»Negli ambienti triestini e stato inol-tre sotlolineato Vesplicito riconoscimen-to iatto da Tito ai buoni rapporti italo-jugoslavi e alla normalizzazione con larghezza di vedute, delle reciproche r£-lazioni. Le parole del presidente jugosla-vo, si commenta nei suddetti ambienti devrebbero essere meditate da certi espo-menti locali delVoltranzismo sloveno che tanto spesso dimostrano invece ristret-tezza di vedute e nessuna volonta di cooperare allo sviluppo dei rapporti po-sitivi tra i due stati, cui ha accennato Tito, dando atto al governo italiano di svolgere una politica costruttiva. Gli esponenti sloveni oltranzisti, isolando il gruppo etnico su posizioni estremiste, contrastano la politica di buon vicinato e danneggiano obbiettivamente gli inte-ressi della minoranza.«
Agenzia »Giulia«
»V tržaški krogih poleg tega podčrtujejo izrecno priznanje, ki ga je dal Tito za dobre italijansko-jugoslovanske odnose, za normalizacijo medsebojnih odnosov na široki osnovi. Besede jugoslovanskega predsednika, komentirajo v omenjenih krogih, bi morali razmišljevati določeni krajevni eksponenti slovenske skrajnosti, ki nasprotno tako pogosto kažejo kratkovidnost in nimajo nobene volje za sodelovanje, za razvoj pozitivnih odnosov med dvema državama, katere je omenil Tito in priznal italijanski vladi, da razvija konstruktivno politiko Skrajni slovenski eksponenti, ki osarn-Ijajo slovensko etnično skupino na skrajna stališča, tako nasprotujejo politiki dobrega sosestva in objektivno škodujejo koristim manjšine.
Agenzia »Italia«
Tako sta tiskovni agenciji »Giulia« in »Italia« zaključili svo.
BEOGRAD, LETO PRVO
Konferenca nevezanih držav v Beogradu je za nami. A pomembnost te konfe^ renče nas sili, da si ogledamo in kritično presodimo njene cilje in zaključke.
V	Beogradu so se začetkom septembra zbrali predstavniki 24 nevtralnih držav. Bilo je to prvič, da so se združile države, ki vodijo politiko neodvisnosti od zapad-nega in vzhodnega bloka.
Dejstvo, da se ie konferenca vršila v Jugoslaviji, je nedvomno zunanjepolitični uspeh jugoslovanskega režima in osebna Titova afermacija.
Da je v svetu prišlo do oblikovanja nevtralnih držav, je treira izkati razloge v zgrešenosti politike tako zahodnega kot vzhodnega bloka. Skoro vse države, ki so bile zastopane v Beogradu, so bile do pred kratkim nesamostojne. Svojo politično samostojnost so pridobile šele v zadnjih letih. Vse te države so živele pod vplivom sii zahodnega bloka. Dejstvo, da so srt že po malo letih svobode od tega bloka odcepile in zavzele stališče, ki v določeni meri zahodnemu bloku nasprotuje, je dokaz, da se zahodne sile do teh držav vodile zgrešeno politiko. Indokina, Suez, Alžirija, Kongo, Angola, Bizerta, so glavne napake, ki so privedle te države do njihove današnje politike. Istočasno pa so grobe napake, ki jih je delal, in jih še vedno dela vzhodni blok, prepričale te države da Moskva ne nakazuje edine in izključne poti " sozializem. Zato ne povezujejo svojih teženj in strmljenj niti s Sovjetsko zvezo.
Začelo se je okrog leta 1950. Tito v Evropi in Nehru v Aziji sta začela kazati možnost tretje poti med obema glavnima blokoma, v katere je bil svet razdeljen. Zaradi težkih pogojev, ki so bili dani nevtralcem, je bilo zelo dvomljivo da bi te države sploh imele možnost uspeha. Počasi pa, ko je zaradi dekolonizacije ras-tlo število neopredeljenih držav, je svet začel spregledovati. Tzv. »tretja sila« je postajala nova stvarnost. Nevezane države so se od vsega začetka zavedale, in se še zavedajo, da njihova moč ni v denarju in tudi ne v orožju, so pa prepričane, da lahko veliko pomagajo pri iskanju izhoda iz politične zagate, v katero je svet zašel. Brez denarja in orožja, te države vedo, da lahko samo moralno vplivajo na razvoj dogodkov v svetu. To prepričanje sta Burgiba in Tito jasno nakazala,
ko sta govorila, da predstavljajo te države »vest sveta«.
Ko se je mednarodni položaj zaradi berlinske krize nenadoma poslabšal je bila beograjska konferenca že pripravljena. Berlinska kriza je neopredeljenim državam na krut način dokazala, da potek mednarodne politike ni v ničemer odvisen od njih ter da jim preti vojna, katere ne razumejo in nočejo, a je istočasno ne morejo preprečiti. Dan pred pričetkom konference je med nevezane države, katerih delegacije so že J»ile zbrane v Beogradu, udarilo dejstvo, ki jim je še bolj jasno dokazalo njihovo nemoč. To je bila enostranska prekinitev atomskega premirja s strani Rusije. Delegati v Beogradu so razumeli to govorico Hruščeva.Zato so njegov ukrep tudi obsodili, čeprav ne tako odločno kot bi morali.
Na konferenci niso imeli namena ustvariti tretji blok. Zadali so si nalogo, da s prstom pokažejo na pereče probleme, kj tarejo današnji svet in ki zahtevajo nujno rešitev: kolonializem, problem Berlina, pomoč zaostalim državam, ureditev tajništva Zveze Narodov. Pri tem se je izkazalo, da neopredeljene države ne gledajo na vse te probleme 100% enotno. Se predno je prišlo do formuliranja dokončne resolucije, sta se ustvarila dva tabora: na čelu enega je bil Naser z arabskimi državami, ki so bile za radikalnejše stališče, da bi se tako s skoro ultimativnim tonom podčrtalo pomembnost ne-; vezanih držav. Na drugi strani je stal skoro osamljeni Nehru, ki je zastopal milejšo linijo. V resoluciji je končno prevladala Naserjeva teza. Podčrtati je treba, da so vse v Beogradu zastopane države enodušno zastavile vse sile da se okrepi Zvezo Narodov. Ta organizacija je za vse nevezane države najporpembnejši činitelj svetovnega miru in zato se zavzemajo d-3 se pri OZN odstrani tiste napake, ki v zadnjem času ovirajo uspešno delovanje. Načrt nevezanih držav se v tem znatne) razlikuje od načrta Hruščeva o »trojki« in je dosti bolj realističen in izvedljiv To prizadevanje nevezanih držav za ojačanje OZN je pozitivno. Stremljenje in izraženo hotenje, da naj se OZN okrepi je morda najpomembnejši rezultat beo grajske konference, saj je verjetno, da se_ bo nevezanim državam, že zaradi njihove številčne moči. v okviru OZN. po-
srečilo da bistveno prispevajo k uresničenju te namere.
Ce hočemo soditi beograjsko konferenco s stališča blokovske politike in se v-prašamo za kateri blok je bila ugodnejša, moramo priznati, da je beograjska konferenca v marsikaterem problemu nakazala pot, kateri bi morala slediti svetovna politika, če se hoče izogniti 3. svetovni vojni. V politiki pa ne zadostuje nakazati pravilno pot, ampak je treba tudi imeti sredstva in moč, da se to pot izpelje in tako pride do cilja.
V	tem obstoja šibkost beograjske reso lucije. Vsakdo se sprašuje, s kakšnimi sredstvi naj bi tem revnim državam uspelo postati sodnik med dvema silnima taboroma in ju prisiliti, da bi složno hodila po poti, ki edina lahko reši človeštvo.
V	razburljivih dneh berlinske krize si res težko predstavljamo takšno možnost. Verjetno pa je, da zaradi Berlina ne bo prišlo do vojne in verjetno je tudi, da bo svet, če prebrodi današnjo krizo, imel pred seboj vsaj nekaj let mirnega življenja. Nevezane države računajo prav na takšen razvoj, kajti samo pridobitev na času bi jim pomagala, da povečajo svojq moralno moč in postanejo vpliven činitelj svetovne politike.
Nov ameriški vesoljski uspeh
V	zadnjem trenutku smo izvedeli, da je Amerikancem uspelo izstreliti vesoljsko ladjo na krožno pot okoli zemlje. Ladja je napravila en krog ter se nato mirno spustila na zemljo. V njeni notranjosti so namestili robot, ki je registriral učinke, ki jih pot v vesolje napravi na kozmonavta. Poskus, ki je odlično uspel, spada v načrt »Mercury«, s katerim nameravajo Amerikanci izstreliti svojega prvega vesoljskega potnika še pred koncem tega leta.
Poskus je naletel na »ostre kritike« in nezadovoljnosti pri sedmih ameriških kozmonavtih, ki komaj čakajo, da bi sledili poletom russkim letalcev. Protestirali so pri vodstvu NASA-e rekoč, naj se podobni poskusi opustijo in naj se čimprej pripravi človeški polet. Kljub tem zahtevam pa imajo Amerikanci v načrtu še en poskus pred odločilnim človeškim poletom.
V	kratkem bodo namreč vkrcali na krožno pot okoli zemlje šimpanza.
JESENSKO SLAVJE na OPČINAH bo v nedeljo, 24. septembra 1961
jo vest o krajevnih odmevih na beograjsko konferenco načelni: kov nevezanih držav. Vedeti mo: ramo, da sta to dve edini italijanski tiskovni agenciji, ki redno spremljate tržaško krajevno po; litično in s tem tudi manjšinsko problematiko. To kar sporočata seže dalj kot pisanje krajevnega italijanskega tiska in prispeva k ustvarjanju sodbe o naših manj: šinskih vprašanjih v očeh tistih, ki vodijo italijanski tisk in javno mnenje tudi v ostalih predelih države. Zato je ton, ki ga orne* njeni agenciji dajeta svojim ve? stem zelo važen in ne more nam biti vseeno ali se z njim postav: Ija tiste, ki se zavzemajo za pravice slovenske manjšine v Italiji v negativno ali pozitivno luč.
In prav to je značilno za omet r jeni agenciji. Vse pripadnike in predstavnike slovenske manjšine v Italiji, ki se ne zadovoljujejo s tistim, kar jim trenutno nudi uradna politika, oziroma s ti* stim, kar bi jim bila pripravljena priznati sedanja vladna stranka označujeta za skrajneže in nekonstruktivne elemente. Tako sta jih v zgoraj navedenih vesteh o-, značili nič manj kot za »oltran; ziste«, sredi avgusta pa sta, za; radi uvodnika »Demokracije« o Nabrežini, očitali predsedniku SDZ, da je zagovornik »appar; theida«. Potegnili sta torej na dan pojem značilen za razmere v daljni Južni Afriki, ne pa v Evropi.
In. zakaj vse to? Ker si tržaški in ostali Slovenci v Italiji morda izmišljujemo vsak dan nove in nemogoče zahteve? Ker smo več; ni in načelni nezadovoljneži? Ko bi res bilo tako, potem bi bili o; čitki, ki jih uporabljata obravs navani agenciji, utemeljeni. Re; snica pa je prav obratna. Trža; ški in ostali Slovenci v Italiji ne zahtevamo nič več kot to, da se končno vendar da izvršno prav: no podlago in vsebino za uresnU čer,je in uživanje tega, kar na: redrostnim manjšinam načelno priznava republiška ustava in v tržaškem primeru še posebej vašega tistega, na kar se je država podrobno obvezala z mednarod-no pogodbo, na osnovi katere sta se naše mesto in njegova okolica vrnila v njene meje.
7 o pa ni noben »oltranzismo«, saj gre samo za uresničenje pr a* vič, ki so formalno že priznane, še več, ki so za Tržaško ozemlje celo na papirju podrobno dolo; čene. Sožitje med sosednjima državama in narodoma, posebno na področjih, kjer živita v meša* rih naseljih, moti in izigrava to: rej kvečjemu tisti, ki ne izpoU njuje dane besede, ki se skuša izogniti prevzetim obveznostim, ne pa tisti, ki je dogovorom zvest in ki zahteva, da se jih spoštuje.
Taka je resnica in prav nič drugačna. Očitek, ki ga nasprot; niki uresničenja upravičenih manjšinskih zahtev mečejo na zavedne predstavnike in pripad; nike slovenske manjšine velja torej dejansko kvečjemu zanje.
Pa še nekaj. Agenciji »Giulia« in »Italia« nakazujeta včasih v svojih poročilih obstoj nekak* šnih Slovencev, ki naj bi se stri* njali s stališčem kakršnega zasto: pata glede manjšinskih zadev ti agenciji. Tu je treba pripomniti, da je na Tržaškem in Goriškem res veliko demokratičnih Sloven* cev, ki se nikakor ne strinjajo z načelno opozicijskim in negative
(Nadaljevanje na 3. str.)1
VESTI z GORIŠKEGA
Vloga naših soetooalceu za reoalorizacijo sejma so. Andreja
Ministrstvo plača vožnjo dijakom strokovne in nižje srednje šole
Trije goriški občinski- svetovalci Slovenske liste so zadnjih dneh poslali občinskemu odboru posebno vlogo s predlogom, naj občina prevzame pobudo, da zadobi sejem sv. Andreja veljavo nekdanje vrednosti.
V uvodu ugotavlja vloga, da je že prejšnji občinski svet spoznal, da je sejem sv. Andreja izgubil svoj nakdanji značaj in vrednost ter da bi bilo treba nekaj ukreniti, da se nekdanja vrednost sejma obnovi.
Zato so naši svetovalci vprašali občinski odbor, ali ne misli, da bi bilo potrebno in koristno nekaj ukreniti. Sami pa predlagajo, naj se določi znesek, ki naj ga svet, z ozirom na kratek čas, ki nas loči od prihodnjega sejma, nujno odobri. Svetujejo naj bi se razpisala razstava živine za delo in mleko; razstava ženskih ročnih del in razstava rokodelskih izdelkov s posebnim ozirom na njihovo kmetijsko vrednost.
Razstava naj bi zaenkrat veljala za go-riško provinco in bi nudila tudi denarne nagrade.
Predlagatelji so mnenja, da bi se lahko razpisala tudi likovna razstava.
Občinski odbor, svetujejo, naj stopi v stike S Trgovsko zbornico, s provincijalno upravo, s Kmetijskim inšpektoratom in celo z ministrstvom za poljedelstvo, jih za stvar zanima in prosi za sodelovanje in prispevke.
V resnici moramo priznati, da izgublja sejem sv. Andreja po vojni iz leta v leto svojo nekdanjo vrednost. Kje so tisti časi, ko so prihajali na trg sv. Andreja vsi slovenski kmetovalci in mnogi rokodelci ter mu dajali pravi značaj kmetijskega. Pa živine, koliko je tistih časov prišlp na trg. Igrače so bile takrat izjema, za zabavo in kratek čas. Zadnja leta velja sejem pravzaprav samo za igrače, tako da ni moči več trditi, da bi bil to sejem v pravem pomenu besede.
Nastop naših svetovalcev je povsem na mestu. Menimo, da odgovarja misli in želji širše goriške javnosti in upamo, da ga bo občinski odbor sprejel in odobril. S tem bo le koristil goriškemu gospodarstvu, zlasti kmetijstvu.
Pritožbe
Zadnje čase slišimo v mestu vrsto pritožb zaradi ravnanja jugoslovanskih stražnikov na obmejnih prehodih. Enemu sežejo v žep, drugega slečejo, tretjega zavrnejo, ne da bi navedli razlog za tako 'početje. Tako so mnogim pobrali ves denar češ, da so tihotapili tujo valuto. Nič ni pomagalo vztrajati, da ne gre za tihotapstvo, pač pa za nevednost. Prizadeti so se hoteli vrniti v Italijo, toda kljub temu so jim zaplenili denar. Itali-
(Nadaljevanje s 1. str.) pravico veta. Število kontrolnih mest na ozemlju Sovjetske zveze bi bilo skrčeno na 19, število dovoljenih letnih inšpekcij na ozemlju vsake atomske sile pa na 12. Nadzorno osebje bi bilo sestavljeno na paritetni osnovi iz predstavnikov sovjetskega in zahodnega bloka.
Več kot toliko ni bilo mogoče dati. Toda Sovjetska zveza se je na lepem premislila. Potem ko je njen delegat Tsarap-kin dne 14. januarja 1960 izjavil da se bo med tremi milijardami človeških bitji vedno našlo nekoga, glede katerega se bodo lahko zeedinili, da ga imenujejo za administratorja predvidene nadzorne ustanove, je letos dejal, da pač »obstojajo nevtralne države, ni pa nevtralnih oseb.« Namesto nepristranskega administratorja, ki bi s svojim glasom sicer popolnoma, paritetno zgrajenemu organizmu vendarle nekako omogočal uspešno delovanje, je Sovjetska zveza predlagala, da bi kontrolno ustanovo morala voditi »trojka«, v kateri bi bili po en predstavnik zahodnega, en predstavnik sovjetskega bloka in en nevtralec. Sklepi »trojke« bi moral} biti soglasni! Poleg tega je Sovjetska zveza prej zahtevala, da bi morali biti voditelji vseh kontrolnih postaj na njenem ozemlju sovjetski državljani, da se prva štiri leta morebitnih sumljivih »potres, nih« primerov (podzemeljske eksplozije!) sploh ne bi smelo raziskovati itd.
Da bi vsaka prepoved jedrskih poskusov ob takšni organizaciji naofzorne službe bila popolnoma iluzorna je jasno. Iz tega tudi izhaja kdo je pravzaprav doslej onemogočil, da v Ženevi v treh dolgih letih še vedno niso dosegli sporazuma glede prepovedi in nadzorstva nad jedrskimi poskusi in da so zasedanje te konference zdaj sploh prekinili.
Napetost se stopnjuje
Medtem je Sovjetska zveza razstrelila že svojo deveto atomsko bombo. Ne meneč se za nevarnost in svarila nadaljuje svoje poskuse. Napovedala je dolge pomorske vaje v Barentsovem morju, v Tihem oceanu pa je proglasila za nevarna obširna področja, na katera bo spuščala svoje velerakete. Države varšavskega pak-
janski cariniki opozorijo potnike, da morajo pustiti na prehodni postaji vse, kalni dovoljeno prinesti v Italijo. Ko se vračajo nazaj, jim blago vrnejo. Ce se kdo v Italiji ne mara udati, ga predajo rednemu sodišču, ki zadevo odloči. Jugoslovanska oblast pa kar zapleni vse in prizadeti ima le možnost pritožbe, ki se navadno zaključi s potrditvijo zaplembe. Izgleda, kot bi imeli jugoslovanski stražniki na meji naročeno pobrati čim-več valute in blaga, ne da bi pritem upoštevali dejstva, da tu ne gre za tihotapstvo. Nek uradnik se je z vso mesečno plačo v žepu v dobri veri podal čez mejo na kratek izlet. Tam so mu zaplenili ves denar in se mu še robato rogali, ko je ves potrt in žalosten dejal, da se
V	četrtek 31. avgusta je sovodenjski občinski svet imel izredno sejo. Svetovalci so najprej odobrili spremembo proračuna za leto 1961, ki je nastala, ker se je števerjanska občina obvezala, da bo prispevala 40% za plačo skupnemu občinskemu tajniku, in še nekaj drugih točk. Nato so prešli k vprašanju popravil šol v Rupi, Gabrijah in na Vrhu ter zgraditve novega šolskega poslopja v Sovodnjah.
Za šole v Rupi, Gabrijah in na Vrhu je predvideno popravilo strehe, oken, vrat, zunanje in notranje prepleskave, nakup nove opreme in morebitna ureditev dvorišč. Za gabrsko šolo so na predlog svetovalca Nika Cevdka sklenili da bodo uredili še eno učilnico v prvem nadstropju. Skupni stroški bodo znašali 8.500.000 lir, in sicer po 3 milijone bodo porabili za Rupo in Vrh, za Gabrije pa ostala 2,500.000.
Večja popravila bi potrebovalo šolsko poslopje v Sovodnjah, ki je staro že osem-
ta so na njeno pobudo sklenile, da povečajo vojaško pripravljenost. S poljske, vzhodne meje vozijo proti nemški meji vlaki polni vojaštva. Poljaki, ki to vidijo, so navalili na trgovine z živilskimi potrebščinami, da si zagotovijo primerne zaloge sladkorja, maščob in moke.
Največja napaka bi bila, če bi Zahod pred vsemi temi grožnjami v naprej klonil in ne bi pravočasno pokazal odločenosti in volje, da je pripravljen braniti svoje pravice in svoj način življenja. Saj bi to pomenilo, da bi potem moral vedno imeti prav tisti, ki prvi zagrabi za samokres. Hvala Bogu pa ni tako. ZDA že pripravljajo novo divizijo, da jo pošljejo v Evropo kot dopolnilo svojih v Nemčiji razvrščenih čet. Eno divizijo sestavlja v ta namen tudi Velika Britanija. Zahodna Nemčija bo obdržala pod orožjem v ijake, ki bi letos odslužili svoj vojaški rok. Varnostne ukrepe je podvzela tudi že Kanada, sledijo druge države.
Priprave so torej na vseh straneh v polnem teku. Naj bi to pomenilo da je vojna neizogibna? Mislimo, da ne. Nevarnejše bi bilo, ko bi povzročitelje današnje napetosti pustili v veri, da s silq lahko ustrahujejo vse. Tako pa vedo pri čem so in s čem morajo računati. In prav ta gotovost, ta neizogibnost dejstev, kate-ra morajo prizadeti upoštevati, nam daje upanje, da bo končno le prišlo do pogajanj in do mirne rešitve vsaj glavnih in najbolj perečih vprašanj, pa čeprav je trenutna napetost res takšna, da ji po vojni še ni bilo enake.
Nevezane države, ki so zasedale v Beogradu, so po posebnih delegatih pozvale Hruščeva in Kennedyja naj se sestaneta in omogočita mirno ureditev odprtih v-prašanj. V očetovski skrhi za usodo človeštva je tudi papež Janez XXIII. opozoril svet na potrebo ohranitve miru in uporabo razuma, ne pa sile.
Obmejni promet
V	preteklem avgustu je bil obmejni promet na Goriškem precej živahen. Mejo v obeh smereh je namreč prekoračilo 122.192 oseb, največ seveda z navadno propustnico, in sicer 86.083.
bo pritožil na samega Tita.
Pred kratkim pa je jugoslovanski konzulat izdal vizo nekemu slovenskemu duhovniku, ki je želel k svoji bolni sestri. Na prehodu so mu dali pečat na potni list in ga pustili naprej. Toda kmalu zatem je pritegel za njim stražnik in poz-, val na prehodno stražnico, kjer so mu prejšnji pečat uničili in mu zabranili prehod, ne da bi mu hoteli povedati zakaj, ko je vendar plačal vizum in to ravno v tistih dneh, ko se je Tito pripravljal na konferenco izvenblokovskih držav v imenu in znamenju miru v svetu. Pred kratkim je sam Rankovič zagotavljal strogo, spoštovanje človečanskih pravic za vsakogar tudi za tistega, ki želijo k bolnemu sorodniku...
deset let in ne odgovarja zato današnjim potrebam. Ker bi pa prenovitev stala približno 8 milijonov, so bili svetovalci mnenja, naj bi raje sezidali novo šolo, ki bi z zemljiščem in opremo stala skupno 25 milijonov. Imela bi pet učilnic, stanovanje za učitelja in veliko dvorišče. Staro šolo pa bi občina spremenila v stanovanjsko hišo.
Ker bo občinski svet za vsa omenjena dela zaprosil državni prispevek, je naš svetovalec Karel Cernic predlagal, naj se g. župan pozanima, kolikšen fond je vlada odmerila naši provinci za zidavo novih šolskih poslopij in popravilo starih, G. župan je zagotovil, da se bo pozanimal pri pristojnih oblasteh in to upošteval pri vlaganju tozadevnih prošenj.
*	* *
K poročilu moramo pripomniti, da je za »Primorski dnevnik« zgornji sklep so-vodenjskega občinskega sveta »najboljši odgovor tistim neodgovornim kritikom, ki so zadnje mesece začeli prav na šolskem področju kampanjo proti občinski upravi.« Mi smo prepričani, da je bil občinski svet prisiljen to storiti, da bi se rešil iz, strašne zagate, v katero so ga spravili prav »tisti neodgovorni kritiki«. Pred njihovim odločnim nastopom je bil namreč sovodenjski občinski odbor z županom na čelu glede šol v občini čisto drugačnega mnenja.
Obramba slovenstva
V	nedeljo 10. t.m. so titovci sporazumno s komunističnim županom Jarcem iz Do, berdoba sklicali sestanek v Jamljah z namenom, da poučijo domačine o jusar-skih pravicah. Toda glej, na sestanek so povabili komunista dr. Battella, ki je govoril le v italijanščini.
Ne glede na to, da so naši ljudje le malo razumeli tolmačenje prava v italijanščini; gre za princip, ki ga titovci in komunisti včasih zelo vneto zagovarjajo, da je treba priznati Slovencem vse jezikovne pravice. S tem se mi strinjamo in to zahtevamo! Ali pa je navedeni primer v skladu z obrambo jezikovnih pravic Slovencev v Italiji?...
Vsi narodi imajo pravico do enotnosti, samoodločbe in neodvisnosti
Na beograjski konferenci izvenblokovskih držav so med drugim poudarili in zapisali na papir, tudi to, da »vsi narodi imajo pravico do enotnosti, samoodločbe in neodvisnosti«.
Zatem so se zedinili na dejstvu, da »je treba spoštovati pravico Kube in vseh narodov, da svobodno izbirajo svoje politične in družbene sisteme«.
Resoluciji sta lepi in popolnoma demokratični. Vprašanje pa je zdaj, ali komunistični diktator Tito dovoljuje jugoslovanskim narodom, katere drži v sužnosti pravico, da sami odločajo na svobodnih volitvah, kateri režim si izberejo.
Kdo naj Tita k temu prisili, ko meče v ječo vsakogar, ki se drzne samo misliti na svobodne volitve?
Kuba pa ima seveda pravico, da si svobodno izbira svoj politični in družbeni sistem, toda s svobodnimi volitvami, in z diktatoričnim ukazom Fidela Castra, Titovega prijatelja.
Tito išče osebni prestiž in sijaj, ne pa svobodo narodov, ker ga svoboda uniči.
Po zakonu morajo otroci obiskovati šo-
lo	do 14. leta starosti in nihče se tej dolžnosti ne more izogniti. Ker pa razne okoliščine preprečujejo možnost obiskovanja šole dijakom, ki stanujejo v oddaljenih krajih, je prosvetno ministrstvo že lani sklenilo, da v takih primerih povrne stroške za vožnjo. Lani je bila ta odredba le manj znana, toda letos je ministrstvo izdalo splošno okrožnico z namenom, da se preprečijo izgovori glede oddaljenosti šole in stroškov za vožnjo.
To pomeni, da pridejo v poštev vsi slovenski dijaki strokovne in nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom, ki morajo iz raznih krajev province v Gorico in nazaj. Dijaki iz doberdobske, so-vodenjske in števerjanske občine že ima-je redno zvezo z Gorico z jutranjimi in popoldanskimi avtobusi. Ce so v tem oziru kake neskladnosti glede urnika, naj to prizadeti javijo na šolskem ravnateljstvu, ali na šolskem skrbništvu, ali pa tudi na županstvu.
Kako bo ministrstvo plačevalo ne vemo, ker je to skrb šolskega skrbništva, ki ima nalogo poskrbeti, da se odredba točno izvede in celo, da skuša doseči pri prevoznikih kak popust na ceni.
Starši morajo vedeti, da so dolžni pošiljati svoje otroke v šolo do 14. leta starosti, to je, tudi po končani ljudski šoli.
Otroci iz Jazbin bi lahko hodili na avtobus v Ločnik in nazaj, ker jim je pot do Bukovja morda pretežka. Le za one iz Skriljevega in s Plešivega je teže. ker bi morali prvi peš do Dolenj, kjer bi stopili na avtobus iz Čedada, drugi pa do Krmi-na na isti avtobus ali pa na vlak. Ker pa
Za konferenco izvenblokovskih držav je potrosil pet milijard dinarjev. Tako poročajo inozemski listi. Kdo pa bo plačal teh pet milijard? Jugoslovanski nesvobodni narodi!
Poroka o Gorici
V nedeljo 10. t.m. so imeli poroko v znani družini g. Pierina Lutmana. Poročila se je hčerka g.na Ruth, otroška vrtnarica z g. Markičem, uradnikom v Tolminu. Poročni obred je bil v cerkvici v Sentmavru pri Gorici.
Novemu paru želimo vso srečo v skupnem življenju.
Štiri poroke o Steoerjanu
V teku tridesetih dni smo imeli pri nas v Steverjanu kar štiri poroke. Vzeli -so se Zdravko Terčič in Milka Tomažič, Fran Čadež in Adrijana Zorzut, Libero Koncut in Marta Tomažič ter Ivan Ter-pin in Livija Rijavec.
Vsem štirim novim parom iskrena voščila za srečno življenje.
»Primorski dnevnik" ga ne napada
Tribuna in odbor na tržaški univerzi so letos izvolili dogovorno demokrščani in levičarji.
Demokrščani napadajo slovenske demokrate in jim očitajo, da podpirajo komu-
S —--------------------------------N
V nedeljo popoldne 17. t. m. bo v Jamljah zastopnik Slo venske demokratske zveze iz Gorice na razpolago vsem vaščanom za brezplačno sesta= vo vlog na komisariat v zadevi
jusarskih pravic
Pojasnila dajejo v gostilni Soban s______________________________________
niste v nabrežinski občini. Na univerzi pa demokrščani kličejo naravnost k sodelovanju tudi najbolj zagrizene levičarje. Tako so izvolili za podpredsednika tudi titovca Kosmino. »Primorski dnevnik« pa Kosmine ne napada, kakor napada n. pr. slovenske svetovalce, kadarkoli v go-riškem občinskem svetu glasujejo za kaj koristnega. Demokrščani so vredni sodelovanja le kadar to prija titovcem in vsem drugim komunistom!...
Do 25. oktobra je čas urediti grobišča
Goriški župan sporoča, da kdor misli urediti grobišča na pokopališčih mora to storiti do 25. oktobra. Po tem času ne bo dovoljeno nobeno delo, ker bo v teku čiščenje pokopališč paradi bližnjega spominskega dneva vseh mrtvih.
so tu prizadeti tudi dijaki šol z italijanskim učnim jezikom, izgleda, da nameravajo uvesti za te kraje prevoz s posebnim dijaškim avtobusom. Na ta način bi preskrbeli prevoz tudi dijakom slovenskih šol, saj bi jih tisti avtobus lahko pripeljal s Skriljevega do Dolenj ali Krmina in s Plešivega do Krmina.
Kakor vidimo je skrb prosvetnega ministrstva velika, zato tudi hvale vredna. Poslužimo se te lepe prilike in pošiljimo svoje otroke naprej v šolo, bodisi v strokovno, bodisi v srednjo nižjo potem ko so končali slovensko osnovno.
ŠOLSKE VESTI
RAVNATELJSTVO SLOV. OSNOVNIH SOL o goriškem in doberdobskem okrožju sporoča, da se bo vpisovanje na vseh slovenskih osnovnih šolah vršilo od 16. do .30. septembra.
Za otroke, ki se prvič vpišejo v šolo, naj starši predložijo rojstni list in potrdilo o cepljenju na nekolkovanem papirju, za ostale pa zadostuje spričevalo zadnjega šolskega leta.
Vse učiteljstvo naj se zglasi na svojih službenih mestih, kjer bo našlo vsa potrebna navodila.
VPISOVANJE NA VIŠJO GIMNAZIJO-LICEJ IN NA UČITELJIŠČE je že v teku in se bo zaključilo 25. septembra.
Obvestilo
RAVNATELJSTVO GIMNAZIJE - LICEJA in UČITELJIŠČA s slovenskim učnim jezikom v GORICI obvešča, da se vpisovanje dijakov vrši nepreklicno do PONEDELJKA 25. SEPTEMBRA 1961
Izidi popravnih izpitov
V	preteklem tednu so uspešno napravi-
li	popravne izpite sledeči naši dijaki in dijakinje:
NA UČITELJIŠČU Cez 1. razred: Anka Komjanc.
Cez 2. razred: Irma Barbarino, Metoda Cescutti, Iva Nabergoj.
NA GIMNAZIJI IN LICEJU Cez 4. gimnizijo: Marij Gergolet, David Mikulus.
Cez 1. licej: Ivan Figelj, Marijan Lavrenčič, Danijel Pintar.
Sprejemni izpit v 1. licej: Braini Miroslava, Gravner Nadja, Knez Helena.
NA NIŽJI SREDNJI SOLI Cez 1. razred: Gulin Zdravko, Plesničar Evgen, Stanič Bogdan, Tomazinčič Martin, Blasi Kazimira, Klanjšček Adrijana, Lavrenčič Vida, Mozetič Nataša, Nikolaucie Ingrid, Stanič Rajka.
Cez 2. razred: Bresciani Peter, Ferletič Stanislav, Gomiscek Franko, Mozetič Mit ja, Sfiligoj Viljem, Sussi Ivan, Marassi Divna, Pahor Zarja, Radetti Milena. Nižji tečajni izpit: Ambrosi Branko. Svab Dušan. Tabaj Miloš, Bregant Marija, Dornik Neda, Frandolic Marica, Hmeljak Ra-dika, Hvala Stanislava, Jarc Adrijana. Klanjšček Milojka, Marassi Marija, Mr.-russi Natuška, Mauri Natjuška, Mucci Stana, Nanut Joana, Paoletti Milojka, Per-solja Vladimira, Plesničar Ester, Visintini Marija Gracija.
NA STROKOVNI SOLI Cez 1. razred: Buzin Radislav, Devetak Marijan, Hvalic- Damijan, Klemše Benjamin, Kozlin Marij, Muzic Jožef, Sulli Robert, Hlede Marta, Komic Danica, Knez Alda, Kovic Verena, Mersecchi Marijaro-ža, Paulin Anamarija, Pahor Klavdija. Cez 2. razred: Carli Boris, Cernic Boris, Devetak Ivan, Gergolet Andrej, Mazina Ivan, Rebula Jožef, Tomasig Lucijan, Co-melli Nadja, Ferletic Marija, Graunar Majda, Princi Stanislava, Semoli Marija, Škorjanc Nada.
Zaključni izpit: Ballus Dino, Devetta Miloš, Frandolic Karel, Komjanc Nikolaj, Paulin Stanislav, Sosol Boris, Vižintin Jožef, Žabar Jožef, Cotič Varja, Juretic Majda, Kocjancic Sonja, Koren Milena. Kosič Ljubomira, Maraž Zmaga, Ozbot Ana Marija.
Dve smrti v Števerjanu
Pretekli teden je umrl naš domačin Albert Mužič, star 33 let. Pokojnik je že več časa bolehal in se zdravil, sedaj pa je revež le podlegel bolezni. Pokopali smo ga ob lepi udeležbi domačinov, ker je bil pokojnik od vseh spoštovan in upoštevan kot dober človek.
Preteklo soboto je umrla 66 letna Klementina Stekar iz znane Stekar-jeve družine. Pokopali smo jo naslednji ponedeljek ob lepi udeležbi domačinov.
Obema prizadetima družinama iskreno sožalje.
	PRIMARIJ
Dr.	JOSIP VRTOVEC
se	je preselil ter ordinira
	V GORICI
UL	GARZAROLLI ST. 12
	Tel. 32-47
Od berlinske do suetoune krize
Vpišite otroke v slovenske šole
Ta mesec se vrši vpisovanje otrok v šolo. Slovenci imamo svoje šole, s slovenskim učnim jezikom.
Slovenci imamo pravico in dolžnost, da pošiljamo svoje otroke v slovenske šole. Mnogi niso o tem dobro poučeni. Zato je prav, da vsakdo pouči svoje sosede primerno in pravočasno, da imajo pravico dati otroke v slovensko šolo. Prepoved za op* tanfe ne velja več, kajti zakon daje pravico šolanja v slovenskih šolah vsem Slovencem, ki so italijanski državljani.
Občinska seja v Sovodnjah
MESEC ODDIHA
Julij se je prevesil v drugo polovico. Tuji avtomobili so zakraljevali po cestah, ptice so potihavale, a sonce je prebudilo neutrudne škržate po grmovju. Tihota našega doma je trajala dalje: oddihovalf", sva se midva, in tudi okolica ni mogla verjeti lastnim ušesom. Nihče ni namreč, na cementnih stopnicah zabijal žebljev v deščice, nihče se ni učil na harmoniko, nihče	ni	vpil, se	ni tepel in	ni	jokal,
nihče	ni	butal z	vrati, nihče	ni	piskal
na pokvarjene orglice, nihče ni nikogar klical. Pač pa so iz kolonij prihajale	dopisnice. Najmlajši je	bil	daleč
nekje	na zahodu,	visoko pod	Dolomiti,
vmesna dva sta bila v gorski dolini nr. severu, in nedaleč proč, na Višarjah, jr, bil najstarejši. Kot dva priletna zaljubljenca sva hodila žena in jaz po vijuga, stih vaških poteh. Ljudje so naju gledali, in nekateri so vzklikali v mislih: Vražj^ dobro se jima godi!, drugi pa so treznej'/ sodili in nama privoščili: Zaslužila sta tf. počitek!
Res: nama je julij hkrati počitek po hudem delu in priprava na novo hudo delo.
Iz gora so prihajale same dopisnice, Dopisnica je najcenejša pošta in za vse, kar je treba neodložljivega povedati, zadostna.
Ko je imel najmlajši - osem let mu bo -vse pripravljeno, na vsakem kosu oblačila prišito številko 99, lepo pregledno zloženo na mizi ob odprtem kovčku, in se je mati kar svetila od utrujenosti in zadovoljstva, sem ga spremil v posteljo, ker je bila pred njim nekoliko krajša noč. Molčeč je bil, in ni mu bilo veselo pri duši, zakaj ko se je plazil v posteljo, mi je zaupal:
»Jaz bi se rajši ubil kakor pa šel v kolonijo!«
Hlad me je pretresel in srce se mi je stisnilo. Ni mi bilo tisti hip mar, kje je 'fantič pobral hudo besedo. Vzneseno sem mu začel opevati tisti daljni gorški kraj in se obenem zaničljivo izražati o zatohlem, pustem, dolgčasnem in prašnem poletju doma.
»Boga zahvali, Darko, da so te sprejeli. Koliko drugih fantkov bi rado šlo, pa ne morejo nikamor zdoma!«
In še to sem mu. dopovedal, da trideset, dni naglo mine, da bo imel tam gori veliko družbe, da ga bo sredi mesca obiskala mama - in da ne bo prišla prazna. Nožek in pištolica na vodo pa ga bosta lepo •čakala doma v predalu.
Drugo jutro ga je vzelo.
Cez teden dni je prišel prvi glas: razglednica. Tole je bilo na nji: »V koloniji je zelo lepo. Vedno se lepo igramo. Zjutraj je po gorah vse polno snega.« Naslednja pošta je bila dopisnica. »V Agordu je ■zmerom grdo vreme. Megla se vlači pod gorami. Dva dni že pada dež, da so kar velike luže. Malokrat se igramo na dvorišču. Prosim te (naslednje besede so veljale mami) prinesi mi dve škatli napolitank in tri čokolade z enim škrnicljem bonbonov. Lepo te pozdravlja Darko.« Na prednji strani dopisnice pa je bil prostor še za tole naročilo: »In prinesi mi še kaj knjig in nekaj salame in kruha. Lep poljubček ti pošilja Darko.«
Precej vsega tega je dobil tisto nerieljo sredi julija. Ponosno je povedal mami: »Letos nisem več pri Golobčkih, pri Levih sem!« A v njegovem vedenju je bilo kaj malo levjega: premagoval je jok. nekaj ga je stiskalo v grlu in potiho, zaupno je govoril, in čvrsto se je držal mame za roko in mislil ,na rdečega suknenegn zajčka. ki mu doma vsak večer pomaga sladko usnuti. Rana, ki se je po slovesu od doma skoraj že zacelila, se je vnovič odprla. Začutil je hladnost sveta, in dobro je to: v večjih letih mu ne bo povsem nova.
POD ČRTO
Od absolutizma do dvodomnega parlamenta
PRIROČNIK DEMOKRACIJE 14.
SOVJETI. Prvotno so v Rusiji s to besedo označevali ustanavljajoče se delavske in kmečke svete, ki naj bi urejevali lastne zadeve po tovarnah in po vaseh, vodili samoupravo in odločali samovlado. Po prihodu na oblast, ki jo je s silo in prevaro dosegla boljševiška partija, so iz teh po svojih zasnovah demokratičnih organov politične in gospodarske tvorbe ljudske volje od »spodaj navzgor«, ustvarili boljševiki oblastniške instrumente, ki so delovali v rokah komunističnih oblastnikov prav obratno, od »zgoraj navzdol«. Po imenu imajo v So-
v	jeti ji še danes sovjete, ki se po hierarhični lestvici vzpenjajo vse do »Vrhovnega sovjeta«, nekakega namišljenega parlamenta Sovjetske zveze. Po vseh stopnjah so seveda razmeščeni partijski organi in funkcionarji, ki po ukazih od zgoraj odločajo, koga moraš in koga ne smeš voliti. Poleg tega pa so ti funkcionarji, kljub obstoječim sovjetom in namišljenim parlamentarnim ustanovam, kot člani partijskega aparata edini oblastniki. Neko določeno podobnost s prvotnimi sovjeti nakazujejo delavski sveti (glej geslo!) v Jugoslaviji, ki so se n. pr. tudi na Madžarskem organizirali ob vstaji 1, 1956 in so jih s krvavo zadušitvijo upora Moskvi vdani komunisti barbarsko likvidirali.
STANOVr so se nekdaj imenovali poklicani stanovi plemstva, duhovščine, meščanstva in imovitejših posestnikov Ha teh stanovih so temeljili n. pr. Kranj-
Srednja dva sta odšla kot na krilih.
»Kako je srečen ta naš Dragee! Poglej, drugo stran dopisnice je pustil kar prazno!« Na prednji pa je bilo kratko poročilo, kje so povrsti bili kak dan. Tudi njega je jezilo deževno vreme. Toda bilo je vse v redu, in poročilo se je končavaio: »- jaz pa sem dobil v gozdu blizu igrišča polno lepih jagod. Lepe pozdrave. Dra gec!«
Tudi druga dopisnica je bila popisana samo spredaj, a stavki so bili kleni.
»Vse je dobro. Na dolge izle*e še ne hodimo. Prosim, če bi mi poslali cve sto lir, ker sem precej zapravil za pisma, sladoled in znamke. Imam še štiri sio lir. Prosim. Na drugih izletih, kot n. pr. na Fužinah in Višarjah, se dosti potrosi. Lepe pozdrave. Dragec!«
Vedno klicaj zraven imena...
Se isti dan sem mu odpisal, naj stopi na pošto, mogoče mu bodo 7mžali pristojbine, ker pošilja prazne dopisnice. Ali pa mogoče misli, da je na drugi strani slikan Novosibirsk (to je fantiču najbolj eksotično ime), Stockholm (vsako poletje mi moji študentje pošljejo dva ali tri barvne Stockholme s tistim presenetljivo čistim švedskim zrakom) ali Leskova dolina (to drobceno ime je našel na zemljevidu, ko je bral nekaj o Cerkniškem jezeru).
»Ljuba mama in očka! Doslej sem bil res tepček, da nisem pisal tudi po drugi strani. Pa saj tudi nisem imel Bog ve kaj dosti pisati. Zahvaljujem se vam za tistih dve sto petdeset lir. Prav mi bodo prišle, ker bom kupil nekaj slik z naših izletov.
Povem vam veselo novico. V petek smo bili na Ojstrniku. Trda pot, pa vseeno je šlo. Na planini so mi podarili prijazni
pastirji mnogo skute. Na Ojstrniku - presneto - ... v neki skalnati in travnati soteski je bilo še mnogo snega, da smo še dobro kepali in drsali. Tudi slikali smo se. Poslal vam bom svojo sliko, ko sem bil na snegu. Na tisti iz lesenih drogov narejeni piramidi sem tudi z nožem zarezal začetnice imena in priimka. Zdaj se ti je izpolnila želja, kaj, očka? (Fantiču sem namreč večkrat obljubljal, da ga popeljem na Ojstrnik, ali pa sem mu dopovedoval, da je še premajhen in poti ne bo zmogel.) Tudi ne zmigujem več z ra^ meni. (Zadnja dva meseca smo fanta pogosto opominjali, kaj zmeraj suje z rameni, ko je pa to tako grdo.) Ce bom prišel še kdaj v Ukve, bom šel spet na Ojstrnik, kjer je potrdilo, da sem bil na njem. Lepe pozdrave. Dragec!«
Medtem se je nad nekim našim prijateljem odprlo nebo. Dvajset let po poroki, ko sta se mož in žena že davno vdala, da usahneta brez poganjkov, se jima je rodil otrok. Počastila sta naju: bila sva izbrana za botra. Prijatelj je že prej vso hišico nanovo prebelil, in ko je zvedel, da se mu je rodil sin, so mu v oči navrele solze veselja. Gledal je drobceno bitje v plenicah in mu skoraj očitajoče govoril s čudnim tonom žalosti in občudovanja: »Le kod si hodil vseh teh dolgih dvajset let!«
Naslednje pismo iz gora je že naznanjalo: »Se en teden, pa bomo prišli. Zdaj ne bomo več hodili na dolge izlete. Na Višarjah smo imeli krasen dan. Nekaj nas je šlo tudi na sneg pod Lovci. Tam smo se kepali in drsali pod vročim soncem, da je bilo veselje. Ko smo se drsali po listju z Višarij, sem si nekje malo raztrgal vetrnik. Lepe pozdrave. Dragec!«
Končno se je tudi y Dolomitih nabralo nekaj novic.
»Včeraj smo šli na Vacoler. Malo smo (Nadaljevanje na 4. str.)
Zdravilna zemlja
Najučinkovitejše sredstvo za ohranitev zdravja in lepote nam daje narava. To je človeštvo spoznalo že pred tisočletji. Treba je znati sredstva, ki nam jih nudi narava, samo uporabljati.
Med najpristnejše darove narave spaT da nedvomno takozvana »zdravilna zemlja«. Ze pračlovek je iz izkušnje vedel, da je moč s to zemljo ublažiti bolečine. Župnik Kneipp, ki si je s svojimi odkritji) na področju naravnega zdravilstva pridobil velikih zaslug, je n. pr. spoznal dragocena svojstva gline. Medtem so dognanja z novimi tehničnimi postopki takry napredovala, da je moč določiti sestavine vseh vrst prsti. Ugotoviti je treba le še, kako so te različne prsti sestavljene in kako jih koristno uporabljamo.
Dandanes velja za zdravilno zemljo predvsem prhlica. V njej prevladuje kremenjak, ki ga je 75 odstotkov, vsebuje, pa tudi glino, kremenčevo kislino, železo ter kalcijev in magnezijev oksid. Prav tako važni so v tem svetlorumenem prahu tudi sledovi zlata, bakra, niklja, kroma i. dr. Toda učinkovitost prsti je odvisna ne toliko od prvin, ki jo sestavljajo, kot od njih medsebojnega razmerja.
Zdravilna zemlja je prikladna tako za zunanjo kot za notranjo uporabo. Pri tem se zdravniška veda in kozmetičnr, umetnost lepo dopolnjujeta. Med drugim je zdravilna prst odlično razkuževalno sredstvo: pospešuje prebavo, odvaja strupene snovi, zatira bolezenske klice, odpravlja zaprtje. Vidimo torej, kako vsestransko koristi zdravju.
Obenem pa ima od tega korist tudi lepota. Saj vemo, da je pravilna prebava,
BRIONSKI OTOKI
Vsako leto beremo v časopisju, da preživlja jugoslovanski predsednik Tito svoje počitnice na Brionih. Splošno znano je, da ležijo ti otoki na Jadranu v bližini Pulja; mnogo manj znana je pa zgodovina teh otokov, ki so bili še v bližnji preteklosti neznani, porasli z gostim džungelskim grmičjem in okuženi z malarijo, Zgodovina Brionov je edinstven kulturni dokument našega razgibanega stoletja.
Ta zapuščeni otok je kupil leta 1895 dunajski jeklarski baron Paul Kuppel-wieser za 75,000 goldinarjev od avstro-ogrske mornariške uprave. Novi gospodar otoka je dal najprej z istrskimi kaznjenci iztrebiti pragozd, od katerega je ostalo le nekaj starorimskih spomenikov. Nato pa je najel Kuppelwieser slavnega berlinskega bakteriologa Roberta Kocha., ki je po treh letih trdega dela na otokih dokončno zatrl malarijo.
Tujski promet se je hitro razvil, ko so začeli hoditi na Brione na počitnice člani avstrijskega cesarskega dvora. Nadvojvoda Ferdinand je hotel od Kuppelvvie-serja otok kupiti. Ta pa ni hotel nič slišati o prodaji. Tudi ponudba nemškega cesarja Viljema II. je bila zavrnjena. Poleg številnih kronanih glav so bili stalni gostje takrat znani književniki Arthur Schnitzler, Thomas Mann in Hans Heinz Evers.
Prišla je prva svetovna vojna in za njo zlom avstro-ogrske monarhije. Brioni s^ pripadli Italiji in postali državna last. Med obema vojnama je doživel ta »zlati otok«, kot so ga takrat imenovali, nov razcvet. Brioni so po svojih slavnih gostih takrat prekašali druga svetovna kopališča, kot so Nizza, Montecarlo, Capri in San Sebastian. Pred drugo svetovno
I vojno so bili na Brionih v gosteh članj vseh evropskih vladarskih in knežjih družin. V tistih letih ste tam lahko občudovali jadrnice japonske cesarske hiše poleg razkošnih ladij ameriških milijarderjev. Arturo Toscanini, Jan Kiepura in mnogi drugi so zastopali kraljestvo kulture.
Malo pred svojim neslavnim koncem je obiskal Brione znani nacistični prvak Ernest Rohm in časopisje je takrat poročalo, da je ta možak spal pod isto streho s finančnima baronoma Rothschildom in Oppenheimerjem. V zadnjih letih pred vojno so bili modni gostje na Brionih Mussolinijevi sinovi, Edda in grof Ciano, Goring in Ribbentropp.
Med drugo svetovno vojno so bili Brioni najprej italijansko in nato nemško mornariško oporišče, dokler niso otokov v maju 1945 zasedli jugoslovanski partizani.
Zadnji zasebni lastnik Brionov, baron Paul Kuppelvvieser, je napravil leta 1930, zadolžen do vratu, samomor. Isto leto si je dala zgraditi na otoku žena nemškega veleindustrijca Stinnesa razkošen poletni dvorec..	_________
Francoski revolucijski kojedar
Med novostmi, ki jih je prinesla francoska revolucija pred dobrimi 170 leti, je bil tudi novi koledar, s katerim so v pozni jeseni 1793 nadomestili krščanskega. Leto so revolucionarji pričenjali z 22 septembrom in je imelo prav tako dvanajst mesecev. Imena mesecev so bila zelo lepa in pomenljiva. Po končnici so se delila v štiri skupine: v jesensko na i
er, zimsko na oz, pomladno na al in poletno na or. Oglejmo si jih!
Prvi jesenski mesec je bil vendemiaire (mesec trgatve): trajal je od 22. septembra do 21. oktobra. Drugi je bil brumaire (mesec megle): do 20. novembra. Tretji je bil frimaire (mesec ivja): do 20. decembra.
Sledili so zimski meseci na končnica oz: nivose (mesec snega) do 20. januarja, pluviose (mesec dežja) do 20. februarja in ventose (mesec vetra) do 20. marca.
Z 21. marcem se je začela pomlad, ki
PodP,ral,E
Slovensko dobrodelno ^	društvo
so jo predstavljali meseci na al: germi-nal (mesec klitja) do 20. aprila, floreal (mesec cvetja) do 20. maja in prairial (mesec travnikov) do 20. junija.
»O kresi se dan obesi,« pravimo Slovenci. Poletni meseci francoskega revo-, lucijskega koledarja so se končali na or. Bili so: messidor (mesec žetve), thermi-dor (mesec vročine) in fructidor (mesec sadja). Potem je prišla spet jesen z mesecem trgatve vendemiarom.
Ta uradni koledar s pesniškimi imenj mescev so uporabljali v najstrahotnejših letih francoske meščanske revolucije. Nekateri veliki dogodki oz. mejniki tiste dobe so neločljivo povezani z datumi novega koledarja, ki nam je danes, po 170 letih, le še romantika.
ski deželni stanovi, zastopstva privilegiranih slojev, ki so imeli v deželnem zboru glavno besedo.
►g STANOVSKA DRŽAVA je po stanovskem načelu politično urejena država, v kateri niso politično zastopani samo regionalni stanovi kot federativna dopolnitev demokratičnega večinskega načela, ampak igrajo socialni ali poklicni stano-
vi	tisto vlogo, ki v demokratičnih državah pripada političnim strankam. Stanovi niso danes v nobeni količkaj razviti državi pravi organizmi političnega in gospodarskega življenja. Tako parlamentarno zastopstvo, kjer še obstaja, tudi ne more predstavljati resničnega ljudskega zastopstva, ampak je kvečjemu zgolj instrument in napol demokratična fasada dejanske oblasti v rokah nekega diktatorja, generala ali kneza (glej stanovi!). >J< STANOVSKA ZBORNICA je pri dvodomnem ustroju parlamenta (glej geslo!) tista zbornica, ki zastopa stanove ne glede na število prebivalstva (glej geslo: senat!).
STAVKOVNA PRAVICA, stavkovno pravo. Pravica do zavračanja dela in s tem pritisk na delodajalca, pa naj bo to že zasebnik ali javna ustanova, je bila od ustanovitve sindikatov (glej geslo!) glavno bojno sredstvo in je slej ko prej ena izmed poglavitnih pravic svobodne demokracije.
V	totalitarnih državah - tako tudi po vseh komunističnih diktaturah - je delavstvo orožje proti zatiranju državnega in partijskega aparata Protikomunistične revolucije tako na Poljskem, v Vzhodni Nemčiji in na Madžarskem, prav tako kot krajevne vstaje študentov in delavcev v Zagrebu in Skoplju so se pričele z delavskimi stavkami. V Združenih drža vali velja zakon, po katerem državni predsednik stavko za 80 dni lahko odloži, če smatra, da je zaradi stavke ogroženo gospodarstvo in s tem varnost države. Njegovo
odločitev, ali taka nevarnost zares tudi obstoja, lahko potrdi ali zavrne Vrhovno državno sodišče.
>Jl STRANKE so najvažnejše nosilke demokratične politike, vendar samo tedaj, če nastopata v državi vsaj dve. Demokracija je vladanje ljudstva, ljudstvo pa mora razpolagati z instrumenti za vladanje in za uveljavljanje ljudske volje. Zato mora biti politično organizirano. Imeti mora pravico ne samo pritrjevati, ampak tudi zanikati oziroma izbirati kaj »drugega«.
Brezstrankarska demokracija je možna, vendar samo v zelo majhnem okviru, t. j.; če ljudstvo lahko izbira iz svoje srede može in žene, ki uživajo ljudsko zaupanje, ker jih volivci osebno poznajo in jih volijo zgolj zaradi njihovih osebnih vrlin. Kakor hitro pa je ljudstvo tako številno, da večina volivcev osebno ne pozna tistih mož in žena, ki naj zastopajo njihove koristi, želijo volivci in volivke vedeti, kaj ti ljudje nameravajo, za kaj se mislijo zavzemati in kako si zamišljajo vodstvo države, pokrajine, občine. Tako volivec in volivka ne volita samo določenega kandidata, ampak tudi njegov program.
Seveda igra poleg programa odločilno vlogo osebnost določenega kandidata, zlasti, če gre za slovitega politika. Tak politik dviga ugled stranke, ki ga kandidira. Ce pa neka stranka izloči vse ostale, postanejo volitve za volivca nesmiselne. Saj mu je nemogoče, da z volitvami, t. j. zakonito odstrani tudi najslabšo in najbolj zasovraženo vlado z glasovanjem za opozicijo (glej geslo!).
Ker temelji notranja politika v Evropi na prerekanju med socialnimi sloji, so tudi stranke predvsem izraz političnih interesov socialnih slojev, n. pr. delavstva, meščanstva itd. Stranke kot izraz organizirane politične volje večjega dela ljudstva poskušajo pridobiti za svoje zamisli čimveč pristašev. Danes pa se v
Evropi čedalje manj ljudi istoveti z določeno socialno plastjo in zato tudi z določeno politično stranko. Večina državljanov se ne smatra za privržence določene stranke, ampak za množico, ki od časa do časa z volitvami odloča, kateri strank) naj zaupa parlamentarno politično zastopstvo lastnih koristi. Pri tem igrajo demagogija (glej geslo!), moderna propagandna sredstva, razpoložljiva denarna sredstva in zunanji vplivi veliko vlogo. Gotovo je, da vsa ta sredstva pri politično nevzgojenem ali zgolj pristransko poučenem narodu potvarjajo resnično ljudsko voljo.
g« STROKOVNI ALI URADNIŠKI MINISTER. Pri vladah, ki so v veliki meri neposredno odvisne od parlamenta in njegovih spreminjajočih se večin in kombinacij, zaupajo vodstvo posameznih ministrstev strankarskim politikom, tudi če o tem ne odloča parlament, ampak ministrski predsednik ki imenuje posamezne ministre. To je povsem razumljivo, ker ni prav nobene potrebe, da mora resorni minister poznati stroko, kateri je na čelu. Za strokovna vprašanja ima na razpolago strokovno uradništvo ministrstva, njegova glavna vloga je, kako zaupanemu mu ministrstvu dobiti v parlamentu čimveč sredstev. Na ta način politični ministri, uveljavljajo svojo stranko v vladi: na drugi strani pa povezujejo svojo stranko -ali kako njeno krilo - z vlado. Ministrskih sedežev torej ne prejemajo zaradi svojih strokovnih sposobnosti, ampak zaradi čisto političnih in večkrat tudi osebnih lastnosti in funkcij. Seveda so pri svojih strokovnih odločitvah in ukrepih v posameznih ministrstvah močno odvisni od strokovnjakov, ki so jim podrejeni kot uradniki in ki niso prvenstveno strankarski politiki.
Nasprotje tej praksi je strokovni ali uradniški minister, ki ga pokličejo kot strokovnjaka na čelo določenega ministrstva, kar se pogosto dogaja pri močnih
prvi pogoj za človekovo lepoto zunanjost.. Koža postane gladka in čista, razni izpuščaji zginejo in gube se zravnajo.
Tudi kot zunanje zdravilo je taka zemlja vsestransko uporabna. Tvori, gnojne rane in podobne nevšečnosti presenetljivo hitro reagirajo na obkladke s to prstjo. Enako preprečuje zdravilna zemlja izhlapevanje kože in odstranjuje neprijetne vonje. Blažilno vpliva na opekline, in če si po nesreči izvinemo ud, je na vso moč dobrodošla.
V	kozmetiki se ta prst uveljavlja za olepšavanje obraza. Znane so posebne obrazne maske iz take zemlje. Z vodo ali s kamilcami pomešano določeno količino zdravilne zemlje nanesemo na o-braz. Cez pol ure si masko z mlačno vodo ali s kamilicami izperemo in si obraz natremo s posebno kremo ali oljem. Učinek je presenetljiv: polt je rožneje nadah-njena, strupene sokove smo odplaknili, gubic, ki so bile znamenje utrujenosti, ni nikjer več.
Festivali v Benetkah se še niso zaključili
Komaj se je v Benetkah zaključil filmski festival, ter so ugasnile zadnje luči, se je začel nov festival, ki pa ne bo vzbudil tolikega zanimanja kot prejšnji, čeprav je ta zadnji zanimivejši od prvega.
V	teh dneh se namreč vrši »XX. mednarodni Festival gledališča«, pri katerem sodelujejo najboljše evropske gledališke zasedbe. Ta manifestacija ima za svoj cilj prikazati iz leta v leto napredek in razvoj gledališke umetnosti, prikazati nova odrska dela, razne tehnike ter končno dati pregled napredka gledališča od prvih časov pa do danes.
Med najslovitejšimi ansambli naj omenimo francosko gledališko skupino Louisa Jouveta, Theatre National Populaire, špansko skupino Teatro Nacional ter dunajsko skupino Burgtheatra, ki bodo poleg številnih drugih skupin nastopale na tem mednarodnem festivalu.
Na sporedu bodo dela najrazličnejših dramaturgov od Shakespeara pa do Pi-randella.
))
OLTRANZISTI“?/
(Nadaljevanje s 1. str.)
nim stališčem titovskih ali vida■> lijevskih komunistov, prepričani pa smo, da ni nikogar, ki bi se v republiški ustavi in londont skih sporazumih predvidenih manjšinskih pravic ne strinjal z zahtevo, da jih je treba čimprej uresničiti. Če pa omenjeni egen: ciji vesta, da takšni Slovenci ob' stojajo. potem bi bila nujna dolž* nosi, da jih točneje opredelita, ne pa da jih samo megleno in anonimno navajata ter se sklicu* jeta nanje, ko jima pač to hodi v račun. Dokler tega ne storita je treba smatrati, da gre za prazne, izmišljene priče, ki kot take nič ne pomenijo in nič ne štejejo.
vladah, ki niso primorane, da si z raznimi strankarsko političnimi prekupčevanj) sproti odkupujejo naklonjenost parlamenta. Pri šibkih vladah z vsakim ministrskim resorjem živahno kupčujejo in za uradniškega ministra ni mest na razpolago. V Združenih državah in tudi v današnji Franciji pogosto zaupajo določene resorje slovitim strokovnjakom. Ob hudih vladnih krizah, kjer se tudi po večkratnih poskusih pokaže, da je sestava strankarsko politične, t. j. demokratične vlade, nemogoča, zaupajo po nekaterih državah vlado - pred izvedbo novih volitev - strokovnjakom. To so takozvane uradniške vlade.
^ SUCERENOST je staromoden in le redko uporabljiv izraz, ki pomeni nekako vrhovno fevdalno gospostvo, ki pa ga me smemo zamenjati s suverenostjo. Indija je n. pr. priznala tradicionalno kitajsko sucerenost na Tibetom, kar pa je ne samo v Pekingu, ampak tudi v sami Indiji zavajalo uradništvo v zmoto, da gre za tiskovno pogreško in da je Indiji dejansko priznala »suverenost« Kitajske nad Tibetom. Medtem ko bi »suverenost« pomenila, da spada Tibet k suverenemu kitajskemu državnemu ozemlju in bi ostala samouprava Tibeta notranja kitajska zadeva, jamči »sucerenost« nedotakljivost notranje samostojnosti Tibeta in ne dovoljuje, da smatra »fevdalni gospod«, (Rdeča Kitajska) ozemlje Tibeta za sestavni del Rdeče Kitajske. »Sucerenost« ne podeljuje suverenosti, ampak dopušča zgolj nekatere zelo ohlapne načelno omejene pravice, s katerimi se urejajo odnosi med obema suverenima partnerjema.
»J SUVERENA je tista država, ki ni odvisna od nobene druge države. V demokratskih državah je suvereno ljudstvo kot nosilec vrhovne oblasti. To oblast pa časovno omejeno zaupa parlamentu, vladi in oblastem.
(Nadaljevanje prihodnjii)
PRED NOlflNI ŠOLSKIM LETOM
Počitnice so za nami. Po oddihu zopet delo in skrbi. Skrbi za starše in šolarje. Toda pred nami je tudi narodna skrb, ki ne sme mimo nas. Smo narodna manjšina v demokratični državi, ki nam s svojo mokratično ustavo priznava svobodni kulturni razmah. Ce nam država s svojim osnovnim zakonom, ki mu pravimo ustava, priznava svobodno in nemoteno politično, kulturno in gospodarsko življenje, moramo to življenje tudi živeti:
Pred kratkim sta obe zbornici sprejeli poseben šolski zakon za šolo slovenske manjšine v Italiji. Zakaj to? Zato, da je država dala za vselej polno priznanje dejansko že obstoječim in veljavnim slovenskim šolam na Goriškem in Tržaškem. Ce se ie preje kdo* spotikal ob slovensko šolo, češ da ni »de iure«, to je po zakonu priznana, ampak le »de fakto«, to je de-jasko, danes tak očitek odpade. Slovenska šola je »de iure in de facto« med nami. Sedaj je le na nas, da si to šolo, ki smo si jo zopet priborili in izpopolnili po nekdanjem zatrtju tudi ohranimo, da ji damo polnost življenja. Prvi pionirji, ki so med in po vojni šolstvo obnavljali in ustanavljali, so svoje delo opravili. Prav tako so opravile veliko delo naše politične, kulturne in sindakalne organizacije, da so s svojim neodjenljivim trudom dosegle, da je slovenska šola dobila lasten zakon. Sedaj pa je velika in največja naloga nas vseh. ki se čutimo Slovence, da te šole tudi napolnimo. Naš otrok, nasa kri, se ne sme izgubljati, naš jezik ne sme umirati, ampak živeti. Živel pa bo, če se ga bomo učili, ga lepšali in izpopolnjevali. To pa dela samo narodna šola. Ta šola je sedaj polno priznana.
Vrata v šolo so odprta, učitelji in profesorji čakajo na učence. Pri vsem tem pa se nam vsiljuje nekaj praktičnih misli, in te so:
1) Ustavni zakon predpisuje obvezno in brezplačno šolanje do 14. leta. Blizu smo načrtu, ki bo poenotil vso šolo po petem razredu osnovne šole, ki bo tako postala nekaka osemletka': Torej ne več tri leta nižje gimnazije in najrazličnejše strokovne šole, ampak enotna trirazredna šola po petem razredu osnovne šole. To je sedaj šele v poskusu po nekaterih mestih v Italiji. Ce se bo poskus dobro odnesel in ga bo parlament tudi s posebnim zakonom sprejel, bo postal splošen in obvezen. Toda to nas zaenkrat še ne zadeva, ker bo zadnjo besedo imel še parlament. Drugo kar nas praktično zadeva je. in to priporočamo staršem in učencem, vsak učenec naj gleda, da do 14. leta dovrši nižjo srednjo ali pa kako strokovno šolo, vključno z završnim izpitom ali malo maturo. Pri nas je zlasti na strokovnih šolah nalezljiva bolezen, da učenci zapuščajo šolo s 14. letom, ne da bi počakali in opravili tudi zaključni izpit. Zapuste -šolo, ker so našli mesto vajenca. Pozneje pa se jim ponudi kaj boljšega pa ne morejo konkurirati, ker nimajo končane popolne strokovne šole z zaključnim izpitom. Prav v zadnjem času smo imeli slučaje, da so se nekateri potegovali za dobra mesta in so imeli vse pogoje, da bi bili sprejeti, niso pa imeli končane strokovne šole z zaključnim izpitom in so tako izpadli.
2) V katero šolo naj gre slovenski otrok? Čudno vprašanje. Pa ga moramo na žalost vendar postavljati. Slovenski otrok spada samo v slovensko šolo. Slovenski starš', ki svojih otrok ne zaupajo slovenski šoli, delajo velike krivice sebi, otrokom in našemu narodu. So njegovi grobarji. Ce se tako borimo za našo šolo, potem jo tudi spoštujmo, jo napolnimo, ji zaupajmo svoje otroke. Prazno ie govorjenje, če so pa dejanja drugačna. Ne drže pomisleki: o-trok bo laže dobil službo, če bo hodil v italijansko šolo, tako bomo zabrisali sled, da smo Slovenci. Taka miselnost je škodljiva. Ce je kdo o tem prepričan, potem naj le bo in se naj odtrga od narodnega telesa, ker je za slovenstvo že izgubljen. Zaveda pa se naj, da je napravil veliko krivico svoji krvi, katere se loteva rak. Saj je vendar smešno, a še bolj žalostno, ko gredo taki otroci Kraševcev in Vipavcev na obisk k svojim sorodnikom, pa ne znajo njihovega jezika. Otrok se v slovenski šoli izpopolni v obeh krajevnih jezikih in to mu je le v korist, ga bolj izobrazi.
3) Poziv našim vzgojiteljem. Ce smo pravkar zapisali trpko besedo na račun onih nezavednežev, ki zatajujejo svojo kri, velja to predvsem za naše šolnike. Kako more šolnik mirne vesti in brez sramu prositi za namestitev na slovenski šoli, svojega otroka pa pošilja v italijansko šolo? Ce je tvoj otrok, tvoj zaklad, tvoje srce, pojdi za njim in se izbriši, izloči in odtrgaj iz slovenske skupnosti. Učitelj, če si svojega otroka zaupal italijanski šoli, pojdi tudi ti za njim, pojdi še ti na italijansko šolo! Tako vsaj ne bo nihče s prstnih kazal nate. Tako ravnanje je navadno kruhoborstvo in klečeplazenje, ki ni vredno človekovega dostojanstva. Samo pes nosi v gobcu bič, s katerim ga tepemo.
Število nameščencev na slovenskih šolah odvisi od števila učencev in razredov. Manj kot jih je, manj učiteljev je potrebnih. In jutri boš na vrsti tudi ti, ki nisi zaupal svojega otroka slovenski šoli. Takim nezavednim učiteljem, učiteljicam, profesorjem in profesoricam enostavno svetujemo: pojdite še vi sami za svojimi otroki na italijanske šole. To je edina logična doslednost. Tako vam ne bo nihče očital, da ste nezavedni, da iščete samo kruh na slovenski šoli. Pustite svoje mesto na slovenski šoli bolj zavednim in boljšim, ker vi s takim postopanjem samo škodite ugledu slovenske šole.
4) Naj prenehajo diskriminacije. Ce smo v preteklih letih naleteli na krivične slučaje, da so bili pri raznih ustanovah zavrnjeni prosilci iz slovenskih šol, naj sedaj to preneha. Vemo, da se je to zgodilo
pri nekaterih krajevnih ustanovah in podjetjih. Slovenska šola je sedaj zakonitq priznana in enakopravna. Slovenski absolventi so enovredni in .se povsod tudi dobro obnesejo. Ce nam je pri srcu mirno sožitje in res prava demokracija, naj se to tudi praktično pokaže. To opravičeno pričakujemo od svojih sodržavljanov italijanskega jezika.
5)	Slovenski šoli dobre šolnike. Danes imamo za naše šole šolnikov na izbiro. Za namestitev velja prednostna lestvica. U-čitelji naj se tega tudi zavedajo. Počitnic in oddiha imajo dovolj. Največ izmed vseh nameščencev. Dejansko delajo le 2/3 leta in 1/3 pa je prostih dni. Kdo ima še tako? Zato v teh 180 dneh tudi nekaj pokažite, pa če tudi delate 10 ur dnevno: 5 v šoli in 5 doma za pripravo. Poniževalna je le borba za boljše mesto, prizadevanja pa nobenega. Koliko je naših osnovnošolskih učiteljev, ki vzamejo v roke še kako drugo knjigo, da bi se izpopolnjevali? Njih edina skrb je, kako priti v »ruolo« brez natečajnega izpita, imeti šolo le dopoldne in ne učiti predaleč od doma, zunaj na deželi. Vse drugo jim je malo mar. Malo pa se brigajo za šolo, prav nič pa za drugo. Koliko je učiteljev, ki delajo in pomagajo še izven šole? Ne zanima jih ne kultura, ne politika, ne gospodarstvo, ne socialno življenje. Učitelji imajo v naši narodni zgodovini drugačno tradicijo, ki pa se sedaj prekinja. Zato med ljudi! Enako velja
to za učitelje in profesorje, mlade in stare. Kje je izvenšolsko delo? Manj borbe za mesta, pa več prizadevanja dati čim-več od sebe ljudem. Dal pa boš, če boš imel in znal dati.
6)	Slovenski jezik naš zaklad. Smo narodna manjšina. Zato smo v večji nevarnosti stopljenja. V šoli, izven šole in doma čuvajmo svoj jezik in ga lepšajmo. Vse naše kulturne prireditve imajo ta namen, da se ljudem pokaže, kaj imamo, da bodo ponosni na svojo kulturo. Nositelja kulture sta šola in šolnik. Zato morata biti res slovenska. Zato apeliramo na merodajne, da na to tudi gledajo, komu je zaupan pouk slovenščine. Ni res, da je za slovenščino dober vsakdo. Nasprotno le redkokdo. Tu mislimo predvsem na slovenščino na srednjih šolah. Ce veljajo strogi predpisi za poučevanje italijanščine, naj veljajo enaki predpisi tudi za pouk slovenščine. Ne, kdor malo zna in razume, lahko uči slovenščino, ampak kdor jo zares obvlada in jo je zares študiral, tak jo mora tudi učiti. Neapeljska in beneška univerza, juridične, ekonomske in politične fakultete ne morejo usposabljati za pouk italijanščine, zato še manj za pouk slovenščine, ker slovenščina na slovenskih šolah ni tuj jezik, ampak učni. materinski jezik.
Te ugotovitve se naj drži tudi komisija za podeljevanje mest. Te ugotovitve smo napisali z željo, da bi koristili naši šoli in naši narodni skupnosti.
TRŽAŠKI PREPIHI
Ko je 1. septembra počila sovjetska atomska bomba v Srednji Aziji, se je v Beogradu začela konferenca nevezanih držav. Marsikdo je oba dogodka spravil v tesno medsebojno zvezo, saj je očitno, da so Sovjeti hoteli s ponovnim atomskim, poskusom spraviti v zadrego predstavnike nevezanih držav. »Vi predstavljate nad eno milijardo človeštva«, pravi ta poskus nevtralcem, »toda pazite, da se ne zamerite meni, Hruščovu, ki imam v rokah moč.«
Preplah, ki ga je povzročil sovjetski vodja je nastal ne samo na zborovanju v Beogradu, pač pa tudi po vsem svetu in jasno tudi v našem mestu. Komunisti po vsem svetu so se sami začudili, da jih je njih vodja spravil v tako zagato. Do sedaj je njihova propaganda temeljila na bistveni točki, da Sovjeti nočejo atomskih poskusov in da želijo mir. Toda zgodilo se je kot tolikokrat, da so bili prisiljeni svoja dosedanja mnenja in trditve spraviti na glavo.
Cez noč so po našem mestu člani KP1 razobesili plakate, s katerimi so skušali opravičiti pri svojih privržencih zadnji sovjetski udarec, ki je komuniste same bolj spravil s tira, kot pa ostale voditelje političnih strank.
Toda poglejmo, kako so opravičili svojega gospodarja. »Ameriška revija, ki jo v italijanskem prevodu beremo pod naslovom »Selezione« je objavila članek, v kateri zagovarja atomske poskuse, kot
Spomin bazoviških žrtev
edini faktor, s katerim se svobodni svet lahko bori proti komunizmu. Ta članek, pravijo plakati, je tako zelo razburil Kru-ščova, da se je zbal za svojo državo ter je nemudoma zaukazal nove atomske poskuse.
Ubogi Hruščov, kateremu je članek revije, ki je namenjena mladini od štirinajstih do dvajsetih let, povzročil hud glavobol in težko spanje. Toda se hujši glavobol muči Vidalija. ki se je moral poslužiti tako za rep privlečenega izgovora, da bi o prijateljskih namerah komunističnih tiranov prepričal svojih štiridesettisoč volilcev. Kakšna katastrofa pa bi bila, če bi se to zgodilo pred volitvami?
Odgovor na to bodo dali komunisti sami, saj bo med njimi še toliko ljudi, čeprav je ta odstotek majhen, da bodo razumeli končno, da jih Hruščov že dolga leta vodi za nos.
Meseca septembra se vsako leto spominjamo onih težkih časov, ki smo jih preživeli pod fašistično diktaturo. Enaintrideset let je poteklo, odkar so padli pod morilskimi kroglami štirje mučeniki: Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič. Obletnice se je spomnila tudi »Slovenska demokratska zveza«, saj so ti štirje mladeniči žrtvovali svoja življenja za idejo in načela, za katera se bori SDZ od svojega začetka pa do danes. Ob spomeniku, na strelišču na Bazovici so predstavniki tržaške SDZ položili vence, da počastijo junaško smrt vrlih borcev proti vsaki tiraniji, pa naj bo ta rdeča ali črna.
Žrtev mladih slovenskih junakov je pripomogla, da smo ostali Slovenci na tej zemlji zavedni, da nas fašizem ni strl. Spomin na njihovo junaško smrt pa nam bo ostal za vedno svet, ter nas bo v trenutkih malodušnosti vzpodbujal, da ostanemo še najprej zvesti svojemu narodu ter prepričanju, da je vsaka tiranija smrt za naš narod, ter da se moramo proti njej boriti.
Na to nalogo, ki so si jo junaki zadali in na poslanstvo, ki so nam ga zapustili, se moramo vedno spominjati, posebno pa še vsak september, ko se odpirajo šolska vrata ter se prične vpisovanje v šole. Slovenski starši spomnite se, da so Ba-zovski junaki padli zato, da lahko mi svobodno pošiljamo svoie otroke v slovenske šole. Zato se ne smemo izneveriti poslanstvu, ki so nam ga naložili ter se njihovi žrtvi oddolžimo vsaj s tem, da svoje otroke pošljemo v šolo, kjer bodo lahko ohranili svojo narodno zavest.
viščih nekaj ni v redu. Ali so tega krive premajhne varnostne mere ali pa je krivo akordno delo, ki pri tako težkem delu nikakor ni na mestu. Delavci so v znak protesta in sočustvovanja ob nesreči prekinili z delom in sirene so opozorile daleč naokoli, da je delo zopet zahtevalo svojo žrtev. Tiha delavska manifestacija je bila po mestu in pred ravnateljstvom CRDA.
Prometna nesreča na Opčinah
Na križišču na Opčinah, kjer se križata cesti Trst-Sežana in Trst-Tržič, se je v torek popoldne pripetila huda prometna nesreča, ki pa na srečo ni zahtevala človeških žrtev.
Na omenjenem križišču sta trčila avto-cisterna s prikolico iz Avstrije in tovornjak koperske družbe »Slavnik«. Zgleda, da je jugoslovanski tovornjak prečkal križišče z rdečo lučjo, v trenutku, ko je imel zaprto pot, v istem hipu pa je privozila avtocisterna, katera se trčenju ni mogla izogniti. Vozača, ki sta oba poškodovana so nemudoma prepeljali v glavno bolnico, kjer se bosta morala dalj časa zdraviti. Materialna škoda je velika, saj so se pri trčenju odprli pokrovi pri avto-cisterni ter se je bencin, nad 20000 litrov, razlil. Močno pa sta poškodovani tudi obe vozili.
Na tem križišču se skoraj vsako leto pripeti kaka hujša nesreča. Bilo je tudi nekaj smrtnih žrtev in materialna škoda je v letih, odkar so cesto zgradili, velika Graditelji ceste so imeli v načrtu, da bi zgradili most, preko katerega bi speljali cesto Trst-Tržič. Tak nadvoz bi stal približno 400 milijonov lir, vendar bi se ta znesek splačal, kajti s tem bi odpravili veliko število cestnih nesreč.
Huda nesreča
Pretekli teden se je pripetila v ladjedelnici pri Sv. Marku huda nesreča, ki je zahtevala dvoje življenj. V prvih jutranjih urah so trije delavci nakladali težke kovinske plošče za tovarno. Ko so dvignili z žerjavom težko ploščo, se je ta izmuznila žerjavu iz klešč in zdrsela navzdol. Tako je zmečkala dva delavca: Armanda Canaruttija in Sergija Cupina, tretjega, Deklevo, pa močno oplazila. Prva dva sta kmalu podlegla poškodbam, Dekleva pa se zdravi v bolnici. Preteklo soboto popoldne je bil pogreb tragično preminulih delavcev ob veliki udeležbi delovnih tovarišev, predstavnikov ladjedelnice in oblasti.
Pregoste nesreče pričajo, da na delo-
Strahotna nesreča v Monzi
V	nedeljo so bile v Monzi avtomobilske dirke za svetovno prvenstvo. Na dirko je prišla večtisočglava množica, da bi si ogledala najpogumnejše dirkače ter najboljša vozila. Toda že pri tretjem krogu od skupnih šestintridesetih se je pripetila huda nesreča. Nemški dirkač Wolfgang Von Trips, ki je vozil v prvih pozicijah, se je na ovinku zaletel v bližnjega tekmovalca Clarka. Oba vozača sta izgubila oblast nad svojima voziloma, toda medtem ko se je Clarkov avtomobil kmalu ustavil, je Von Trips nadaljeval s svojo vožnjo, porušil varnostno mrežo ter pokosil za povrstjo najbližje gledalce. Vozilo je še nekaj trenutkov nadaljevalo s svojo smrtonosno vožnjo, nato pa se je prevrnilo in pokopalo pod seboj tudi vozača. Avtomobil znamke »Ferrari«, katerega je vozil Von Trips je pobil petnajst gledalcev, nadaljnih dvajset pa je bilo ranjenih.
Šolske vesti
VPISOVANJE V SREDNJE SOLE NA TRŽAŠKEM Vpisovanje v srednje šole na Tržaškem se zaključi 25. septembra. Starši, vaš otrok spada v slovensko šolo!
#	* *
Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 5. septembra dalje izpostavljene na vpogled na šolskem skrbništvu - ul. Duca D’Aosta, 4, na šolskem nadzorništvu - ul. Frausin, 12, in didaktičnih ravnateljstvih lestvice za začasna mesta in suplence na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu za šolsko leto 1961-62.
VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE Tržaško županstvo javlja, da se bo vršilo vpisovanje otrok v otroške vrtce v ponedeljek 18. septembra. Vpišejo se lahko otroci, ki bodo do 18. t.m. dopolnili tri leta starosti. Ob vpisu morajo starši predložiti: rojstni list, potrdilo o ceple-nju proti kozam in davici ter potrdilo o cepljenju proti paralizi. Ce otrok ni bil cepljen proti paralizi, morajo starši izjaviti, da se jim cepljenje ni zdelo potrebno, ali pa predložiti zdravnikovo izjavo, da cepljenje ,ni bilo priporočljivo. Pregled oči bo opravljen pozneje. Vsa omenjena potrdila so obvezna.
i Dogodki doma J
»ARRIGONI«. Uradništvo družbe Arri-goni stavka že nad 140 dni. Vse obljube-in posredovanja niso doslej imela uspeha Grožnja z zahtevo po vrnitvi posojila iz rotacijskega sklada ni zalegla. Prav tako vest, da je neka ameriška družba pokupila nad polovice delnic družbe, ni rešila spornega vprašanja, da bi družba ohranila svoj sedež v Trstu. Družba zahteva pred pogajanji izpi-aznitev prostorov in prenehanje stavke. Kaj bo sledilo potem, je vsakomur, žal, še preveč, jasno.
s'.; * *
NOVA TOVARNA V TRSTU. V prostem pristanišču bo v kratkem začela obra-
tovati tovarna »Radiči Pettinatura«. Tovarna bo iz umetnih vlaken izdelovala dežne plašče za domači in tuji trg.
Delo v novem obratu dobe dekleta od 14. do 17. leta. Prijave sprejema Namestitveni, urad (Ufficio di collocamento) na trgu Oberdan, pri okencu 6.
*	* *
GLASBENI USPEH NAŠEGA ROJAKA.
V	petek 8. t.m. je bil na otvoritvenem koncertu tržaškega filharmoničnega orkestra na sporedu koncert za klarinet in orkester, delo mladega slovenskega skladatelja prof. Pavleta Merkuja.
Občinstvo, kritika in krajevni tisk so z velikim odobravanjem sprejeliMerku-jevo delo. Solo klarinet je igral Jurij Brezigar. Na prihodnjem koncertu, ki je na vrsti v petek 15. sept., bo nastopil znani violinist Dejan Bravničar.
Koncerti se vrše vsak petek v dvorani avditorija.
Popis prebivalstva
Predstavniki statističnih uradov iz Trsta, Gorice in Vidma so se dogovorili o načinu izvajanja novega popisa prebivalstva, industrije, trgovine in drugih pridobitnih dejavnosti. V prvi polovici oktobra bodo občinski raznašalci dostavili pole z vprašanji, na katere bodo morali prebivalci odgovoriti, 15. oktobra pa bo treba pole oddati statističnemu uradu, ki jih bo pregledal ter si napravil popolnejšo sliko s stanju prebivalstva.
Ravnatelj tržaškega statističnega urada je izjavil, da je mnenja, da popis pri nas ne bo naletel na težkoče in to zaradi visoke kulturne ravni Tržačanov, kakor tudi zaradi sposobnosti statističnih uslužbencev.
Pogovor o trializmu
Bilo ie nekega deževnega popoldneva, ko so se v rajbeljski gostilni zbrali rudarji na pogovor in na kozarec dobrega vina. Pogovor je nanesel na trializem. Med možaki je imel glavno besedo stari Matija, ki zna o vsaki stvari povedati mnogo tehtnega in pametnega.
»Trializem«, je dejal, »je sestavljen iz treh elementov, treh nevarnih elementov.« Začudeni rudarji, so ga naprosili, naj bi jim zadevo natančneje razložil ter jim dal kak konkreten primer. Stari Matija je globoko potegnil iz kozarca, si obrisal pristrižene brke in takole nadaljeval.
»Primera ni treba časovno daleč iskati. Dandanes bi vam lahko naštel tri oseber ki tvorijo nevaren trializem. Te so: Hruščov, Kennedy in nedostojna ženska.«
Rudarji so se spogledali, kajti nikakor niso mogli razumeti, kaj ima pri tem nevarnem trializmu opraviti nedostojna ženska. Končno se je eden opogumil ter naprosil Matijo, da bi jim razložil, kaj misli.
»Hruščov in Kennedy«, je začel razlagati Matija, »se igrata z atomskimi bombami, ki lahko uničijo vse človeštvo, toda ne moreta uničiti duš. Razuzdanka pa lahko pokvari tudi duše, zato je ona nevarnejša od atomskih bomb«.
Rudarji so staremu Matiji pritrdili in ga pohvalili, da je na tak preprost način razložil svojo politično razlago o trializmu.
Tomaž Cuder
Nov tribun na tržaški univerzi
Pretekli teden se je zaključila dolga kriza, ki je vladala v upravnih organih študentovskega predstavništva.
Za tribuna je bil izvoljen kandidat italijanske katoliške skupine (Intesa). Od-borniška mesta pa sta si »bratovsko« razdelili skupini Intesa in UGI (italijanska socialkomunistična levica). Za enega izmed podpredsednikov skupine je bil izvoljen kandidat UGI-ja, katerega levičarska eksponiranost je izzvala reakcijo v desničarskih krogih.
Slovenski demokratični študentje ocenjujejo novo kombinacijo za nestvarno in neposrečeno, tudi zaradi tega, ker je o-snovana na ozkih temeljih in ima za sabo-le pičlo večino.
Bodočnost bo vsekakor pokazala, kaj bo nova vlada lahko storila, in ali bo sposobna vzpostaviti večji red in resnost pri upravi skupnega denarja v resnično korist vseh študentov, tako Italijanov,, kakor Slovencev.
MESEC ODDIHA
(Konec s 3. strani)
se vozili, potem pa smo šli peš. Med potjo smo videli eno kačo. Ko smo prišli gor, smo bili zelo trudni. Imeli smo mašo, a cerkev je bila zelo majhna. Za kosilo smo imeli polento in mleko. Dosti časa smo se igrali. Potem pa smo šli na sneg. Nismo šli prav vsi, samo nekateri. Jaz nisem šel na sneg. Domov smo prinesli encijane, planike in še neke posebne rože, ki ne vem, kako se imenujejo. Cel mesec sem bil zdrav. Cez tri dni bomo šli domov. Pozdravlja vas Darko.«
In potem so se vračali: zagoreli (oz. umazani), nekoliko bolj suhi, nekako drugačni, z novim bleskom v očeh, polni nekega novega, zdravo divjega vonja, kot od nekod drugje glasno govoreči. Gorka voda, milo, škarje in drugi dan še brivec - nakar jih je bilo spet moč pustiti med ljudi.
(Mene je tisto noč sredi sanj o dolgem potikanju po svetu nenadoma zagrabilo pri srcu: - Mama te čaka in čaka v svoji samini, davno je že čas, da se vrneš! -Zapeklo me je, šel sem poln koprnenja preko daljav časa in se vrnil v tisti kraj, a našel sem vse prazno. Stresla me je bridkost - in sem se zbudil. Na gospodarjevem vrtu je v zalivalnik zveneče pel vodni curek iz pipe z vedno višjim glasom in obmolknil. Poslušal sem to ponavljanje v občutju, da je mesec oddiha minil.)
Mesec oddiha je torej minil, ali tistih velikih skrbi, ki jih bo jeseni prinesla šola, zdaj vendarle še ni. Kdo nama more braniti, da ne bi po večerji, ko so otroci siti in zdravi odšli spat, naredila kratek sprehod - za zaključek dneva?
Zvezde sijejo, na severozahodu se po-
bliskava, čuti je lokomotive na delu, tiho pobrnevanje avtov in zastrte glasove radia od nekod. Midva pa stopava kot dva konja, ki ju je po celodnevni vožnji neutrudni nevidni kočijaž izpregel in družno uživata svojo rešenost. Vdihujeva nočni hlad in duh zrelega listja. Od daleč vidiva močne rdeče - žolto - sinje oči re-pentaborskega hotela kot veliko zapeljivo oko tega sveta. Ko naju pot pripelje mimo krčem in barov, vidiva mrliško blede negibne obraze novih vernikov, ki! odmrli za vse stare lepote zamaknjeni strme v televizijo. Sredi vsega živžava so -in vendar so tako silno sami! Večer za večerom je tako, in preden zakleneva vežna vrata, se molče ozreva kvišku: v zvezde, ki so tako blizu, tako svetle, takt številne - ena sama že od detinstva zvesta, ljubljena družina.
V. Beličič
Odgovorni urednik:
Prof. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria. d. d. v Tritu
Uredništvo in uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio l/c - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1, CENA:	posamezna	številka	L	30,—
Naročnina: mesečno L 50.	— letno L 600.-—
Za inozemstvo: mesečno L 90,— letno L 1000.— Poštni čekovni račun: Trst št. 11-7223