lshaja mk du tasajo nedelj la praaalkov. Issued dm daUyeailpt^'V: and Hohd.yi. \vvV PRO SLOVENSKE v TA NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, ill., petek, 1. julija '(July 1), 1927. T* Urednlâki la »pravnUkl pro« tor Ii MST 8. Lawndale Ava. Office of Publication: 2667 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4904. SuImi« rlytion $6.6« Yearly STEV.—NUMBER 154 KAJ PRINESE RAZ0002EVA-NJEV ŽENEVI? Svetovni mir zopet prihaja v nevarnost radi zahtev milita-risi ov. — Kdor ne oborožuje, ne more pričakovati drugega kot vojne. ' Chicago, 111. — Svetovni mir je zopet v nevarnosti, kajti mi-litarističnd klike v raznih deželah rožljajo glasneje s sabljo, kot je bilo1 to v navadi. Razo-boroževalna konferenca v Ženevi je ubrala tudi drugo pot, kot so pričakovali prijatelji miru. V Predsedniki delavskih strokovnih organizacij, voditelji naprednega elementa v Ameriki in načelniki mirovnih organizacij slede zelo pazno razpravam in zaključkom razoborože-valne konferenca v Ženevi. Zagovorniki velike mornarice in bi rok rat je .v vojnem department niso še nikdar tako odločno govorili po končani svetovni vojni o tem, kaj mislijo, kot sedaj, ko zboruje razoboro-ževalna konferenca v Švici. Podporniki militarizma prav dobro vidijo, da je zanje prišla ugodna prilika, ko se Britanija. Japonska in Amerika ne prepirajo zaradi razoborožitve, ampak zaradi oborožitve na morju, da se vpliva na ko/igres-nike in se pridobe za njih ideje- , . » Strokovno glasilo "Army and Navy Journal" vidi, da dela aa-poto oroževanjtf samo ekonomski program predsednika Cool-idga, zato pa svari predsednika, da bo kongres Sel prek njegovega veta. . , Zdaj je treba še potrditi, da so šovinisti pridobili strankine voditelje za oboroževalni program in oboroževanje na debelo bo pričelo. Temu bo sledila svetovna tekma v oroževanju, kot smo jo doživeli pred izbruhom svetovne vojne. Državni tajnik Kellogg je po poslaniku Hugh Gibsonu obvestil Britanijo, da bodo Združene države zahtevale da bodo enako močne glede vojnega brodovja. Zadaj za to zahtevo se pa skriva svarilo, če ne bo napravljena pogodba glede vojne sile na morju, da Združene države m bodo le skušale postati Britaniji enako močne na morju, ampak jo bodo v moči ie prekosili*. Zgradile bodo najmoČ-ii« i še hrodovje na »vetu. Odme-i k za Britanijo in Združene «Ir/.ave je zdaj 7.7:5, napram Japonski pa 4.1. K «»n grešnik Britten iz Chica-ra, élan zborničnega mornari-*ki-ga odseka, je dne 27. junija i/javil, ako Britanija ne pristali« na enakost oborožene sile na mor j u, da bo kongres v prihod-"i< m zasedanju zaključil, da se z r rad i Ae deset križarjev, ki bo-•I" odrinili po deset tisoč ton vo-«I Voditelji demokratov kot ^1 oat or Reed iz Missouri ja in • oator Kd wards iz New Jer-v j a ho se pridružili republikancem, ki zagovarjajo veliko rnxrico. Edwards se je ob '"■ai priliki izjavil, da ni boljše-5 t in bolj vnetega zagovornika ""ru v Združenih državah, ko " "n, a Amerika ne more biti 1 lrugem mestu, kar se tiče r"M i na morju. Amerliki podaniki velike ' " narice priznajo, da je resnl-' da t>odeta tudi 'Britanija in •'•»¡K.rjnka skušali pojačati svo-morske moči, obenem p« i* ' iajo, da Britanija in Japon no moreta držati korska z Združenimi državami, ako kon prične večati moč Združe-'"" držav na morju. Rudarska mezdni konferenca razbiti Pogajanja med unijo in magnati v IUinoisu končana, ker nobena stranka noče odnehati. Ohijaki magnati nameravajo odpreti roveva atavkokazi 15. julija. Chicago. — Mezdna pogajanja, ki so bila s kratkimi presledki v teku med zastopniki organiziranih rudarjev in lastni-cov premogovnikov v Illinoisu zadnje tri tedne, so se v sredo razbila. Konferenca je bila ab-ruptno zaključena, ko sta obe stranki emfatično izjavili, da ne popustita niti za pičico od svo«# jih zahtev. Situacija je zdaj v zastoju, kjer je bila v začetku stavke. Harry Fishwick, predsednik illinoiske rudarske unije, je informiral magnate premoga, da rudarji ne sprejmejo ničesar, razen jacksonvillske lestvice, ki je bila doslej v moči. Rice Miller, vodja .magnatov, je pa izjavil, da ne morejo nadalje plačevati jacksonvillske lestvice. S tem je bila stvar pri kraju. P««U— prevMil itr » asrttea I1M. Aet af Ost ». Fishwick je poročal, da je mnogo posameznih lastnikov podpisalo pogodbo na temelju jacksonvillske pogodbe. Columbus, Ohio. — V sredo ie tukaj zborovala zveza premogovniških magnatov v državi O-hio ln — kakor poročajo — soglasno zaključila, da 16. julija odpre premogovnike na unijski ali neunijski podlagi, ln sicer na temelju mezdheh lektvice iz leta 1917 z maksimalno mezdo $5 dnevno. Rudarska unija dobi ultimat, da naj do 15. julija sprejme ali zavrže kompromisno ponudbo. To enači da bodo ohijaki ma-goatje premoga poskusili obratovati rove s stavkokazi, če unija rudarjev odkloni — kar se gotovo zgodi—redukcijo mezde. Polat aa Havaj je aov rekord za avijatiko Vojaftko letalo je preletelo pol Pacifika v Šestindvajsetih u-rah. Prva poskudnja z radio-žarkom. Honolulu, flfavaj, 30. jun. — Prvi brezprestani polet dveh vojaških častnikov, Lesterja Mait-landa in Alberta Hegenbergerja, ki sta včeraj dospela • Fokker-jevim tromotomim monoplanom it Sran Francisca v Honolulu, čez Pacifik, beleži nov rekord letalstvu. Letalca sta pokrila razdaljo 2406 mil/ v 26 urah (natančno je polet trajal 26 ur in 57 minut). Se važnejša je bila prva poskušnja z "radio-žarkom," ki je nova naprava in menda tajnost ameriške armade. To je nekak kažipot za letalce. Avijatika sta imela tu-df radio, ki pa je kmalu odpovedal in bil je brez koristi. Letalca, katerima so včeraj priredili hrupen sprejem, pripovedujeta, da sta letela povprečno sto milj na uro, včasi tudi 115 milj. 770 milj od San Francisca sta plula skozi ploho. Veter je jima nagajal skoraj ves čas in pluti sta morala večjidel nižini 300 čevljev; največja višina je bila 10,000 čevljev. Nagajali so tudi vsi trije motorji, ali ne preveč in kmalu so se sami popravili. Spala nista nič. Trudna nista bila, pač pa lačna. Imela sta smolo. Vzela «U s seboj termosteklenici s kavo in juho,'a nista ju mogla nikjer najti. Ropot treh motorjev je bil tako močan, da nista nič slišala drug drugega, če sta hotela govoriti. Morala sta si pisati, če sta si hotela kaj pove dati. __ * Delavčeve dlvideade Sodišče razveljavilo < todnijsko prepoved Ta sodnljsks prepoved nI bila Izdana proti delavcem, ampak proti podjetnikom. New York, N. Y.—Newyor-ško apelno sodišče izjavlja, da sodnijska prepoved, ki jo Izpo-sluje delavska unija proti izpo-ru, ki so ga proglasil^ podjetniki, nI ftlč boljša od aodnfjska prepovedi, ki so jo izpostovali podjetniki ln ki omejuje število stavkovnih straž. Sodnijski od lok smatra izpor, ki so ga odre dili podjetniki proti vodovodnim monterjem, pravilnim. Vodovodni monterji, ki so de lali za brooklynske podjetnike so zastavkall ln so odločno odklonili izvršenje stavkokaškega dela. Unija je izposlovala sod nijsko prepoved, da zlomi odpor podjetnikov. Stavka je končana in sodnijski odlok nima odločilnega pomena za spor med podjetniki ln delavci, ampak bodočnosti se bo ta odlok smatral kot precedent. Sodnik Joseph M. Poskauer izjavlja, da je treba sodnljsko mnenje v delavskih sporih izreči ali zapisati zelo previdno. Podjetnik ima ravnotako pravi co izpreti delavce kot delavec do stavke. x -mrr- UčiltljtkMMi 0Mb|a v Chicago zaiiajo mezde Vodatvo šol pravi, da Imajo jav ne šole deficit in pokrijejo ga k redukcijo v prihodnjem sep tembru. Učiteljska organiza clja napoveduje boj. Delavec padel v plavž Chlcagu. v Hi». NAROČITE 81 KNJIGO AMERIŠKI SLOVENCI." South Chicago. — Nick Dam janovich, 9911 Kxchange ave.. star 65 let. je v sredo izgubil življenje, ko je padel v žleb, po katerem je teklo vrelo železo i1 plavža v velikanski kotel Stari delavec je pometal med žlebom in kotlom, ko Je izgubil ravnotežje in omahnil. Tovariši ao ga brž potegnili Iz vrelotekoče železne mase, Ušla bil je že mr-tev. . Governer podp sal zakon gazo linsfcega davka. Sprlngfield. Dl. - Govemer »mali j« v sredo podpisal zakon. ki nalaga dva centa d^vka za vsako galono gazollna po 1. avgusta. Organizacija avtomo-blllatov bo poskušala zakon o-vreči pred sodišči. šllJa s iVoJa-ga zračnega pota redne radlo-depeše, ki sporočajo avetu, kako se imajo letalci in kje ae nahajajo v momentu radlolranja. Buletini, ki Jih Je odpošiljal Byrd, so prihajali v sledečem redu: Mulct in At. 1, 0:00 zjutraj: Vse gre dobro. Novllle. Buletin št. 2, 7:22, zjutraj: Cape Cod je /m nami. Oblačno In deževno. Vse Buletin št. 3, K:41 zjutraj: Zdaj smo na polovfd pota mod rtom Cod in Varmoutbom, Hu hega ne vidimo več. Nabo se malo Jasni. Posebne posode z gazollnm nagajajo kompasu Dolgo ne bo, ker Jih vržemo v morje čim Ušlo prazne.—Byrd Buletin št. 4, 1:30 |*ipoldne: Prejeli smo brezžično depešo «si dobrega starega Kloyda Bannet-ta. Povejte mil, da ga zelo pogrešamo ¡u mislimo nanj. — Byrd. Buletin št. ft, 1.40 popoldne: Hrzojavite naše čestitke Mait-landu lil llegenbergerju. Zdaj gledamo, če tnOdemo kakšno fCompanija noče obljubiti, odpre premogovnike. Hr ran ton. Pa. — Mod rudar-ji pošto j i upanje, da bo Hudson Coal kompanija bolj enakomerno razdelila delo med rudarji, ako »prejme na/rt. ki ao ga Izdelali kompanijski uradniki in unijski odborniki. Klnsldo Cap-pelini, predsednik I. distrikta rudarske organizacije, izjavlja, da kompanija ni obljubila, da odpre gotove premogovnike, ampak da «vede preiskavo. Rudarji se pritožujejo, da ao bros dela, kar ja kompanija zaprla gotove rudnike. slini ta Nungesserjem. Veter nam nič ne pomaga od blizu, do ber i mi Je na pol milje daljave Gredoč nabiramo snanstveno po-datke.—Byrd. Buletin ftt. 0, 1:40 popoldne: Povejte Beftnettu, da se nam toži ponjem. Buletin It. 7, 1:40 popoldne: Pozdrave našim prijateljem, sorodnikom ln anancem,—Byrd. Buletin It. H, 5:12 poldne: Vne je dobro. Nasprotni veter nam nagaja. Zdaj se bližumo rtu Race, ki je zadnja točka na ameriškem «obrežju, Poadravite moštvo v hangarju.—Byrd. Buletin It. U, 5:12 popoldne Vae v redu. Letimo 500 čevljev višine.—Byrd. Buletin It. 10, 6:30 zvečer: Naš radio dobro dela. Upamo da prejemate naše depele. Klice ln pozdrave prejemamo ud vaeh atranl. Parnlki nam pomagajo Hvala.—Novllle. Buletin It. 11, 7:09 ivečer Zdaj ni več čaaa za šale. Radio poataja siten.—Novllle. Buletin It. 12, 7:20 zvečer: Gosta megla pokriva vso Novo fundlandijo. Plezamo nad meglo. Mdčan veter nam zelo nagaja. Ni mogoče navlgiratl. Komaj vidim konce krila. Ravno zdaj amo zašli v novo meglo.— Byrd. Buletin št. M, 1:»0, HO, ju nija zjutraj; Ze od četrte uft včeraj isjpoldn« ne vidimo ne suhega ne morja. Nahajamo se v silno gosti megli In oblakih, ki INikrivaJo ogromno površino. Byrd. Kasnejši buletini, ki so bili oddani v čftrtek /jutraj. ao bil! že predaleč, da bi Jih mogle ali-šatl ame.rllke poataje. Kmalu nato so pa prišli kablograml lz A ngl J le, ki ao aporočlll, da se signali Byrdovega letala vodno boljše slišijo na Irskem. V tem času (okrog desate ur« pred-jNtldne) je bila "America" kakih 800 milj od frake, letela Je povprečno več kot sto milj na uro. Byrdova jioročlla so se le vedno glasila, da režejo gosto meglo |S( drt osem tisoč čevljev liad morjem. Letalo "America" Je |*»leg bu let i nov neprestano oddajalo Alfro črk WTW. svoj |M>kllcn signal, ki se oddaja avUmiatič no, kadar radio |točlva. Dokler je »dišati ta signal, Jo to dokaz, da radio deluje in letalo |s>tu Je svojo (Mit. Pariz, IW). Jun. — Ves Pariz jo danes na nogah, da |wizdravi nove goste Iz Amerike, ki pridejo | h i /raku. Popoldne ob treh prideta lz Berna Chamberlin In l^evin, enkrat zvečor pa llyrd s svojimi tremi tovariši, Sprejemni program je tako aranžiran, da bo veljal obema skupinama. Depresija v IttfSfMji M Vlil V Bellairu zapro Carnegle)e«o Beiaire, Oblo. (Izvirno.) Veliko mrtvilo vlada v Industriji toga krsjs. Ne samo, ds so premokogopi vai zaprti, ob koncu junija zapro še vae Carnegie-jeve jekharne, ki ostanejo za prte za nadoločen čaa. Prlzado tih je nad dva tlaoč delavcev. Cerneglejeva jeklarna Je en<> največjih podjetU v t#j okujlci. a mesto HellalVe bo najhujše debkoVa radio-pohtaja dobi dovoljenje. New York. n. v. — Zvezna radio komlalja je obljubila od Wut kateremu Je isiverjeno delo /a »|M»minsko radio-tM>staJc Eugene V, Debsu. da mu podeli dovoljenje. oličutilo udarec, kajti še par let «e je mesto večinoma živelo ut tega podjetja. Zdaj ne bo dru goga dela kakor v par ateklar nah In v eni lončarnl. Vae te pa slabo obratujejo .Clanatvo naš* ga druitva beži na vae atran /a delom In tako tudi drugi de lavrl. Obetajo ae telo slabi čaai INDUSTRIJE IN ZIRAVJE PROLETARCEV O delavskem zdravju ae je vršila konvencija v ('levelandu.— Zastopniki . so rnapratljall o nevarnosti, ki tiči v moderni Industriji sa delavsko zdravje. ( leveland. 0.--V tukajšnjem mestu so je obdržavala konferenca za ohranitev delavskega zdravja in preprečenje takoiva-nih strokovnih bolezni. Konfe-entce se je udeležilo devetdeset delegatov, ki so zastopali |Hit in dvajset različnih unij. Namen n cilj konference je povedal James H. Maurer, predsednik delavske federacije v Pensllva-nI jI, V svojem govoru Je na-glaAal, da Je skozi celo leto vsakih i>et in dvajset minut en de-avec ublt na delu v Združenih državah, vaakih petnajst minut ¡m poškodovan. Nesreče se mno-le, pa tudi strokovne bolezni za-litevajo*veČ žrtev meni delavci. Zato i mi morajo delavci prisiliti podjetnike, da uvculejo varnostne naprave za preprečenje nesreč jih znastvenikl bolezni, ki so jih znanstveniki odkrili ln ki Jih priporočajo. Grace M. Burnhsm, tajnica Delavskega zdravstvenega biroja, je |K)vdarJalu, da so tetra-ethll (s svincem obdelani gazo-lln), lienzol, sVlnec, zlnk in živo «rebro škodljivi strupi, ki razjedajo delavčevo zdravje, ako Je lz|K>stavlJeno utm tvarlngm. Priporočala Je zdravstveni program za M rokodelstev, ki so zastopana v Ameriški delavski federarljl, ds se tako krije polje Industrijske hlgljene. Delavci na i zahtevajo, da državne legislalure sprejmejo potrebne zakone za ohranitev delavskega zdravja obenem naj |ta delavske strokovne organizaciji zahtevajo pri akle|Miiiju |a>godb a podjetniki, da se v |N)godbe vključijo točke za varovanje delav-«kega zdravja. O zdravstvenem programu za stavblnske delavce ju govorila Charlotte Todes. Delavskemu zdravstvenemu biroju je pridruži^nlh sdaj 190 delavskih strokovnih organizacij. Vodi ga odbor» katerega ao izvolile unije, ki so su pridružile Delavskemu zdravstvenemu biroju. Avstralska zvazaa vlaia Izgablla aa smilit« Plačati Je morala odškodnino In sodniJske strolke, ker Je dala arellratl dva delavska sestop-nlks na nelegalen način. Mellsutrne. Avstralija. — Avstralska R vezna vlada Je morala plačati |n» sto dolarjev Tom Walshu Iii Jacob Johtisonu, predsedniku in tajniku mornarske unije, /nradi nelegalne aretacije. ko ju je avstralaka zvozim vlada hotela deportlratl. Zvezna vlada je bila obsojena na plačilo velikih sodnijsklh stroškov. Dalje je morala zvezna vlada plačati ženi Tom Wal-sha in Jacob Johnsons po tri sto dolarjev za prestane duševne muke in ker nista mogla ob času aretacije skrbeti za svoji «oprogl, Bila je dobra lekcija za delavske sovražnike, ki so kričali, da se morajo *4e|Mirtlratl delavski voditelji, ki niso po volji delavcem sovražnim elementom. Delavcem aovražnl llat I ao a-rotacijo Walsha in Johnaona na žiroko obdelali in ao ae veselili, da liodeta de|Nirtlrana It Av-atrallje. Zdaj je ta bučen smeh v kapitalističnem čaaoplaju u-tihnii in tiha jeza ae člta med vratlcami. da je naklep sa de-potrarij«- |Mtiiosrečl. ■ #■ ■ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTK LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE IEDNOTB 79IOIV99I PETEK. 1. JULU Cana ocImot po dogovora. Rokopisi m do Traéajo. UBtohàmt Zodinjone driav* (Uv«> Chicago) $6.00 na Uto, $8JO m pol leu; chkajto in (karo $7.60 n« leto. $8.76 ea pol leta, in za ino-trmitvu $'J.00. • ' NmIot m tm, kar im Sik i «Staat -PROSVETA" SM7-M So. Lmiafe Atomo. Cfckaça. «ff* -THE ENLIGHTENMENT' Or r«* of Um 01m Qw»od ky tl>o Slin— We«—I - Subscription: VniUd States (except Chicago) and Canada $640 por y oar, Chira«» 1¡.¡A). *i»\ forc-iicn countries »0.00 |w-r year. MEMBER of THE FEDERATED PRESS" y w ssi^ccSNu UatuaTv wklrpsnje a. pr. (Juae 3S-IÍ27) pol* " pomeni, 4a »sai Je s Um daer«a potekla aaroéaiaa. PoaorMo V» pravocasao, da ao tmi — —Uii Met. '\ ZNAKI RAZPADA BRITSKKGA INDUSTRIJSKEGA IMPERIJA SO TUKAJ. mmmmmmmmmm^mrnmmmmm t Anglija že zdavnej ni več svetovno industrijsko središče. Znižanje mezde rudarjem ni odvrnilfokrize v premogovni industriji, dasiravno »o pripovedovali toriji, da premogovna industrija ozdravi, ako se rudarji vrnejo na delo in sprejmejo nižjo mezdo. Prišlo je, kot so voditelji strokovno organiziranega delavstva napovedovali, da pride. V premogovnikih se je uvedlo omejeno obratovanje, veliko število rudarjev je brez dela in kriza v premogovni industriji je zopet tukaj v polnem zamahu. Dolgotrajna stavka rudarjev je povzročila, da so tu jezemski kapitalisti pričeli izvažati premog na trge, na katere je priha jalare je britoki premog. Pcktyetniki v tujih deželah so prišli do prepričanja, da lahkó večalimanj izhajajo brez britskega premoga. Izvoz britskega premoga v tuje dežele pada. Danes se izvozi v tuje dežele veliko manj premoga, kot leta 1913. Ako so podjetniki upali, da pribore zopet stare trge za premog, če rudarjem znižajo mezde, so se hudo zmotili. Mezda rudarjev v South Walesu, iz katerega se izvaža največ premoga v tujezemstvo, je samo za 28 od stotkov višja kot pred vojno. Rudarji delajo po dva, tri dni v tednu, več tisoč jih je pa brez dela. Delavni čas »e je tudi podaljšal. Take razmere povzročajo iqed podjetniki tudi veliko konkurenco, v kateri mali podjetniki podležejo, veliki pa postanejo še večji, na kar se stepo zopet sami med sabo. Tak je zakon v kapitalističnem gospodarskem redu. Pri tem se prizadevajo, da vržejo premog na trge, na katere prihaja premog iz Francije, Nemčije in drugih držav, katerih Je premogovna industrija, kajti tam »o tudi kapitalisti, ki žele prodati veliko premoga, ki se producirá v njih deželah. V tem konkurenčnem boju pa odločajo razni faktorji kot cene, kakovost, oddaljenost itd. Kriza pa ni samo v premogovni industriji v Britaniji. V tekstilni industriji ni nič bolje. Danes izvozijo iz Britanije več kot polovico manj tekstilnega t>laga iz bombaža v tujozemstvo kot pred vojno. ,K Britanija se danes bojuje za trge, ki so že skoraj preobloženi z bíagom. Dežele, ki so bile pred svetovno vojno pod kontrolo Britanije ali so odjemavale britsko bla^o danes same produclrajo. Producirati so prič/pli tudi v deželah, ki jih je Britanija smatrala pred izbruhom svetovne vojne za napol razvite, ali pa jemljejo blago iz drugih dežel, iz katerih so jim kapitalisti ponudili'bolj ugodne pogoje. - . K temu prihaja še torijska politika noja, ki je slepa za vse dogodke in upa, da se bodo drugi narodi, ki so se prebudili iz tisočletnega duševnega spanja, dali še v bo-dočnosti krotiti s kovano pestjo. Ti narodi so spoznali, da je bojkot britskega blaga hujše orožje kot liojne ladje, to|H)vi, bombe iz letal, bajoneti in puške. Vzdramljenl Kitaj je to pokazal. Do večjega poloma britskega industrijskega imperija pa še pride/ kajti narodi v Aziji opazujejo Imj v Kitaju bistro in pazno. Iz tega boja se uČe bojevati, ko pride zanje ura, da se oproste in sami prično odločati o svoji usodi. ' —j- Znižanje mezde rudarjem v Britaniji, ki je bilo znamenje r.n splošno znižanje delavske mezde, je le znižalo kupoval no moč rudarjev. Kolikor manj britski rudarji zaslužijo, toliko manj imajo sredstev za nakup življenjskih potrebščin. Tako je znižanje mezde rudarjev zadelo tudi drugo industrijo doma, ki je naohratno zopet zadela premogovno industrijo. Jasno je vendar, ako druga industrija manj producirá, porabi tudi manj premoga za produciranje. Ce se ustavi eno kolo v industriji, se ustavijo druga kolesa drug za drugim. Te resnice pa ni spoznala Baldwinova torijska vlada, ali jo pa ni hotela videti in (»oslužila se je skrajnih srtnUtev v svoji slepoti, zanašajoč se na svojo kovano pest. Tako je postala sama grobokop britskega industrijskega imperij* Kadar ta mrclna pogine, ali razpade, bo zopet storjen korak naprej, da se m al I k — kapitalizem, ki je oče industrijskega imperijalizma, pokoplje brez vseh svečanosti in tugova-nja. Dražim*« tragedija. Fflml City, P». — V naši naselbini se je minule dni dogodila družinska tragedij». Moj rojak Anton C*r*r si je v četrtek zjutraj ob 4. vzel življe nje. Pokojni Anton Cerar je bil rojen leta 1804 v vssi Vrb pri 8v. Trojici nad Dobom, o kraj Kamnik. Tukaj zapušča soprogo ter deset otrok, tri brate ter «do sesfro, v starem kraju pa očeta, brata in sestro. Pogreb se je vriil dne 25. junija ob veliki navzočnosti sorodnikov in znancev. Pri odpr tem grobu bi bil rad kot njegov prijatelj spregovoril par poslovilnih besed, česar pa m( na mojo Željo tamkajšnji župnik ni dovolil. In ker bo mogoče koga mučila rodovednost, kaj sem mislil povedati, podam tukaj izčrpek svojih namerava nih besedi; Dragi Tony! Ne morem se izdriavati v globoki žalosti, da bi ti tukaj ob odprtem grobu ne spregovoril par besedi. Ti, katerega., bo v par trenutkih krila hladil zemlja, ka>eri si se poslovil' zp^edno od nas, si mi »>il iMtfiiaa.iMl mladosti, kot mula dečka sva se skupaj igrala, lovila metulje po pisanih travnikih, skupaj hodila v šolo ter si bila vedno dobra prijatelja. In ko si odraste! v krepkega mladeniča, ko si bil ravno v cvetju let In zdravja, si zapustil svojö rojstno vas In svoje drage ter si šel Kot nas tisoče in tisoče drugih, iskat kruha v tujino. Čez več let, ko sva prišla skupaj v tej naselbini, kljub tvoji vedno veseli naravi sem bral iz tvojih oči, da nisi slečen. V zakonu, v katerega si stopil tako vesel pred več leti in v katerega si šel tsko poln upanj na bodočnost, si postal nesrečen, ker te je gnalo tako daleč, da si obupal nad svojjm življenjem. V rani mladosti teh težkih dneh obstanka te je držal up na svoje otročiče še vedno pri dobri volji, misleč dočakati, da odrastejo. Ker trn So te Tazmere pritirale tako daleč, dä je tvoje srce tonik) v skrbeh, si končal tako žalostno svoje mlado življenje. Ob tvojem grobu plakamo tem bolj, ker Das je tvoja nepričakovana smrt tako iznenadlla. Počivaj sladko, dragi tovariA, v hladni tiüi zemlji, daleč proč od svoje rojstne grude. Spavaj sladko. Spomin na te bo ostal v srcu vseh, kateri smo te poznali. Pokojni zadnje Čase ni bil član nobene podporne organiza cije. Pred leti je bil član S. S P. Z. Družini in sorodnikom moje iskreno sožalje. Pozdrav vsem Članom S. N. P. J. in čitateljem Prosvete. — Tony Svež, član društva 124 S. N. P. J. je Grdina govoril, je kvečjemu za v kakšen «k« d« uj, kjer proso mane jo, po teM ko "pove-čerkajo" In se napijejo jeruša. Tak "blufač" ne jajuti cvetličnih iopkov in pohvale, pač ps z blatom okidano metlo, take govorice se slišijo danes po Ohisholmu. Naj javnost opro-' stf, ko to pišemo, vendar je gotova resnica, da je Grdina tako govoril. Priče so poslušalci in jaz tudi, ki sem ta dopis posla? ter je naslov na uredništvu, -t CiUUlj. ; Kaj je povzročil Grdina * v Minnesotl. . C hiMhojip, Minn. — Dne 19. Junija Jer>il tukaj Anton Gr-dinu s »qwpgo na agitacijskem potovanju» K. S. K. J. V ka-ki uri dolgem klobasastcm govoru je sramotil tudi Ribniča-nc, kakor jih je zateglo imenoval. Ko je imenoval spletke v K. S. K. J., jc imenoval na sirov način tudi Ribničane, češ, da so oni bika na "turn" vlekli. Ravno tako da se zdaj godi pri K. S. K. J. Dalje je sopet povedal od ribniške kose, baje se je godilo Um pri Sv. Ani, ds Je bil fantiček vprašan zakaj zar rep kvišku drži. Grdina j« prav nadolgo s govornilkegs odra proti kakim dvesto poslušalcem povedal ono oštirsko, kako se je fantiček odrezal. Dalje je rekel, da mu je gospod is SuSja povedal (in da gospod je ne lažejo, je pristavil Grdina). da imajo v Ribnici iolo in da so imeli precej brlhtnega učenca In ko je sjutrsj učitelj klica! imena učencev: "Arko! — Tu kaj! Virsnt! — tukaj!" Gor^ nika nI bilo. Učitelj vpraša, kam je pa šel? Z očetom je peljal kravo na semenj In je rekel, naj ga šola piha v-- Učitelj je rekel: "Kaj. kaj. je rekel. — "Da ga tudi vi pihaj-te . . — "Kaj je rekel P je rekel, naj ga tudi oni pihajo .. „ če ga hočejo. Tako j« Grdina klofal vpričo iensk in netne mladine. Kar Zagovor na opazke v ¥ Zarkometu. Aurora, Minn. Podati, moram nekaj odgovora dotičniku. ki me v fcarkometu napada, češ, da sem jaz petim delavcem odvzel plačo. Meni glede tega ne more zabavljati, kajti imel nisem nikakih stikov s tistimi de lavci. Ti so delali še preden sem bil jaz v odboru. Nekdo jim jc rekel, da so iz dela, drugi pa, naj delajo in oni so AH na delo. Ko sc pa supervizorji imeli sejo zaradi njih plače, je eden glasoval, da se plačajo, drugi pa da ne Plač torej niso dobili. Tako jc Šlo naprej do 20. avgusta, 1926 ko je "deževska" postava od stranila enega supervizorja in namesto njega sem bil postavljen jaz. To je bilo 21. avgusta Ko sem bil aa prvi seji, sem videl, koliko zmešnjave je zarad tistih plač in sem se v resnic odpovedal, fia ne prevzamem ni kake odgovornosti zaradi tistih plač in kdor je začel, tisti naj še konča. Ce bi bili prizadeti delavci lahko dobili njih plače bre? sodišča ali sodnijskih stroškov zakaj so pa čakaU, tri mesece in zakaj jim ni pomagal tisti, jim je dal delo. Dopisnik pravi da so delavci tonili in tožbo tudf dobili. In zopet je bil Smolich ti sti, ki je predlagal priziv na višje sodišče. Ne bo šlo, brate' Napisal sem že, da sem se ne prvi seji, ko sem prevzel odbor niiko mesto, odppvedal, da jaz nimam ničesar opraviti. Tudi po sodišča nisem nikoli hodil ne po nižjih in pe po višjih iu tudi zahteval me ni za to nihče. Rojaki popolnoma dobro vedo; da sem jšt popolnoma prost zmešnjave zaradi plač, zaka, jaz delavcem nisem dal dela in jih od dela tudi odstranil nisem Vse to se je zgodilo, predno sem jaz nastopft službo. Iz napadov moram soditi, da so vprizorj/Bni samo zato, da b me spravili ob aobro ime, ker me pod svoje vajeti ne morejo dobiti. Tako daleč pa še nismo- prišli. — Anton Hmollch. i Piknik Mladinske godbe. Glrard, Ohlo. — Zopet par vrstic iz naše naselbine. Ni še dolgo, ko smo slavili desetletni co Slovenskega doma in pokazali slovenski javnosti, kako slovenska kolonija v Girardu napreduje, pa bilo na gospodar skem ali kulturnem polju. Slovenci v Girardu si lahko pri voščijo ene ali druge zabave. Vsakemu je že znano, da se nahajamo v času poletja, ko i-ičemo v prosti naravi razvedri > in ojačenja naših sil. Zato javljam javnosti, da bo naša Mladinska godba priredila velik Piknik na 8. Julija. Pričetek takoj zjutraj, konec pa v pozni noči. Na piknilrti bo sa vse dovolj zabave In razvedrila, za stare in mlade. Na drašbi bo tudi krasna preproga, s katero bo prav zadovoljen tisti, ki jo bo dobil. Ko-made za ples bo proizvajala Mladinska godba. Zatorej vas vljud no vabimo vse Is Girarda, Niles, VVarrena in Youngstowna ter okolice na ta piknik. Za tej ne In lačne bo v obilni meri preskrbljeno. Ob enaki priliki bo Mladinska godba vedno na razpolago. Piknik se yrši pod Evom parkom v Slovenski Bistrici, kjer vam je znano. — Na svidenje torej 3. Julija. John Daigfč, član Ml. godbe. Piknik JagMlovaask« mladla podpornih članov. Nastopila je že večkrat javno, največ pri masnih sejah U. M. W. of A. Da pa pokaže vse svoje zmožnosti, je seja direktorjev sklenila, da se napravi godbeni iz- Napisal dr. Hu Shih. . (Dr. Hu 8kib Je dekan kitajske nai-odne univerze v Pekin-let (piknik) dne S. julija v ko- gu in vodja intelektualskega gi rirtt godbine blagajne. Piknik ie začne ob eni popoldne na znanem starem prostoru v Meadovv-tandsu, Pa. Ugodnosti tega prostora so: pripraven dohod, prijetna senčna igralnica, ra žejo hladilna pijača. Direktor!j pa si je vzel sa nalogo, da bodo vsi udekfeenci deležni neprisiljene zabave, dobre in vsakovrstne postrežbe, ter ne da omenimo nastopi tudi godba, kakor nam je obljubljena! Ker je vstopnina pnesta, pričakujemo vse prijatelje in znance, kateri čutijo z godbo. Na svidenje vabi direkto-rij. • P Pa. — Komaj je preteklo leto dni. ko se Je med tukajšnjimi 81ovcnci rodila ideja za ustanovile v "Jugoalo-vanake mladinske godbe". Ideja je postala maso šele par mesecev |ioxneje. a danes ima tudi še kosti (ako se primera lahko takou imenuje). Godba šteje danes 22 Izvršujočlh In nekaj Piknik dr. &t. 473. Saginaw, Mich. — Vabilo na piknik, katerega priredi društvo št. 473 S. N. P. J J v Saginaw u, Mich., dne 3. julija na starem prostoru v Millard Woodsu. Začetek ob debetfh dopoldne. . Uljudno 'iU Vabljeni vsi roja ki iz SagftWa in bližnje okoli ce, da se pikft'ika udeležite. Pre skrbljeno bo za vse, z dobro postrežbo in zabavo. V slučaju slabega vremena se piknik pre loži na pondeljek 4. julija. —r" Angela G ray zar, tajnica. IffIxUfc-L i. tnajsp it iricMtm , NAŠI ODRI Waukegan, IU. — Odkar stoji naš dom« je bilo v njem pri re jenih precej koncertov in shodov, še večje število pa je bilo vprizorjenih dramatičnih iger Ene so bile slabo vprizorje&e druge dobro, kakor pač povsod kjer požrtvovalnost in volja orjeta ledino kulture. / Naš oder nam je torej zelo potreben, kajti naše prireditve na njem so sredstva vzgoje, k nam kaže smer in cilj kulturne ga, gospodarskega in političnega napredka. Naselbine brez odra so enake goslim brez strun.j&f veliko naselbin, ki bi se mople ponašati stako velikim in le pim domom, kakor ga imamp' baš v Waukeganu. Toda popo-len ni in ne odgovarja vsele, našim ptrebam. Manjka prece, stvari, kadar priredimo kako večjo igro. Izposodimo si jih kolikor moremo in plačamo vi soko najemnino zanje. Pametno je, ako si kupimo potrebne priprave, ki manjkajo na odru in se nam bo v kratkem času samo izplačalo, blago bo pa lastnina doma in bo na razpolago društvom, ki uporabljajo oder Tudi kulise so po včietnem rabljen ju potrebne prenovi jen ja Ln popravila. Ker ni bilo v bližnj bodočnosti pričakovati, da b imelo društvo S. N. D. gmotna sredstva za izboljšanje odra na razpolago, smo se na inicijativo ženskega društva Moška enakopravnost 119 S. N. P. J. sešit zastopniki vseh slovenskih društev, kiahorujejo v domu in skleni!l;W priredimo skupno veselico z Igro dne 4: septembra t. I. Cisti dobiček telprireditve bo s sporazumom odbora S. N. D. uporabljen za izboljšanje in popravilo našega odra. Za skupna društva — Rudolf Skala. | KUPCUE V BALTIMORJU SO SLABE. Navajajo se različni to gospodarsko prikazen. Baltlmore, Md. — Trgovska zbornica zdaj prizna, da je Izredno veliko delavcev brez dela In da industrije nimajo naroČil. To priznanje pomeni, da meato te dobro občuti gospodarsko depresijo, ki se je skušala prikriti. Kot vzroki sa ta pojav se navajajo nizke cene za bomhaž in poplava reke Misslsalppi. Z drugi ih i besedami to pomeni, da se je znižala kupovalna moč bombažnih plantaftnlkov In delavcev, ker bombaž nima cene, in pa prebivalcev v poplavljenem teritoriju, ker vsled poplave ne morejo ničesar producirati na polju In vrtovih. NAROČITE SI DfJIGO AMERIŠKI SLOVENCI." banja, ki je te preželo vso kitajsko višješolsko mladiino, vsled česar Imenujejo ftu Shih a "očeta kitajske reneaaaee". gledečfc njegov članek je izšel v julijski ItevUki newyortkega Toruma'.) BdcloČnost krščanstva na Ki-tajskem je vprašanje, ki se mora razmotrivati ločeno od vprašanja, kaj so krščanski misijo-^ narji storili za Kitajce v pretek-, losti. Kitajci ne pozabijo vloge,' ki so jo igrali misijonarji v dobi moderniziranja Kitajske, tudi potem ko ne bo več sledu za, krščanstvom med njimi. Pomagali so Kitajcem V boju za odpravo opija, ki ga so roparski trgovci zanesli k nam; agitirali so proti po veza van ju nog Kitajkam, navadi, katere domači filozofi skozi osem stoletij niso mogU spoznati kot nečloveško. Prinesli so nam tudi prve rudi-mente evropske znanosti. Zgod< nji jezuitje so nas učili primi tivne, prednewtonljansek astronomije in poznejši protestanti so nas seznanili z modernimi bolnišnicami in šolami. Informirali so nas, da je onkraj ro£ parskih trgovcev in topničark nov svet in nova civilizacija. Misijonarji, zlasti protestantski, imajo precej zaslug za zbu ditev Kitajske iz spanja. To priznamo in bomo vedno hvaležni misijonarjem za to delo. Naj so bili njihovi motivi kakršnikoli/ pomagali so nam, da smo se zbudili — in to je vse. Kitajska je zdaj zbu jena in odločila se je, c^ se modernizira sama. Najmanjšega dvoma nI več, da iz starega kitajskega kaosa vstaja nova, moderna Kitajska. Ampak nova Kitajska ne prinaša nič kaj dobre bodočnosti za propagando krščanske vere med nami. Opozicija proti krščanstvu se pojavlja vsepovsod. Sen "krščanske okupacije Kitajske" naglo izginja in najbrž izgine za vselej. Zakaj? Pojasniti je lahko. . Morda ni vse čists resnica argumentu kitajskih nacionall stov, da so krščanski misijonarji od prvega do fcadnjega agent imperijalistične agresije. Ne smemo pa pozabiti, da je nacio^ nalizem — samozavest naroda nemajhnno kulturno preteklost^ Jo — nekoč ubil nestorijansko krščanstvo, zoroastrianizem maniheizen v Kitaju. Ravno 1st nacionalizem je štirikrat naskočil in naposled ubil budizem, po* tem ko si je popolnoma osvoji Kitajsko in vladal tisoč let Ravno ta ljudska samozaves zdaj vstaja proti popolnoma tuj veri krščanstva. Ampak nacionalizem še n: največji sovražnik krščanstva med Kitajci; glavni sovražnik je raciohalizem. Ne smete poza biti, da imajo Kitajci filozofijo ki je stara 2600 let in katero sta učila Lao Tse in Konfucij. La Mm je učil naturalistično pojmovanje vsemirja in Konfucij je bil odkrit agnostik. Ta raciona-listična in humanistična tradi clja je vselej igrala veliko vlogo osvoboditelja v vsaki dobi, ka dar se je kitajski narod hote pogrezniti v praznoverje sli fanatično tujo vero. To kulturno ozadje stare Kitajske se danea ^opet oživlja — pomlajeno, po-krepčano in prekvašeno s meto« dami in konkluzijami moderne vede! V moderni vedi je naša stara agnostična filozofija na-«la potrjenje! In ta filozofija, oborožena z moderno vedo, je najmočnejše o rot je v rokah kitajskih intelektualcev, ki ao re-beliraii proti usUjenju vsakega verskega sistema, čigar temeljne dogme — kljub prizadevanju njegovih apologov — ne prene-sejo preizkušnje razuma in cnanstva. To velja tudi za krščanske dogme! Naposled pa krščanstvo bojuje svojo zadnjo bitko celo v ta-kocvanih krščanskih deželah Mi. ki smo rojeni brezverci, se ne moremo nsčuditl vsm v A-meriki. ko vidimo množice, ki padajo na kolena pnsd Billy Sundayem In Aimee MrPher-•onovo v dobi. v kateri sta Darwin in Paateur priznana kot največja preroka. Vsi misleči ljudje, ki se imenujejo Ikristja- ŽAMOMET Priznajmo jim f^redek! Najnovejši kozji krik iz frap-čiškanske mrtvašnice dokazuje, da kutarska žlahta napreduje -J krepko napreduje v duševni revščini. •M Zdaj pa je res! Včaai je bilo posmehovanje, če je kdo rekel, da ta ali oiri zida gradove v oblakih. Danes je to res. Poglejte, kak grad si je sezidal Lindbergh! • • a Nofre neodvisnosti je tref>a. Stara neodvisnost je vsako leto bolj capa8ta. Danes ima vaakp ameriško mesto in vsaka vas po enega ali dva kralja, v Wall Streetu jih je pa štiristo za vso Ameriko. Naloga ameriškega ljudstva, delavskega in ferntarskega, je, da proklamira in izvede neodvis- nost od vseh teh kraljev. • • • Pertfaientna Vprašanja. Kdaj elevefandski pogrebnik pokoplje svojo zabttost? ' • » a Avijatične Interesantnosti. Kdo prvi poleti na Mars? (Mogoče Mussolini.) — Ahas* ver,*Kans. a a a » Izpratfte svobodo! k Ameriška svoboda je celo leto zaprta v škrinji. Vsakega 4. ju-lifa jo pa nesemo na solnce, da se malo prezrači . . . Oh, kolika sreča! a a a Takih učenjakov kar mrgoli. Dr. Harry iRhnmer iz Los Angelesa je zadnje dni predaval v Pittsbur^u, Kans., da Človek živi na svetu komaj 3000 do 5000 let (n od začetka do danes je bif vedno enak. Tako je rekel doktor Rimmer pri belem dne-vu dvajsetega stoletja — in ni ga bilo sram. — Ahas ver iz Kan-•asa. a a a Krtačar o Grdinčku. Draga Bodeča rožica! Praviâ, da malo izkrtačim^ Moj odgovor na tvojo uganko je bil pra-vilnejši kakor je tvoj. Gnojne vile imajo po dva, tri, štiri in pet rogljev, ki so spojeni ali zvarjeni, torej so v eni celoti in tO ni trojica. Med Grdinčkom in popom je pa toliko razlike, da prvi pokopava mrtve, drugi pa žive, oba pa molita enega boga, ki je f. Pa brez zamere.—Krtačar iz Acoste, Pa. a a 'a Odmevi iz Bele doline. Posveti, 2arkomet, še enkrat v- Belo dolino, boš videl napredno rožo kako se zviia vsled opek| lin, ki jih je prizadjala kopriva iz Exporta. / | Opomba: Oni, ki niso marali videti "Hrbtenice" na odru Exportu, imajo še eno priliko, da jo vidijo 4. julija na Hermi-nie. Požurite se! — Veverica iz Exporta. a a a Zarota v Iowi. Dragi 2arkometar ! Ce ne boš "biresy" kje drugje, posveti 5. julija k nam. Tega dne «e začne sezona striženja ovčic in konštrunčkov. Dobrodošla je ov-čad vseh barv in jezikov, ker Bogci v podobi sv. dolsrjs so vsi enaki. Ta "Mzmuš" bo trajal do »1. julija. "Gaapud" je v svoji navdušenosti tudi mene povabil, da bi se dala ostriči, hahs! Mu sporočim, da sem že odrsstla. K j. to se bodo spet duše sirigle kar na debelo, amen! — Kanal ja ix lowe. a a Pisan mir. Evropski mir je mir med p*i in mačkami. * - K.T. B. ne", ae bodo morali prej ali slej sramovati vere, katere glasnika sta Elmer Gantry in Sh« " Falconer jeva. In tedaj b< 1° spoznali, da je imeli mlada Kitajska prav, ko se je soperstsvi-a veri, ki je v dobi avoje največje slave vodila vojne in poganjala znanost in katera je v dvajsetem stoletju molils z« zavojevaaih aarodov v svetovni vojni ter še danes preklinja In preganja ranice me- deie- Vesti iz Jugoslavije razpust narodne skup-ŠČ1NE in ba95pib novih volitev. Dne 15. junij» je izšel kraljevi ukaz o razpustu narodne skupščine, ki je bila izvoljena 8. februarja, 1625. Volitve narodnih poslancev za 4-letno skupščinskow periodo 1927 do 1930, se izvršijo v vsej kraljevini SHS dne 11. septembra, 1927, po starem zakonu, ki določuje število poslancev za skupščino na podlagi ljudskega štetja iz leta 1910, torej pred skoraj 20 leti. Zanfrmivp je, da so vse buržoazne stranke pozabile na to reakcionarno določbo volilnega reda. Po ljudskem štetju leta 1920 je namreč v Srbiji več kot en milj on manj prebivalcev kot leto 1910. Toliko žrtev je zahtevala vojna. Ti mrtvi Srbi pa so tudi zastopani na ta način v narodni skupščini, ker dobiva Srbija na ta nfičfn okoli 25 narodnih poslancev več kot prečanske dežele in Je na ta način večina zagotovljena Strankam iz srbskih'krajev: Razpuščena narodna skupščina je trajala komaj polovico odrejene ji s zakonom periode 4 let. Izvoljen pod "Obznao<£" in pod policijskim vpiiypm notranjega ministra Boie Maksimo-viča, mladega diktatorja, ki je komaj končal pravne študije, a že postal minister in vsegamo-gočni zaščitnik radikalov. Ta narodna skupščina ni bila resničen izraz ljudstva v Jugoslaviji. V njej ni bilo niti enega delavskega zastoprilka, dasirav-no okoli 40-% prebivalstva v Jugoslaviji živi samo od svojega ročnega in umskega dela in nima nikake posestniške rente. 407« teh najrevnejših slojev torej sploh ni imelo nobenega zastopnika v sliupščini. Največ poslancev so imeli srbski radikali, okrog 150. Toda večina teh radikalov je prišla v narodno" skupščino po zaslugi notranjega ministra, mladega Maksimoviča. Zato tudi le ti zahtevajo, da postane on zopet mihlstčr in zato so odrekli radikalno-liberalni vladi, Vukičeviča in Marinkoviča, svoje glasove v skupščini. Toda merodajni krogi, predvsem dvorni krogi imsfcrajo, da v Jugoslaviji, kjer ustava daje monarhu zakonodajno in izvršno oblast poleg oblasti, ki izvira iz narodne skupščine, ni prav nič potreben še en mali Musollini, diktator v obliki Maksimoviča. Zato so razpustili "narodno" ali bolje rečeno Maksimovičevo skupščino in razpisali nove volitve. Slično se je zgodilo v sosedni Humuniji. General Averescu je s pomočjo nasilja pri zadnjih volitvah dosegel % večino v parlamentu. Toda v njem ni bilo skoraj nobenega pravega zastopnika delavcev in poljedelcev, dasiravno je teh v Ru-muniji 90%. Cim je tako zgrabil general za oblast, je hotel tudi ]x)ntati Mussolini, ker je vedel, da se lahko obdrži samo z nasiljem na vrhu. Toda Romunija ima že svojega kralja oziroma kraljico, ki ima velike ambicije svojokraljevsko oblatit tudi izvrševati. Zato je zauka-zal, da generalska vlada poda ostavko, a vlado Je poverila svojemu osebnemu zauptiikU, ki Je razpustil parlament in razpisal volitve. Med politiko dvorskih k k »Kov v Rumuniji in Jugoslaviji je mnogo sličnosti. Obe dinastiji sta U tudi v svatbenem sorodstvu. Kraljica Marija rumunaka, ki Je tudi Ame-rik^jgpp znana po svojem pomožnem potovanju po Ameriki, J* mati kraljice Marij«. žene Aleksandra KaragjorgJa, kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nično kot v Rumuniji in skoraj Ob istem čaau Je torej vla-fl» Vukičeviča. ki ae smatra za osebnega zaupnika kralja, raz-Postila skupščino in razpiaala r^ve volitve. 1'reksMrskl požlgaler. — Dne ]!> junija ae je moral zagova r>ati pred mariborsko poroto 24 i"» ni pos. sin Štefan Magdič ** itkovc pri Dolnji Lendavi ra- za- pri teh volitvah Že pripravlja na boj v znamenju reakcije, srod-njeveštva, verske nestrpnoati! Iz klerikalne stranke Je že popolnoma izginil Krekov duh — tn njeno sedanje razpoloženje samo priča, da je klerikalna stranka še bolj naglo in nesposobno satajlla v*e včerajšnje navidezne socialne in modeme ^parole, kakor pa znameniti naš Radič. Glavno borbo proti klerikalcem bomO tudi ob tej priliki vodili ml, in je sato prav, da ae že sedaj zavedamo, da pristavlja klerikalna stranka za Slovence kvintesence najtežje politične in duševne reakcije, da v njej ni nič vfib ljuskega in da je moramo zato zlomiti. Samomor na Viču. Stopil j« 1«. Junija zjutraj čevljar s Viča čez travnik naspfoti Grad-nove hiše, hoteČ do GradaŠčice in naenkrat zapazil na eni izmed gosto nasajenih Jeli viseti človeško truplo. V obešenem je čevljar spoznal 261etnega livarja Franceta Sešeka, ¿tanujočo-ga na Viču št. 45. O dogodku je čevljar takoj obvestil vlško strežnico. Truplo samomorilca so po komisijskem^ ogledu prepe- di hudodelstva požiga, ker je žgal v dveh mesecih nič manj kakor trem posestnikom gospodarska poslopja. Najprej jta sia-žgal dne 6. januarja 127 o»og polnoči pos. Štefanu Žižku Živinski in svinjski hlev ki sta rtu oba zgorela ln še podstrešje hiše. Izvedenec je ocenil škodo na 6,-700 Din. Štiri tedne pozneje, 7. februarja zopet okrog polnoči, Je zažgal Magdič posestniku Štefanu Koutarju kopo slame in mu napravil 4,200 Din. škode.' Le 5 m odtod je oddaljena hiša,< ki sicer ni zgorela, pač pa hlev. In čez tri tedne, 27. februarja, je zažgal obtoženi še poeestniku Francu Poredošu hlev in ske-denj ter mu povzročil škode 14,-291 Din. Obtoženi, ki so ga kmalu izsledili orožniki, je svoje dejanje najprej tajil ter hotel dokazati svoj alibi, toda pri tem se je tako zapletel v protislovja, da je končno priznal vse tri požige in se izgovarjal samo s pijanostjo. Priznal pa je tudi, da je Pri ?FU; UaH v vlško mrtvašnico. Kaj je kuTni^ Ms u » ! zastonj Knal0 y «nrt, še ai toč. klical iz hiše neko žensko, ki ga no ugotovljeno , ni pustila ponoči k sebi. Pred so4 ? _ diščem pa je obdolženi svoje priznanje zopet preklical in začel trditi, da je priznal dejanja le radi sile, storjene mu od orožnikov, in radi strahu pred Sodiščem. Trdil je, da je bil v kritičnih dneh v gostilnah, da pa ni bil nobenkrat pijan. Cez dva dni nato je obdolženi spet sodniku priznal dejanje, toda sedaj je trdil, da je storil to v popolni pijanosti, kar pa se je tudi izkažalo ko neresničrio. Magdič je bil obsojen na 8 let težke ječe. Volitve v narodno skupščino.: Vlada je razpustila narod, skupščino, razpisala nove volitve in izvršila obenem precej široko obnovo svojih močno pomanjkljivih ministrskih vrst. Kar petero novih ministrov je bilo danes zapriseženih, in sicer Savi, Kocič, Obradovič, Subotič in Andjelinovič. Sedaj pravijo, da je to narodna vlada, da je v njej zastopana cela Jugoslavija in da more narod z mirno vestjo na volitve. Taka rekonstruirana vlada bo budno čuvala, da se bodo volitve vršile v redu in zakonitosti. Sicer ni v vladi še nobenega Slovenca, irt ga najbrže tudi ne bo, in tudi Hrvati niso prav zastopani; pa to ne moti, to je vlada zakona in ljudstva in demokracije, kakor nalašč za volitve konstruirana in narod naj jej samo zaupa, pa bo dobro odrezal. Bilo je pa na vsak na čin pametno, da je vlada razpisala volitve, in na narodu je sedaj, da pokaže, ali soglaša s politiko in z vladnim delom, ki je rodil hercegovski glad in vse druge prijetnosti. Na narodu je, da pokaže, ali je pripravljen, kulukariti še vedno buržuazijl hi njenim raznolikim strankam. Dne 11. septembra se odloči: Ali bomo še nadalje uživali blago-dati, politike reakcije in gladu, ali ne. Radikalna ntranka v razaulu. Ves razplet najnovejše vladne krize in razpis volitev pdkazujc da gosp. Vukičevlč, radikal, hodi svojo pot, In da mu Je doslej radikalna stranka služila le v toliko, da Je ihogel v njenem Imenu do vlade in moči. Sedaj se menda precej pofajfa na mnenje In razpoloženje radikalov ln nima namena, Jim pri zakonitih volitvah tako pomagati, kakor si to radikali žele. Zato Je ogehj v Izraelu, saj žugajo celo z izključitvijo Vuklčeviča iz radikalne stranke. Radikalna stranka takega razpleta ni pričako vala. ln ae zato treae za svojo bodočnost. Nered v radikalnih vrstah je tako vsesplošen, ds Je opravičeno govoriti o popolnem razsulu te do včeraj najmočm-j Ae stranke. In kaj pride za njo? Ali bo atranka, kakor si Jo želi Vukičevlč in tisti, ki stoje njim, kaj boljša? Kaj P* v ittsveatJl? Volitve bodo in slovenske meščanske stranke že |«pada Vidov ples Klerikalni "«oven«*" se Je že razpisal in vaW svojo Vandeona mejdan z ~ Ske vere ... Eh. «h; lh. ih! Vse kaže. da ao konservativne stroje tako imenitno podvrgle sebi vso klerikalno stranko, da se ta Krvav pretep med konci. V ptujski okolici sta te dni na nekem travniku poleg drugih kosila tudi 701etni Prevžitkar Piv: ko is Zabovc in posesetnik $1-menko iz istega kraja, star 40 let. Med košnjo so tovžili precej omam! j tvega alkonola, posebno žganja in so postali žtdane volje ter zbijali med seboj razne Šale.' Pri teh šalah Je stari Pivko vrgel mlajšega Simenka v bližnji jarek, nakar se je hotel Si*, menko maščevati in je potegnil koso ter skušal udariti Pivka. Le-ta pa je star in hudokrveit kavelj. Prijel je za koso z obema rokama ter se na rokah po-rezal. Kljub porezanim rokam pa je še izvlekel |z žepa nož ter ga zasadil nasprotniku v hrbe' do prsnega koša. Po obilni lzgu bi krvi sta padla oba nasprotnika v nezavest ter so Ju prlpe ljali zvečer v Ptuj k zdravniku, ki je obema obvezal rane, ki pa niso pri nobenem smrtne. Pra tepača sta se menda pri zdrav niku pobotala ter se že nahajata v domači oskrbi. Zaradi bigamlje lil umora Izvršil samomor. Kakor smo fte nedavno poročati, po te dni v za grebški okolici potegnili is Save truplo osješkega gostilničarja Milana Verfcačnika, ki J? našel protovoljno smrt, v savskih valovih. Po poročilu zagrebških listov je Vertačnlk izvršil samomor, ker ga Je državno pravd ništvo obtožilo zaradi blgamijc, Vršilo se Je proti njemu tudi po-» stopanje zaradi nekega v Peču hu izvršenega umora. Tik pre^ aretacijo Je eVrtačnlk Izginil Iz Osjeks. Smrtna kosa. V Llpsenjuprl Grabovem je IS. Junija umrl trgovec gostilničar -in posestnik Franc Krašotec, star 62 let. UmrtuNi Mater prt-ti dolgi kopalni obltki ChlcagO. — letošnja kratka kopalna obleka za ženake, radi katere je moraliste oblila kurja polt, je našla dobrega zagovornika v Člkaškem zdravstvenem komisarju dr. Herman H. Bun (Jesenu. Komisar je te dni objavil sledeče? "Ženske, denlte kolikor mogoče malo naae, kadar greste v vodo! Kratka kopalna obleka je zdravje In komfort. Clm bolj vas obsije solnce z ultravl-Joličnimi žarki, tem zdravejše boste* Dr. Bundeaen Je tudj priporočil k "palcem, da Igrajo na o-brežju Vopattlč kake Igre v ko-l>alnih oblekah samo zato, da jih solnce opall — samo malo, ne preveč. Tacltua: llholN BiU«j hi tiirf Danes,-ko čujemo in Čltamo vsak dan o novih iznajdbah, (nii baš lahko, predstaviti si dobo pred dobrimi sto leti, ko še niso imeli Železnic za prevoz potnikov tn blaga. Saj še za Napoleona niso poznali drugih prometnih sredstev po suhem kot vozove in konje. Blcer 90 sf ukvarjali razni profesorji in Inženirji s proučevanjem raznih, za tiste čase Ttudo zamotanih problemov, vendar Je svet majal z glavo nad njihovim početjem ln sam Napoleon se je pomilovalno nasmehnil, ko so mu sporočat, da hoče neki Anglež napraviti stroje, ki bodo nekaki- Železni konji. Krmili bi Jih s premogom in vodo, gnala pa bi jih para £0 nalašč za nje narejeni cesti. Se bolj neverjetno se je zdelo tedanjim ljudem, da bi bil mo^el tak "železen konj" vleči za stfco zaprežene vozove. V Angliji je v tem času Jurij Stephenson komaj začel sestavljati prvega "železnega konja". Sioar ao pred nJim tot6e-lo poizkusili drugi, vendar z ne-znatnim uspehom ali tudi neui spešno. Od leta 1814. dalje foa do 1. 1825. so trajali razni poskusi; Stephenson je dotlej v marsičem izboljšal svoje prvotne konatrukcije. Toda tudi n!e-mu ni bila Ireča mila. Ves faren* denar je salolil v svoje delo. Sele, ko je bila otvorjena 1 1825. prva javna ielezniška proga za tovorni promet in je dosegla Stephensonova "Loconiot tion" 24 km brzine na uro,1 je pričel njen izumitelj v družbi 1 industrijalcem Pes sem misliti ti izdelavo parnih lokomotiv. V Newcastlu sta oba moža ustanovila prvo lokomotivsko tovšr-no in -izdelala za progo iz S točk tona v Darlington nekaj lokonio tlv po vzorcu' "Locomotioh." Brzina pa je bila vendarle pre-neznatna, dk bi moglo novo db-čilo trajno koristiti gospodarskemu življenju. Saj je z omenjeno brzino vozila le prazna lokomotiva ... Javnost v Angliji ni bila na klonjena Stephensonovi novota rijl. Največji In najuglednejši Inženirji, profesorji In drugi \i-glednl molje so nsstoplll proti Stephensonu tako sovražno, Aa danes to jedva verjamemo. Vdn-, dar pa ao bUl tudi v Angliji IjUd-Je, ki so tatallli nekoliko globlje Vročina uaiorila Chkago. — Sedem oaeb Je sredo umrlo valed vročine, ki Je nenadoma prihrumela in zabela-žila rekord za 29. Junij v Chkaru in okeBst Toplomer Je kazal 94 stopinj ob petih |topoldn*. Vrem^noalovcl ao napov«»dall nove plobe. ki kmalu ubijejo val vročine. M'\ In gledali tpaprej. Kljub pogostim protestom in obširni kritiki, kljub velikemu odporu Jav-noatl, je dovolila vlada gradbo železnice med velikim pristsil-Šklm mestom Llverpool in Industrijskim centrom Mancheater v dolžini 48 kilometrov. Gradnjo proge Je vodil kot vrhovni inže-nir sam Btephenson, ki jo je zgradil dvotlrno, pripravno za lokomotlvni obrat. Takrat so se prvič grsdill večji predori, mostovi In celo obširni Iamermoor (močvirje) se Je prepregel s trdnim nasipom. Ko pa je prišla do-ba otvoritve te proge, se Je boj proti lokomotlvskemu obratovanju tako poostril, da je moral o zadevi končno sklepati angleški parlament. Le s pičlo ve'in » Je zmagala napredna Ideja. Ce)o sam Stephenson Je lili klican v parlament, da točno pojasni celotni ustroj bodoče lokofifotivslk» železnice. Takrst Je neki konser-vatlvni poslanec porogljivo vprašal slavnega Izumitelja, kaj bi ae zgodilo, če bi rta prehodu ceste čez progo vlak srečal kravi». — Stephenson Je mimo odvrnil: "Bilo bi slabo za kravo t" Parlament Je končno dovo#l parnolokomotivni obrat. Ponudnikov za lokomotive je bilo razen Stephenaona Še nekoliko. Zato Je železniška uprava razpisala natečaj za lokomotive s sledečem! skromnimi pogoji: "Parni pritisk bodi 8.5 kilogramov na kvadratni cm, stroj ne sme teh-tati pri dveh oaovlnah več kot tone, pri treh oeovinah ne nad 6 ton, mora vleči trikratno svojo telo t brzino 16 km ter nt sme biti nad 4.5 m visok." Kakor rečeno, je bilo le nekoliko konkurenčnih tovaren z raznimi modeli. Zmagal P» J« *dlno *te-pheoaon a svojo lokomotivo "Kockat". Btroj Je uhtkl AM tone, tenderski vtw s poaodo za vodo nad i tone. Zanimivo J«, da Je ta etrej vozil potniški vet • t brzino 40-48 km na uijo. Tovorni Voz z 0 tonami tovora Je "Rocket" vlekla t 38 km na uro. ~ Lokomotiva Je tedaj zmagala na vsej črti. ^ "Rocket" Je ohranjena do današnjih dni ter se nahaja zdaj v So. Kenalngtonsk^m muzeju v Londonu. V nji vidimo pra-matlco današnjih lokomotiv, s*j je njena slavna zmaga dne 6. dd B. oktobra 1829 otvortla dobo lokomotlvsklh železnic, ima pa v primitivni obliki vse bistvene dele, ki Se niso od tedaj drugo kot Izpopolnjevali vodno bolj ln bolj. Razvoj lokomotive in ŽeleznU Šklh vagonov je šel naravno pot Zasluga Stephenaona In njegove "Rocket" pa je, da je preobrnila vse osnove narodnega gospodarstva in odprla trgovini ln obrti nova, nezq^na pota. Caa idiličnih, vendar pa neudobnih, poČM-nih poštnih kočij je minil za vedno; le v knjigah in po m use jih lahko ljudje Izvejo, kako neu-dobno so potovali njih predniki pred sto leti, v starih časih . . . Ako stopimo danes na Iftfe*1 niško poatajo« kakega velemesta, se nam nudi kaj zanimiva slika; Ogromna palači ob robu velikanskega, ograiehega dvorišča/ v kateri vlada ttdfe In dan mft-llčno vrvenje, (tim in ropot pri¿ hajajočih in odhajajočih potni-tov, klici rasnih Železniških u službencev, ki prevažajo prtljai go na voslčkih ali po dvigalih; Ob palači pokrivajo želosnlške tire prostrane steklene dvOrane z železnimi konstrukcijami, da so popotniki sa varovani prrd slabim vremenom. Povsod vidiš rasne napisne table, ki napi napovedujejo prihode ln odhode vlakov, smeri fteleznlšklh potov itd. Svet tasel Vse polno tirov, raznih znamenj, telefonov in pod, Kaj bi rekel Stephenson; če bi videl, kako «o se izpolnile sanje, ki jih je sanjal pred sto leti. Ali bi ,se Napoleon tudt zdaj porogljltb nasmehnil? Pravkar prihaja brzl vlak Tiho, akoraj brer ropota zdrčf ogromna lokomotiva pod stek)p no dvorano. Za sabo vleče dol ge, prostorne vozove, počivsjoče na finih prožnih podstavkih, ds dvojno podloženih z nasilnimi vzmetmi, da pri brzini do 76 milj na uro vlak ne stresa razvajenih potnikov y spanju, pri kosihi ali pri sabavi. Saj ima danes vsak brzi vlak svoj spslni vos, dalje Jedilni vot, mnogi luksusni vlaki pa oelo razgledne vozove z zabavnimi prostori, kjer se Ishko naslajaš pri šlro-kem oknu ob krasoti pokrajlhe, ki se po nje voziš; Obenem pa poslušaš radiokoncert Iz kaksga stotine milj oddaljenega mesta. Kje je stara poštna kečlja in njena primitivnost, ko si poto-val dnevno do največ 80 kilo metrov — daljava, ki Jo prevali brzi vlak v dobe pol ure? Stopimo bližje k lokomotivi, Ogromna jet In vendar bi pripomnil kak izvedenec, ima vse bistvene dele prsmatios "Rocket", zgrajene pred sto leti. Samo — kako drzpM In ogromna konstrukcija. Ogromni dimnik "Kockete" Je postal majčken, da najde komaj še frostors na silnem kotlu — desetkrat In Š« večjem od pramatlce. Varen pred mrazom In burjo, vodi strojevodja V družbi i enim sli dvema kurjačema lokomotivo po svetu; srečnejši Je, nego so bili njegovi predhodniki, ki so brez* strehe, ns dežju in v Snešru vodili prve vlske Iz Llverpoola v Mancheater. Pa koliko kol«*] fma današnja lokomotiva! Najprej dve majčkeni, ki Očlvldno pomagata nositi ogromno težo — saj tehta ta moderna pošarf nad 80 ton ob enem pa sta prikladna zbog malega itcvora,1 da varno vodita močno gosi>o-darico pp železni cesti med H J* in travniki, med zelenimi gozdovi In skozi osfffje gorskih Velikanov, preko penečih hudournikov in počasi tja k sinjemu morju. Nato pa slede kar štiri oso vin», s kot človek velikimi ali še višjimi kolesi, ki ao prečudno »pojma medsebojno s celo vrsto raznega drogovja. Lokomotivi jfc sledi tender ali zalogovntV ki prrdetavJja potujočo jedilno shrambo za lokomotivo. Tam Je zaloga premoge, vodrf, olja ter najpotrebnejšega orodja. Iz ponižnih, neznatnih začetkov s# Je Stephensonova Iznajdba razvila v silne orjaške stroje Po dva do pet vagonov so vlekli stroji prod sto leti. Danes si oglejte tovorni vlak, ki hiti mimo v daljavo. Do Sedemdeset vagonov se vrsti drug za dru glm, vsi polni najrzaltčncjlegn blaga, prevažajoči razne dobrine Is kraja produkcije v kraj konauma. in kakšni ao potniški vlaki I Na stotine 1 potnikov se Izroči brez skrbi veščim rokam leleznlčarjev ln potuje bodisi po opravkih, bodisi sa zabavo po svetu. Ali je bilo vse to pred sto leti mogoče? Danes človek niti s parnimi lokomotivami nI docela zadovo» Ijen. Pravi, da so mu prepočasne, preokorne, preslabe ln predrage. Zato je vpregel elektrl-ko v svoje vlake. Tudi razni eksploslvnl plini so že v službi prometa kot pogonska sila za \okomotlve. Imamo električne In plinske ter Dlesel-lokomotive, alt odločilni boj šs nI dobojevsn. Kdo ve, koliko časa bo Še trajal, saj se parna lokomotiva silno šUavo brani. Nove isnajdbe jo vedno njujejo. bolj ln bolj lipopol. — Anton Kristan, slovenski Jdsatolj, časnikar In ekonom, ki e s svojo «oprogo vred obiskal Združene države, pride v Chicago jutri,' to Je v soboto pred rdne. Tako se glasi brzojavka New Yorka, k I Jo je prejelo Uredništvo "Proletarca" v četrtek. 1 t_• CUDOTVjURNA MATI BOtlA V AjjUtUZZIH. ZA ZDRAVSTVENE NAPRAVE V INTERESU ZAMORCEV SE NE BRIGAfp. Milijone dolarjev je pa ko^grea izdal za ornameiHalne stavbe v glavnem mesto. tt aahington, D. C. — Kongres je zadnjo zimo potrošil milijone za omamen talne stavbe v glavnem mestu, nI pe bilo dovoljenega centa, da se odpravijo neaanltarne razmere v Dis-trl)ctu, kjer prebivajo zamorci. Kongres Je sprejel postavo, ki prepoveduje oddajati v najem stanovanjske kasarne, katerih okna so na stranskih ulicah. V teh stanovanjskih kasarnah prebivajo zamorci. Hišni posestniki so se obrnili na sodi-šče In dosegli, da Je Dlstrlktno sodišče razveljavilo postavo, češ, da je protiustavna. Dis-triktni komisarji so pa Izjavili, da ne v|oie prisiva proti temu sodaljakemu odloku. Pederaeiji eivlčnih društev Je bilo naznanjeno, da se mastne reke, prihajajoče Is prašičjih hlevov, v katerih Je na tisoče prsšlčev, stekajo v potok, ki teče akoai okraj, v katerem prebivajo zamorci. Ob čaau deževnih nalivov ae ta nesnaga razliva na vse okraje in ogroža sdravje prebivalstev. Ko so se zamorci pritoiiH pri zdravstvenem komisarju zaradi te nesns-ge, je dr. W. O. Fowler rake! zamorcem: "Vrzite s lopatami zopet to blato nasaj v potok. V nekem drugem kraju so se pojavile te kose, ampak Dlstrlkt še nt nič storil tfa odpravo to nesnage. "Corrlere dl Napoti" beleži sensaeljonalno vest Iz Altlna v Abruszlh, da ise na eestl sredi grička v tem kraju, kjer stoji hrast, pojavlja Hk Device Mart* Je. Na meetu» kjer raste drevo, Je prej stals cerkev. Bedaj stoje od sgradbo le Še razvaline. K tem razvalinam romajo ljudje, da bi si izproelll milosti od Matere božje. Romarji, ki prihajajo v Alti-no, ostanejo pod hrastom po cele dneve 8a glede na vrči no, ki jih mori in na lakoto, ki Jih pritiska. Prvič se Je Devica Marija prikazala letos bsje U. maja. tod hrastom sta p*^ i vali dve sestri» Firmlna in Pilomena Braooia. Dskletl sts ss selo zsčudlti prikazni in sta iztegnili roki, da W pobolsli Mster bošjo. Prikazen pa Je v tistem hipu izginila. Kmet Antoplo, sicer never-nik, Je pred kratkim šel po poti, ki drži mimo hrasta ln Je skušal v veliki vročini odlomiti vsjo, da bi mu Služila za senco proti solčnl pripšlid. Roka, s katero je segel po veji, mu je nsenkrat omahnila In otrpnila. Sedaj leži v postelji Jn Je težko bolsn. Drugi slučsj te vrste nsvsja, da J« neki Plferano skušal odstrgatl samo listič s hrasta, tods naenkrat Je zagledal na hrastu po-' tast, ki gaje tako oplašila, ds Je xbežal. Neka neverna kmetica Is Pretor» se Je hotela ns vsak način prepričati, kaj j« resničnega na prikazovanju Matere božje, Sest ali q«demkrat je šla mimo drevesa ln Js vedno gledala vanj ne da bi kaj opazila. Sel« osmič se je do dobrs zazrla v delilo, kriknda In se zgrudila na tla, mriedujoč za milost ln usmiljenje. Opazila je namreč na drevesu naenkrat podobo Matere božje s sijočo glorljolo okrog glave. in da bo čudež še bolj čudovit, pripovedujejo ljudje še to-le: Neko dekletce, ki Je romalo s svojo materjo v Aitino, Js bilo od rojstva nemo. Mati Je prišla s hčerko pod hrast, kjer se Je otroku nenadoma razvezal Jezik. Nedavno je |>adal v Altini dež. Ko J« po nevihti zasijalo solne« In so bils vsa drevess mokra, j« bil hrast iiopolnoma suh. Baje nI ostala niti kapljlea vode na njegovi kroni. Italijanski'listi poročajo o teh čudežih na dolgo ln na široko, ne upajo al pa dogodka v komentirati, kajti fašlstovska vlada strogo pasi na to, da se pojavi, ki morejo koristiti Vatikanu, ne obsojajo. t Allele še m ■ M, M- Ai M—. ----t--- Miiiin«) nsi mrojrmn pripv- rja m narednika f is^iHilt Te |s e«M dar trajas vrednosti, ki ga sa mal to mirni v DRUGA POUSKA REPUBLIKA. Btoprav pred kratkim ao Poljaki odkrili, da republika Polj. aka ni edina s tem Imenom na svetu. Obstoji še sna poljska republika in aloer v zvezi sovjet-sko-ruskih držav. Sovjetska vlada Je namreč razdelila Itueljo v celo vrsto ria videz avtonomnih držav In driavle, tako da so ss vsakemu, še tako neznatnemu narodu ali plemenu Izpolnila njegove nacionalne težnje. Tako Imamo v Rusiji tatarsko, šer-keeko, nemško republiko itd. E-nakega značaja kot nemška republika je tu4l poljska: sestoji Iz naseljencev poljzks narodnosti, Po listu "Le Measaier pelo-nalso" posnemamo nakolfko podatkov o tej kurioanl "drugi Poljski:" "Poljska republika, imanovs-na tudi "predel Marchlewske-ga," leli v južni Ukrajini, fiteje 80 občin na površini 620 kvadratnih kilometrov, V 108 vaseh biva 18,881 prebivalcev. Od teh glblllno 77 odstotkov Poljs-kov. Sol Je 20, med njimi 27 poljskih z 2480 učenci In 45 u-Čitelji. Za ustanovitev te poljske edlnice v veliki ruski Uniji sta si pridobila posebnih zaslug hlvšl poljski poslanec Dombal, ki Je sedaj v sovjetski stolbi, In gospa Dzlerzynska, vdovs po proslulem glsvarju *C«ke." V marcu t. I. se Je vršil kongres občinskih sovjetov te pokrajine, na ksterem Je govoril Dombal. "Predel Marchlewsk*ga" Je dokaj nesrečna pokrajina sicer rodovitno Ukrajine, jma mnogo gozdov in peščenih zemljišč, po-Ija so mslo rodovitna In tudi močvirja Je veliko. Prebivalstvo Je revno ln saoatalo tako v kulturnem kakor v gospodarskem ozlru. Vačlmf imajo mali posestniki, delsvel bres zemlje In rudarji, ki Jim domaČi kraji ne nudijo dovolj hrane in si mors-jo iskati dela V bogatejših pokrajinah. UUMAM PtlBBM 8M>Vllt«UV> ORGANIZACIJ f CMCJ5a a B. f. I. t CHaf, plkatk v U Orsag* parka, form Nam, das II. JtfKja. Fifcatfc drvttva "SveO* «4. «0 J. f. K. I 4n« 4. julija pri VI—H» V Wttov Sprlagsa. Mmmt. Piknik das 14. avgesls v WttaiarJevMB vrta, Will«» ttprtags, 111. Imss »1st—fcifc iiynhsdl flki"-4» II. ivfitiU prt MasWOswr-jtt, Willow flprfojs. Piknik *M It. Obt®^^®^ HiiíWi Sil» v*rs» .^Tr^.1 OPOMBA 1 Aka «Ira al mm! SMg IU.V PETÉK, I. JULIJA. POJASNILO DRÜ8TVEMM TAJNIKOM IN POdlUATE. UEM RAZNIH NAZNANIL I nešteti* vozov s ranjeneL Ob fRE LITEMT9IE mrtvi, tako «tratam spačeni od ]) krvi in blata, da bi jO» težko na Angleškem v hlii • tihim vr- spoznal sa nekdanje ljudi Sli tičem, v katerega j« zahajal po- so nemoteni mimo vzdihu jod ih ¿asi in s trpljenjem kot tujec, in mimo hropečih konjev, ki so m j« udomačil, da sa mu je za- opeiali ali pa ranjeni obležali, zdelo kot da je doma. In ke je da poginejo. Mimo vsega tega spomladi ozdravil, da je bil spo- je M Richard Doublediek, am-npben zopet v armade, je zapu- pek on ni zaostal,, temveč je iel stil vrt. Takrat ae je prvič zo- naprej kot je šla s)ava Anglije, pet podal na vojsko z bUgoslo- AII ,y ognju je ffrležel tudi vom skrbne ženske. Richard Doublediek* katerega Težko je sledil svojemu pra- slava je šla po vsem Angleškem, poru—že tako raztrganemu in in talko ranjenega, bolj mrtve-razcefranemu, da se je komaj ga kot živega so ga pripeljali v držal skupaj na vojako k Quar- bolnišnico v Bruselj. In tam tre Braau in Lignjrju. Stal je je leftal teden sa tednom, dolge poleg prapora bresdanje tih ka- jasne poletne dni, do žetve, o kor so bile vse množice mož v kateri je dozorela tudi vojna in meglenem in vlažnem junijskem se končala, jutru, ko so se odpravljalia na Se vedno in vedno je vstale bitko pri Waterlooju. In do te- solnee in razsvetlilo natrpano ga ¿asa ni ie nikoli videl tako mesto, vedno in vedno je sijala jasno sliko francoakegs častni« luna nad utlhnjenimi planotami ka. I pri Waterlooju. ali vse to je bijo Slavni regiment je bil že v temno in neznano poročniku Bi-ognju in je prejel prvi krst iz- chardu Doubledicku. Vesele če-med številnih v onem dogodkov t* so korakale skozi Brusell, o-polnem letu. Bil j« hudo udar- čet je, bratje, sestre, matere In jen, toda na polju ni za njim žene, vai so prišli tja, v veselju obležalo nobeno tako zavestno in ftatosti, pa ae zopet poslovili bitje kot je bfl poročnik Ri- in dfltt W'kl. Jas na maram v^č živeti, pra več sem «e morala trpeti, oh preveč. Do zdaj aem vsa pi utl pšs . ..a sdaj, ko, ae ml Js uničilo Is to upanji r.. ko je ... Uprla js oči v atrop InmialHa ss js. Tragična poteza, katero seni' nekdaj zapazil okrog < njsnlh ust, videla ss js zdaj le jaansjls in ras-šlrlla ss js po vssm obrazu. Zdelo ss ml Js, da jo je utlanOa neizprosna uaoda In s tem zaznamovala poginjajoče bitje. _ ' ; -Ona je le vedno molčala. — Suzana Ivanovna, rekel aem, da bi pretrgal straini molk, on ae vrne, Jaz vaa , sago-tavljam! Suzana me js sopet pogledala. — Kaj pravite? Je rekla In videlo ae je. da je morala napenjati svoja sile. — On ss vrne. Suzana Ivanovna, Aleksander ae vrne. — On ss vrne? ponovila js. -^Pa ko bi ae tudi vrnil, Jas mu ne bi mogla oprostil tega preziranja, tega nezaupanja ... Prijela ae Jt sa glavo. ' ,, i Moj Bog! MoJ Bog! Kaj goVorlm t In ttmu sam tukaj? O čem aem priila vas vprašat. t(,. in o kom? Oh, priila bom ob pamst.. .%/l,v„ , I Njena oči srlevao srpo pred ae. , 1 — Hoteli sta me prositi, da pišem Aleksandru, odgovoril aem ji brso. : Ona je otrpnela. — Da pilite ... pilite, kar hočete... A kaj je to ... Hitro ja poaegnlla v žep in izvlekla ]a majhen zvezek — To sem napisala sanj ... pred njegovim begom ... Pa on je verjel ... verjel je temu ...! Jaz sem precej vedel, da je imela v mislih Vnrtorja; pa 8uaens ga ni hotela imenovati. nI hotele izgovoriti aovrainega imena. — Vendar, dovolite. Suzana Ivanovna, jekel sem, po čem pa sodita, da Kimal Alekaan-der Davldte razgovor ... s tem ¿lovskom? Znamenje (Jone 30-1927) pomeni, da vam je naročnina potekla U dan. Ponovite jo Ka dar poiljete Hoto Prosve. ta, kakszinShoM naananila in aahvals o aau-ti, tedaj vselej po-vejte v pisanfi, ali ielite ímeti pls¿an ogftaa aH kot nsvsdno vest Ako je pcioMano kot na-vadna vent, ae lapnatl iz nazna-nila vae eaebne sahvale in im<-na poaameznlkoT, ter aa tsko nsrnanflo priobéi brezplaéno. Kndar pe Moto Imetí priobfe no cele nvto roxaih liac K dmgih atvarl, je pa to ogiaa, ^ katerega aa mora plaéali, to ve-Ija sa Oaaa In aa neftane. Nadalje vetja Ulo twtt sa razne Sedea «togih pptaíkff netavimo. Ako Rata ne prejarete, je mogoče vstavljen, ker nI bil plačan. Ako je val list pialan In ga ne prejmete, je mogoče vstavljen valed napačnega naslova, pišite maSt dopisnico in aavsdite stari in novi naalov. Nafti zastopniki eovei društveni tajniki in drugi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina sa celo Isto je 16.00 in za pol Ista pa $«.00. Člani S. N. P. J. doplačajo $4-80 aa Isto, sa fcol Ista $2.40. Za meato Chicago in Cicero sa Isto $7.50, pol lete $3.75, za člane $6.30. f (tbite.) Richardu Doubledicku ni nikoli psdto v glavo, da bi izdal svoje f>ravo ime. Ko je bil sprejet v vojske pri Chsthamu, kot korporal, narednik, nadpared-nik. praporščak in končno poročnik, nikoli si ni domislil, da bi komu zašepetal svoje pravo ime ali Ime Mary Marshallove in ds bi zrekel le besedo o svojem prejšnjem življenju, razen kar je pravil avojemu rešitelju Tauntonu. Vae prejšnje Življenje je bilo kakor zaprto zanj. Tudi odločil ae je že bil za trdno, df ae ne bo nikoli izdal ter naj izvejo o njem šele po smrti in naj izvejo o njegovih bojih in trpljenju ter mu odpuste in verujejo. Te noči pa se js spomnil besed, ki jih je pred dvemi leti obljubil um i rs jočem u prijatelju: "Povej jI, kako ava postala prijatelja in v uteho ji bo to, kakor js v uteho meni." Zato pa je vse Izdal. Nenadoma se mu je zazdelo kakor da je tu našel svojo druge mater in da je ona v svoji zapulčenoati našla dru-gaga sina. Med dobo, ko je ostal t takem Slučaju se sa navadno vest, naredi stvar bolj aa kratko In as foro Is važnejši del. Ce pa naročite, da naj bo plačan o-glas, as prisba r*S, kar zahtevata. Isto tako volja sa vsa dru-ga nasaanfla če ae koga Išče, ženitvene ponudbe, prodaje, itd Za vas take stvari as mora vedno pevedsfl, da naj bo to oglas, koHbokrat aaj ao lati priobči in da bodete sanj plščali. Ta po-jaanilo dajem radi toga, ker Je to sklep kmsvsnette, da ss potem revnaaM» vsi, društva, člani, naročniki In upravniitvo lista. Prsata, da to upoštevate in se potem ravaate. — Filip Godina upravitelj. začele oglašati, je videl, da so prav tako neumne kakor njegove kokoške. Zasmehovale in za-sramovale so ga in zato je ubogi pesnik poskusil srečo pri puranih, o katerih je ie od nekdaj-mislil, da so najpametnejle Živali. Toda "iirir *"" bila mila — tudi tiHe bil razočaran, zakaj puranHo ® nasilne, surova narave, foncpii le na s^ojs debele, rdeče ovratnice in niso nikogar sprejemali v svoje društvo, posebno pa ne mladih, nadebudnih pesnikov. Kaj sedaj? "Ka) pa, če bi iel aa dvor?" je premilljal. "TAn vlada sedaj pavji krali in njegova naklonjenost je bila le od nekdaj solnce mladih pesnikov romantičnih balad." In kralj ae je res zanimal za tujsga pašnika, ki js v zahvalo zapel nalašč za to priliko zloženo krasno balado ; imenoval ga js za svdjsga dvornega pevca (n mu je poklonil zlati red pavje lilke sedme klaae. Naie-inu petelinčku se je od sreče širilo srce. Tako odlikovan se je vračal mladi pesnik domov. Purani so mu izkazovali globoko spoštovanje. Race so se mu klanjale do tal in ga prosile, naj živi med njimi kot častni meščan. Ali kokoši tsga niso trpele. Bner-gično so ga sahtevats zase. "Kajti," ao rekle, "iz nas izhaja in zato je naš. Ms smo ponosne nanj!" v> Za Evropo stane za pol leta $4-50, za vae leto pa $».00. Tednik stan? za Evropo $1.70. člani doplačajo samo 50e n Mladinski Uat atane za celo leto $1.20. Naročnino lahko tndi sami pdšljete na naalov: UPRAVNISTVO " PROSVETA** 2657 S. Lawndale Ave. _ _CHIC AGO, ILL. AH sle naročeni na dfter* nik "ProsTeto"? Podpirajte stoJ list! I NESREČNICA P oslov spil i F. Affltlrajte sa TroaveUr! (DaHa.) — Suzana Ivanovna, aem rekel, kako si.,. Hitro me je prijela sa roko a svojimi mrzlimi prsti, pa glasu ji ja zmanjkalo. Vsdflkova-ls js in glavo povsiala. Težki kosmi črnih laa ao jI padali po obrasu ... Po njih ss js vidsl le svaži znoj. — Prosim, pomirite ss, vaedite ae, — rekel sem sopet,-tu os dlvsn. Kaj aa ja zgodilo? Prosim, sedite! Ne, je jecljala, da ae je jedva .lila)o, in zgrudila ae ja na klop pri oknu. - Zame ja dobro tukaj . . . Pustite . . V VI niste pričakovali ... pa ko bi vedsli... ko bi mogla .;. ko bi... Hotela ss js po sili prsmagatl, udris so ss Jej solze is oči. nsglo in silno Ihtenje se je rss-legslo po aobLSrce je trepetalo v meni... Bil •em vas zbegan. Jas sem vidsl Susano Ivanovno •smo dva pota. pa precej sem uganil, da se jI ne godi dobro na svetu, a hnel aem jo sa ponos-no davo s trdnim značajem, pa na mah te ne-v zdrži j i ve In obupne aolse in ihtenjs ... MoJ Bog. tako Jokamo samo,.kadar umrje kdo, ki je bil drag našemu srcu. Vstal sem kakor bi bil k smrti obsojen. -- Oprostite, je salepatala naposled in •koraj jezno al je brisala zdaj to, sdaj drugo oko. — To bo skoro minulo. Priils sam k vam .... — Zopet je sai h tela, pa bies sois. — Prllls aem ... Ali vi veste, ds Ja odpotoval A-leksander Davidič? Samo a tem vprašanjem ml ja povedala Suzana vae in pri tem me Je pogledala tako, kakor bi hotela reči: "TI me rssumeš in ti mi boš oprostil, kajneda?" J Nisem vedel, kaj bi odgovoril. — Odpotoval je, odpotoval... verjel Jel Je rekla Susans. — Mene še vprašati nI hotel, mislil je, da mu na povem resnica, kako je mogel verjatl kaj takega! Kakor da bi ga bila že kdaj preverila. Vgriznila se Ja v spodnjo ustno, in lahko se je nagnila, ter začela praskstl z nohtom ledene cvetlica po oknu. Jaz asm hitro odšel v drugo sobo, odposlal sem svojegs slugo, počasi sem se vrnil in prižgal sem drugo svečo. Sam nisem vedel, zakaj aem vse to delal . .. Jako sem bil razburjen. Suzana Je nadela kakor prej pri oknu. in »isj nem opazil, ksko lahko je bila oblečena: siva obleka z belimi gumbi in usnjati pas, to je bilo vaa. Približal sem ne k nji, ps ons ne ni zmenila zame. — Verjel Je — verjel, je šepetala in orna-hovala zdaj na ano, zdaj na drugo stran. — In on as nI oboUvljsl priložiti mi poslednji udar! —- Nsenkrst se je obrolls k meni, — A znsta njegov naalov? — Da. Suzans Ivanovna, Izvedel aem ga od slug ... v njsgovl hiši. On tudi meni ni nič povedal. kaj namerava; videl gn nisem dva dni, šel nem poizvedet po njeip. Pa Ja že bil odpotoval iz Monkvs. — VI t sdaj vente njegov naslov? ja pono-vila. No. pišite mu. ds Je ubil mene. VI nte dober človek. Z vsml najbrž on ni govoril o meni. a z menoj Ja govoril o vas. Plšita mu ... oh pl-lit» mu, naj as hitro vrne. ¿e me ^oče videti še živo ... Na. ne bo me dobil več živa. Suzanin glas bil Ja vsdno mlrnsjši In n ča-som ns je popolnoms umirila. Pa U njen mir aa mi Ja zdel še strašnajšl. kot njeno prejšnje vzdihovanje. — In verjel mu je . . . rekla ja še enkrst In oprla aa je s brado na sklenjeni roki. Močan veter je zagnal šumeč in ivtftgsjot AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obs«a 082 strani, trdo vezana, vredna svoja eaoa, stans.J5.00 Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko razumljiva knjiga sa učenje angleščine, s dodatkom raznih koristnih informacij, stane samo__________________________.$2.00 Zakon Biogenezije—tolmači naravna sakone In splošni navoj, knjiga Is katera zamorete črpati mtoogo naukov sa telesno In duševno .........,m.w...|U0 Pater Malavsntura—V Kabaretu—zanimiva povest is liv-Uenja ameriških franči«kaaov. In doživljaji rojaka, izvrstno apopolnjsns s slikami............____Jl^O ZaJedald—resnična povest in prava Ilustracija doslej skritega dela tivljsnja slovenskih delavcev v AmerikLJUS Jtanmle Hlggins—krasna povest, kl jo ja spisal sloviti smeriild pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek________ M.. ...M..... ...M..... ................ ....M........ ..M... . ..41.00 Zapisnik 8. rodna konvencije S. N. P. J* 202 strani mehko vezana, stane samo....»,................. "Hrbtenica"—drama t treh dajanjih a prologom In epilogom—mehko vezana, stana ssmo.................~........25c "Informstor"—knjižica s vsemi potrebnimi podatki o S.N. V J.—zelo priporočljiva sa Mana stsas samo..20c Pišite psajs na: KNJI2EVNA MATICA & N. P. J. 2657 So. Lawndals Ave, Chteagot VL na lahko sdrnvijo dons mod vsttm dolom. Pišite po brosplačao knjižnico "Ksko sdrsviti bolno nogo." Opišite vsš slešnj bolsnpL SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA < Tiska vabila za veselice in shode, vizitnke, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, unfrko delo prve vrne. Vsa pojasnila d*>e vodstvo tiskarne Dm darili s* nor* naročnike S. N. P. J. PRINTERY 2*57-59 So. Uwaáala Avemne aft Trese TAM SB DOBE NA 2QJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA