NOVO MESTO, 24. APRILA 1953 STE V. 16. LETO IV. I B, U ts I Ji *A POLJllONA, UOBFODAB. 9 K A IN S U I. T II B M VPRAŠANJA m Lailajntellli OftraJni rtd&OlI OP Črnomelj, Kočevje In Novo ornato - I»ha)a vaak petek - Odgovorni um) u i h Ton« Ooanlfc - Uredništvo tD nprava: Novo mesto Owta Komandanta Staneta 25 - Poštni predal 33 - Telefon uredništva In oprave 121 - Tekofti raoun ort Narodni n«nh! v Novem meat«! M-T1R1 -Letno naročnina VM1 '"n polletna 250 din četrtletna I2S dl?t Tms tts»i.rn- • l.tnd«k» nrsi-loe« » Ljubljani Cena 12 din Dolenjski list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE 001BHISKIB OKRAJEV Pozdrav IV. kongresu Osvobodilne fronte Slovenije! Socializem - neodvisnost in enotnost države - demokratizem politični pogoj za članstvo v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Dvanajst lot poteka, odkar so naši delovni ljudje prvič zvedeli za Osvobodilno fronto, odkar so se začeli množično včlanjevati v njene vrste. To vela-njevanje ni potekalo s popisnimi polarni ali z javnim glasovanjem. Slo ie tiho od ust do ust, od srca do srca, toda držalo je boli kot sto podpisov in slovesnih izjav. V OF se je naše ljudstvo vpisalo v času, ko je skoraj vsa Evropa ječala in trepetala pred fašističnim Škornjem, ko se je na Dolenjskem postavljalo na tisoče našopirjenih in odi-šavljenili la>kih oficirjev s tolpami črno-srajčnikov in trumami nebogljenih lutk v vojaških uniformah kraljevske vojske, v času, ko so se nemški in italijanski okupatorji kot >večni zavezniku pogajali, čigava bo šentjernefska dolina, ko so se hudo razočarani Kočevarji za- čeli pripravljati na odhod v »veliki rajhc in so po njihovem več kot bflO let starem imetju že segali kremplji vatikanske Emone. Na Dolenjskem je našla OF takoj v začetku veliko gorečih pristašev, ki so z vsem srcem sledili njenemu klicu. Od članstva in borbe za cilje OF jih ni od- ska tribuna, v kateri se bodo menjala in izkristalizirala mnenja graditeljev socialistične družbe, kjer se bodo reševala vsa vprašanja, idejno politična, kultur-no-prosvetna in gospodarska. Iz vrst SZDL naj prihajajo pobude za vse, kar naši delovni ljudje delajo in morajo delati za dosego višje življenjske ravni. Od tedna do tedna Velik del politične in diplomatske dejavnosti v soelu je še vedno v znamenju kombinacij >nooe« kremeljske po-politike. V Pan Mun J omu o redu in brez izgredov zamen ju jejo skupine bolnih in ranjenih ujetnikov, kar pomeni dober uood o sobotni ponovni začetek pogajanj za premirje. Ob korejskem vprašanju se je doslej še najbolj wr?n-kretno izkazal delni obrat na bolje od oseh tistih pričakovanj, ki so jih mnogi prenaglo zastavili ob -»mirovni ofenzivu Malcnkova. Toda razveseljivo soglasje, ki so ga dosegle vse članice OZ A o Generalni skupščini ob sprejetju brazilske resolucije o Koreji, vendarle odpira nova upanja, da bi Še druga pereča mednarodna vprašanja spravili na bolj spravljivo pot. Mnogim še nejasnim kremeljskim nagibom sta v preteklem tednu postavila nekaj vprašanj predsednik ZDA Eisenhomer in britanski ministrski predsednik- Churchill. i\jtuui gn-nnra sta imela precejšen odmev v svetu, čeprav zlasti Eisenhomer ju ponekod očitajo, da je za zdaj postavil preveč zahtev in mogoče ne bi že v začetku kazalo preveč zavreti morebitne dobre volje, ki se poraja ob sedanjem pomladanskem mirovnem brstenju. V zadnjem času prihaja vse bolj do snubljenj in pripravljanj raznih konferenc, ki naj bi se jih udeležili zastopniki štirih velesil. Zdaj se tu, zdaj tam pojavi bolj ali manj prikrito vabilo, Churchill pa je precej določeno povedal, da bi rad v osebnem pomenku spoznal Malenkova. Drugo je seveda vprašanje, kaj naj svet pričakuje od takega sestanka štirih velesil, zlasti še, ker se s tem v zvezi vedno pojavi tudi misel o razdelitvi interesnih sfer. Jasno je, da bi kovanje dobička na račun malih držav vse prej kot koristilo splošnim interesom miru in napredka. O tem so povedale že precej odločnih besed zastopnice malih držav o Združenih narodih. Od diplomatskih sestankov, ki jim v svetu pripisujejo precej pomena, je treba omeniti skorajšnje srečanje zunanjih ministrov zahodnih držav, ki se bodo zbrali na Atlantskem zasedanju v Parizu. Poleg vprašanj zahodnoevropske obrambe in evropske armade, kar je doslej rodilo več težav kot pa uspehov, bo posebno važno, kako bodo zunanji ministri precenili splošno mednarodno situacijo. Stališče, ki ga bo zastopal novi zunanji minister ZDA Dulles, bo najbrž razkrilo karte, ki jih Amerika v zadnjem času obrača bolj na Daljni vzhod kot pa v Evropo. Toda dve pomembni evropski vprašanji bosta vendarle pritegnili posebno pozornost: Nemčija in Avstrija. Zahodnonemiki kancler Adenauer, ki se je pred kratkim vrnil iz Washingto na, je zelo samozavestno ocenil svoje potovanje kot velik uspeh, na katerem bo skušal kovati dobičke pri bližnjih nemških parlamentarnih volitvah. Za-hodnonemški tisk s precejšnjim poudarkom oznanja, da so se ameriški voditelji z Adenauer jem sporazumeli, da ne žele nikakega sporazuma z Moskvo na račun Nemčije. Uradno sporočilo ob zaključku Adenauerjevega obiska v Wa-ihingtonu pravi namreč, naj Sovjetska zveza dokaže svoja rodoljubna prizadevanja s tem, da bo dopustila svobodne volitve v vsej Nemčiji, torej tudi v svoji coni. Kasneje je tako stališče potrdil tudi Eisenhomer v svojem govoru, ko je pozval Moskvo, da je med drugim dolina za prekinitev hladne vojne med Vzhodom in Zahodom pristati na združitev Nemčije t svobodno izvoljeno vlado, na sporazum o državni pogodbi z Avstrijo in ustanovitev enotne Evrope. Ob teh pogojih je zelo kočljivo napovedovati, kako se ho Kremelj odločil za nemško vpr.iianje. saj se je doslej odločno otepal takim načrtom in zdaj še tudi Eisenhomer ju ni odgovoril, ali je kakor koli spremenil svoja gledišča. »... Napravili in dosegli smo mnogo, imamo pa tudi še mnogo napraviti in doseči Razen tega smo morali obvladati mnoge težave in mnoge sovražne napade. Pa tudi sedaj se nam ni treba varati z nobenimi utvarami, da ne bo v bodoče takih ali sličnih težav, takih in hujših sovražnih napadov. Vse to bomo lahko obvladali — z enotnostjo svojih vrst in z vztrajnostjo v našem boju in v naših prizadevanjih. Da živimo danes v svobodi in polagamo z navdušenjem in z novim revolucionarnim gibanjem temelje dejanski socialistični družbi; da se veselimo ustvarjalnega poleta milijonov naših delovnih ljudi, ki je ponovno zajel vso našo državo; da ponovno oživljamo pri delovnih ljudeh vero, da socializem in osebna svoboda ne samo da nista antipoda, temveč da drug brez drugega ne moreta obstajati; da imamo priliko pokazati, da je vrednost, ki jo ustvarja svoboden človek v svobodnem ustvarjalnem delu, neprimerno večja kakor tista, ki jo more dali suženj najemiiiškega dela; da kot borci za socializem in kot ljudje, ki hočejo dobro svojemu ljudstvu in vsemu delovnemu človeštvu, svobodno dihamo na svobodnih tleh — za vse to se imamo zahvaliti dejstvu, da smo v odločilnem trenutku, ko nas je tuji osvajač pod lažnivo socialistično zastavo hotel vreči na kolena, ostali enotni ter odločni in čvrsto na nogah, se imamo zahvaliti neomejeni podpori našega herojskega ljudstva, odločni politiki njegovega vodstva; se imamo zahvaliti neuničljivemu borbenemu duhu Komunistične partije in Ljudske fronte; se moramo zahvaliti onemu, ki je bil v tistem trenutku zgled te odločnosti in zvestobe svojemu delavskemu razredu in svojemu ljudstvu, ki je dosledno in odločno stal na čelu našega boja — tovarišu Titu. S tovarišem Titom na čelu našega boja za socializem in neodvisnost države, čvrsto združeni v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije — bomo tudi v bodoče ostali zmagovalci ter bomo napravili svojo državo srečnejšo in bomo prispevali tudi svoj delež k miru in napredku človeštva.«? EDVARD KARDELJ (v poročilu na IV. kongresu Ljudske fronte) mi. Dolgotrajna, vztrajna in težka borba najširših množic in najnaprednejših ljudi vseh narodov Jugoslavije je kronana z uspehom Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije, ki se je razvila iz Ljudske fronte, katere sestavni del je bila OF Slovenije, predstavlja utelešeno bratstvo in enotnost enakopravnih narodov Jugoslavije. Boj za neodvisnost skupne države in enotnost delovnih ljudi Jugoslavije je zmagovito zaključen. Iz vojne za osvoboditev države od fašističnih okupatorjev je izšla Ljudska fronta, množična enotna politična organizacija, s svojim najbolj organiziranim in najbolj borbenim jedrom, Komunistično partijo, zedinjena in piekaljena. Vsi povojni uspehi dosedanjega socialističnega razvoja, zavest pripadnikov OF, da je treba socializem in demokracijo nadalje izgrajevati, pa so privedli do nove oblike politične organizacije — Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Zato pozdravlja delovno ljudstvo Dolenjske IV. kongres OF Slovenije in preimenovanje Fronte v Socialistično zvezo delovnega ljudstva. V njenih vrstah bo kakor doslej vlagalo vse svoje sile za zmago socializma in demokracije, za svobodno in neodvisno socialistično domovino. »Slovenske ljudske množice, ki so se zbrale v Osvobodilni fronti, so skupno z ljudskimi množicami vse Jugoslavije sledile pozivu Komunistične partije, pozivu tovariša Tita. S silo giganta je slovensko ljudstvo na ta poziv preokrenilo tradicionalni tok slovenske zgodovine. Nekaj mesecev po ustanovitvi OF so že zagrmele na naših tleh prve partizanske puške. Zatlela je in iz dneva v dan vse mogoč-neje plamtela ljudska vstaja. Oborožena vstaja slovenskega ljudstva je neusmiljeno pokopala podlo tradicijo tiste nacionalne politike, ki so jo dotlej kot edino zveličavno uganjali slovenski vladajoči razredi. Nič več prosja-čenja za drobtinice, lom z nacionalnim zatiranjem in slehernim imperialističnim sistemom na naših tleh, osvoboditev in združitev vseh Slovencev na temelju samoodločbe in lastne državnosti v svobodni in Ijndskodemokra-tični Jugoslaviji bratskih narodov! Tak je bil program Osvobodilne fronte in za uresničitev tega programa je pod vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita plamtela ljudska vstaja ramo ob rami z vstajo drugih jugoslovanskih narodov.« BORIS KIDRIČ DOLENJSKO BODO ZASTOPALI NA KONGRESU vrnilo besnenje okupatorja, ki je s pomočjo bednih izdajalcev našega naroda vihtel krvavi bič nad poštenimi ljudmi, jih izganjal iz domov v mrka taborišča, jih pobijal, ropal in jim požiral domove. Za cilje OF, ki so bili živ odraz stoletnih teženj vsega slovenskega naroda, se pristaši Fronte na Dolenjskem niso obotavljali pred nobeno žrtvijo. Nekdaj skromna in pohlevna Dolenjska je postala, organizirana v OF, najbolj nevaren predel za okupatorja in domače izdajalce. Vsi, ki so bili iskreni pristaši OF, so našli med Dolenjci najboljše zaveznike. Mnoga takrat sklenjena poznanstva in v trpljenju ter krvi skovana prijateljstva še danes drže, čeprav je tu in tam kakšna lepa obljuba tudi ze tonila v pozabo, čeprav se Dolenjska čuti sedaj nekoliko pozabljena, je vendar danes še prav takn partizanska in frontovska kot je bila med vojno. Ko so desettisoči članov OF v novomeškem, črnomaljskem in kočevskem okraju izbirali kaiidid ate za IV. kongres OF, so se spominjali vseh podrobnosti iz let NOV in velikih dejani iz nadvse bogatega udejstvovanja OF v dvanajstih letih njenega obstoja, Hkrati pa so izrazili željo, da bi ta naša vseljudska organizacija postala pod novim Imenom in v novih razmerah še širša, še globlja. Postala naj bi vsesplošna politična družbena organizacija, v kateri bo mesto za vse delovne ljudi, ki zavestno grade lepšo bodočnost na demokratično socialistični osnovi. Naj postane splošna Ijud- Dolenjski_ frontovei predlagajo, da nij postane Fronta pod novim imenom matična organizacija vsega družbenega življenja na vasi in v mestu z najširšim delokrogom. Skratka, postane naj borbena organizacija proti vsem reakcionarnim naziranjem, napakam, nesocia-lističnim odklonom, proti vsem zaviralcem napredka, ki se pojavljajo v tej ali oni obliki — postane naj resnična šola socialističnega človeka. Dvanajst slavnih, revolucionarnih let ustvarjanja in naporov OF je za na- Poleg članov Glavnega odbora OF Slovenije bodo zastopali Dolenjsko na kongresu naslednji izvoljeni delegati: Okraj Črnomelj: Ivan Urh, Anton Muc in Ivanka Šavor, občina Metlika; Tone Kralj, obč. Gradac;. Bojan Fabjan, Marjan Skrbinšek. Adam Ostojič in Karel Jerman, občina Črnomelj; Stane ŽuLa. Dragatuš; Jure Prebilič, Predgrad; Alojz Skedenj in Anton Sever, Semič; Rade Vrlinič, Adle-ii&i in Franc Kajin, Vinica. Okraj Kočevje: Janez Pirnat, Mozelj; Janez Goršc, Dolenja vas; Vlado Žagar, Trava; Dušan Kavčič, Dobrepolje; Dane Samsa, So-dražica; Tone Ožbolt, Osilnica; Milan Češarek in Jože Ančik, Ribnica; Zvone Tuškar, Kočevska Reka; Jože Žnidar-šič, Andrej Pirnat, Franc Korelc in Ma- van rija Pirnat, Kočevje; Ivan Bucik Branko Golobic, Velike Lašče; I Bambič, Loški potok; Leopold Majetič, Kostel. Okraj Novo mesto: Tone Počrvina, Mirni Udovič in Jovo Cvetojević, Novo mesto; Jože Gosenca, Dvor; Alojz Orel, Zagradec: Stane Medved, Trška gora; Franc Jarc, Žužemberk; Jože Rakoše, Brusnice; Ludvik Slak, Dobrnič; Minka Dragan in Jože Klopčar, Gotna vas; Ludvik Golob, Mirna; Vilko Videčnik, Mokronog; Franc Šiško, Mirna peč; Zvone Šuštaršič, Straža; Stane Somrak, Prečna; Karel Ribič, T rebe In o; Ivan Pirnar, Šmarjeta; Francka Slak, Trebnje; Jože Roje, I lin je; Janez Piškur, Veiiki Gaber; Viktor Zupančič, Dolenjske Toplice: Stane Hla-din, Šentjernej; Ciril Bukovec, Velika Loka; Franc Oričar, Rakovnik, in Karel Taborski, Škocjan. 29oMo!)fr nai ei postoj obflnshi praznih jjovtija mesta Katarinin trg bo preimenovan v »Trg Borisa Kidriča-Petra Kalana«. - Tovarišema Francetu Rozmanu-Stanetu in Borisu Kidriču-Petru bodo v Novem mestu postavili spomenika Na let nem občnem zboru Zveze borcev Novega mesta so pretekli teden člani pregledali dosedanje delo organizacije in ugotovili, da je bilo preteklo leto plodno in zadovoljivo. V začetku občnega zbora so delegati z enominutnim molkom počastili spomin umrlega heroja Borisa Kidriča, nakar je podal politično poročilo Bogdan Vrančič, o delu MOZB pa je poročal predsednik Janez Zupančič. V živahnem razpravljanju, ki je sledilo poročilom, so navzoči delegati razpravljali predvsem o določitvi občinskega praznika Novega mesta, o prostoru, kjer naj bi stali spomeniki, spominske plošče itd. Na predlog tov. profe- Zelenega Jurija vodijo v Metliko (Iz filma »Pomlad v Beli krajini«) sorja Janka Jarca so se delegati odločili predlagati ljudskemu odboru mestne občine, naj bi bil občinski praznik Novega mesta 29. oktober. Na ta dan je bil leta 1941 organiziran napad na nemško postojanko v Bučki. V tem napadu so sodelovali borci iz Novega mesta in Dolenjske, vodil pa jih je Novomeščan tovariš Niko šilih, ki je bil takrat tudi ranjen. Vprašanje, kje naj bi postavili spomenika »Talec« in »Pesem svobode«, je živo zanimalo vse delegate. Po daljšem razpravljanju so se zedinili s predlogom, naj stojita oba spomnika v območju trga okoli obnovljene Kresije. Na mestu, kjer stoji sedaj trafika, bo stal eden obeh spomenikov, drugi pa na vogalu sedanjega Katarininega trga. Pod arkadami obnovljene Kresije bo vzidana velika spominska plošča z imeni vseh Novomeščanov, ki so padli v zadnji vojni. Enodušno je bil sprejet sklep, da naj se sedanji Katarinin trg preimenuje v »Trg Borisa Kidriča — Petra Kalana*. Trg meji na cesto komandanta Staneta in bo tudi na ta način Novo mesto Še poznim rodovom ohranilo trajen spomin na komandanta in komisarja Glavnega štaba Slovenije. Da pa bo partizansko Novo mesto še bolj počastilo spomin na nesmrtna junaka naše revolucije, bo Zveza borcev poskrbela za izdelavo doprsnih kipov Staneta in Petra Kalana, ki naj bi stala na vidnem mestu ob cesti in na trgu z njunimi imeni. Delegati so zahtevali, da je treba na mestu, kjer je prej stala bivša Mramor-jeva hiša, ponovno vzidati spominsko ploščo z napisom, da je bila na tem mestu hiša, kjer je bil prvi sestane!; OF v Novem mestu. Na stavbi Doma [LA — bivšem Sokolskem domu —, kjer je bila že leta 1938 ilegalna tiskarna i o je delala tam vse do leta 1941, bo prav tako treba vzidati spominsko ploščo. Na Brodu, kjer stoji na bunkerju partizanski top, je prav tako potrebna plošča z napisom, da je bil top postavljen v proslavo 10-letnice ustanovitve prvih slovenskih brigad. Za izdelavo in vzidavo spominskih plošč bodo odgovarjali terenski odbori 'veze borcev. Prvi teren je prevzel v svojo skrb ureditev kleti v Bevčevi hiši, kjer so bili zaprti talci. Popravili bodo tudi ploščo na steni te hiše, ker doslej ni imela pravilnega napisa. Pri Koširjevi hiši, kjer so Nemci obešali naše ljudi, bodo uredili ograjo in vzidali spominsko ploščo. V novi odbor MO ZB je bilo izvoljenih 11 članov, poleg njih pa tudi delegati za okrajno skupščino ZB. — Ob zaključku so delegati dodelili dosedanjemu blagajniku tov. Valentinu Hladniku za njegovo požrtvovalno delo 5000 dinarjev. Tov. Hladnik pa je denar takoj poklonil MO ZB kot svoj prispevek za postavitev spomenika. Za plemenito dejanje, ki je vredno vsega posnemanja, se mu MO ZB toplo zahvaljuje! Da bo obširno delo, ki si ga je zamislila organizacija ZB našega mesta v resnici tudi opravljeno, bo potrebna pomoč vseh članov ŽB in vsega prebivalstva Novega mesta. Spomin padlih borcev in talcev moramo počastiti s tem, da jim postavimo dostojne spomenike. Potrebna bodo precejšnja finančna sredstva, pa tudi prostovoljno delo. Novo-meščani — imejmo odprte roke in srce, kakor smo jih imeli v najtežjih časih med vojno. Vsak naj po svoji moči prispeva delež k dostojni počastitvi spomina vseh, ki so darovali svoje življenje za svobodo domovine. M Vremenska napoved za čas od 23. aprila do ". maja Do konca tedna bo lopo vreme. V začetku prihodnjega tedna eden ali dva deževna dneva, nato do konca meseca lepo vreme. V prvih dneh maja nestalno s pogostimi padavinama. Straj 2 DCL&NJSK1 LIST Stov. 16. TAKA »DEMOKRACIJA« JE NEVARNA za splošno kmetijsko zadrugo v Trebnjem Splošna kmetijska zadruga v Trebnjem ima s 6vojim izredno močnim kmetijsko gospodarskim zaledjem lepe pogoje za razvoj. V zadnjem času tudi dobro napreduje in širi svojo dejavnost. Doseženi uspehi vedno bolj privlačujejo poštene kmetovalce, ki vidijo v zadrugi svoj gospodarski napredek. Uspehi zadruge pa bodejo v oči vse nasprotnike, zlasti pa špekulante, ki se zato skušajo vriniti v zadrugo oziroma v njeno vodstvo. Tako lahki) razdelimo udeležence letošnjega občnega zbora, katerega so se udeležili v zelo velikem številu, na tri skupine: poštene zadružnike, ki jih zanimajo doseženi uspehi in delo zadruge, na skupi.no članov, ki se zanimajo za dobiček in njegovo razdelitev ter na tretjo skupino, ki se zanima predvsem za vodstvo zadruge. Izkazani čisti dobiček za lani v znesku 2,600,000 din priča o dob resa poslovanju in pravilnem vodenju zadruge. Posebno delaven je bil živinorejski odsek. Lepo število goveje živine je bilo sprejete v rodovnik, kupili pn so tudi plemenske bike za ekonomiji v Trebnjem in Jezeru. Stanje na ekonomijah se je popravilo. Dobro napreduje tudi strojni odsek. Kupili so več kmetijskih strojev, med njimi motorno škropilnico za sadno drevje in krompir, sejalnik za žito, traktor z vsemi strojnimi priključki pa. bo prav gotovo v korist vsem zadružnikom. I'pravni odbor je sklenil, da naj vse kupčijske posle, opravijo sami uslužbenci brez prekupčevalcev. Posameznikom pa uspeh trebanjske za-dnnge pod vodstvom dosedanjega upravnega odbora piav gotovo ni bil všeč. Zato so se zavzeli, d« izrinejo iz odbora delavne zadružnike. Potek volitev je bil dokaj čuden. — Člani zadruge so predlagali v upravni Uli že imate v Vašem kraju poverjenika Prešernove družbe? * Izšla je okusno opremljena revija Prešernove družbe »Obzornik«. Naročite jo lahko pri poverjenikih in v vseh knjigarnah ter na upravi v Ljubljani, Erjavčeva cesta 12. odbor poštene in delovne kmete, tričlanska kandidacijska komisija pa je odločila drugače, izločila je predlagane kandidate in na njihovo mesto predlagala tudi dva člana iz svoje komisije! Se pravi, člani komisije so predlagali sami sebe proti volji zadružnikov. Med člani komisije, ki so se predlagali v upravni odbor, je tudi Ivan Jutraž iz Trebnjega, ki prav gotovo nima nobene legitimacije za člana upravnega odbora kmetijske zadruge. ker je veČina zadružnikov zapustila občni zbor še pred volitvami, so predlagatelji s svojo listo uspeli. Tako so prišli v upravni odbor med drugimi poleg že omenjenega Ivana Jutraža iz Trebnjega še stari nasprotniki naše družbene stvarnosti Korbar s Pljuske, Franc Zupančič z Jezera in drugi. Zakaj si je Ivan Jutraž tako prizadeval, da pride v upravni odbor, je sam pokazal na občnem zboru, ko je predlagal, da se ekonomija v Trebnjem razpusti, jutraž si je namreč med vojno nagrabil veliko denarja, ko je prevažal razno blago z lastnim avtomobilom ter prekupčeval v času, koso naši ljudje krvaveli in so gorele neštete domačije zavednih Slovencev. Po vojni je kupil od Pehanija v Trebnjem posestvo, hišo in gospodarsko poslopje. Ta kupčija mu ni uspela, ker ni dobil dovoljenja za prepis. Če še omenimo, da se je za nakup tega posestva zanimala tudi kmetijska zadruga za svojo ekonomijo, potem nam je popolnoma razumljivo Ju-traievo potegovanje za likvidacijo'ekonomije. S takimi težnjami je prihajal na dan Jutraž že na lanskem občnem zboru, kar mu pa takrat ni uspelo. Sedanji upravni odbor, sestavljen iz takih ljudi kot Jutraž, je baje že sklenil, da se ekonomija opusti. Korbar s Pljuske pa je uspel priti v upravni odbor samo zato, ker so iz občnega zbora odšli pred volitvami drugi člani, ki vedo za njegovo sovražno delovanje med vojno, kar je razvidno tudi iz sodnih zapiskov. Njemu podoben je tudi Franc Zupančič z Jezera, ki je bil med vojno zvest sodelavec bele garde, po vojni pa je bil zapleten v skrivanje vojnega zločinca. Zaradi zločinov med NOV mu je bilo posestvo zaplenjeno, pozneje pa je ne vemo po čigavi zaslugi prišel za upravnika svojega bivšega posestva, ki je sedaj zadružna ekonomija. Temu bi seveda zelo godilo, da bi se ekonomija ukinila, ker računa, da bi potem dobil posestvo nazaj. Zadnjih volitev v ljudske odbore se ni udeležil, čeprav so bile volitve v njegovi hiši! Doklej bodo pošteni zadružniki v Slabo zanimanje za strokovno izobrazbo ni v prid dolenjskemu gostinstvu Nuditi lačnemu okrepciln, žejnemu pijano ln trudnemu odrtih In počitek, to Je glavna naloga našega gostinstva. Ne bi mogli trditi, da nušn gostišča v splošnem lesa ne nudijo delovnemu človeku (pljaCc morda •» preveč), vendar ta ponudba aH u.sluga ni na zadostni kulturni vlSini. Število ROstišč se je v zadnjih letih močno povečalo, vzporedno a porastom Števila gostiln pa nI rastlo prizadevanje za boljšo postrežbo, tak* domačinu, kot tujcu Vzrokov za to je več. med Klavnimi i>a je vsekakor težnja *a čimvečjim dobičkom oh najmanjšem naporu in premajhno zanlniauje za strokovno Izpopolnitev v gostinstvu zaposlenega osebja. V novomeškem okraju je skupno 107 gostinskih obratov in obratov družbene prehrane. To števil« približno zadostuje za okraj; razen v Suhi krajini (Žužemberku) In vaseh pod Gorjanci (I ršnu sela, Pndgrad, Dolž) ni mreža gostišč še, popolna. Drugo vprašanje je kvaliteta teh obratov. Razen obeh zdravilišč ln nekaj gostinskih obratov v Novem mestu ln Trebnjem, so gostinski obrati na kaj nizki stopnji; slaba skrh zu spi os im čistočo In boljšo postrežbo, tujskih sob zelo malo ali nič. pomanjkljiva oprema, nezaiiimanje za strokovno izpopolnitev in podobno. Pn podatkih gostinske zbornice okraja Novo mesto jp v gostinstvu zaposlenega osebja komaj 20 s primerno strokovno Izobrazbo! Se manjši je odstotek takih, ki znajo kak tuj jezik. Na letni skpupščtnl so delegati okrajne gostinske zbornice novomeškega okraja pretresli vsa vprašanja gostinstva. Delo zbornice od ustanovitve Je bilo uspešno. še bolj uspešno Pa bi h'lo, če hI se gostinci vseh sektorjev držali njenih navodil in sklepov upravnega odbora. Tdeležha n« tečaju za serviranje, kl ga Je v Novem mestu organi zlrala zborMca, Je 1'Ha kaj plčlu In v g'nv nem samo 'z državnega sektorja Na trirne sečni tečaj JIih Je uspelo poslati komaj dve mladi moči. ki pa sta se pr| izpitu dobro odrezali. Gostinec motijo tudi različne od- kupne cene na terenu, ki so re* neetalne, zlasti pri vinu, državna t ost lusk« podjetja na pri tem gnjavi še gotovinski plan. Nekatera gostinska podjetja (kot so na primer v Novem mestu Ferllc, Kosale itd.) se tudi otepajo ahonentov na vse načine, fteprav sicer kuhajo za prehodne goste. To «o val delegati na *kup66Inl ostro obsodili ln predlagali proti takim gostinskim obratom ukrepe. Posebno vprašanje so tujske sobe In postelje. Teh |e zelo malo v okraju, razen v obeh zdraviliščih, ki pa «o predvsem za stalne goste. V Novem mestu Imata oba hotel« sicer 3S postelj, kar pa Je dostikrat vse premalo že za redne prehodne goste. Nujno potrebne hi bile tujske sobe v gostišču Oso I nI k na postaji v Bršljinu. prav za tiste golte, U| pozno ponoči pridejo z vlakom ln zjutraj nadaljujejo pot. toda te sobe so že 1.1« časa zasedene In v njih stanujejo delavci »Pionirja«. Vsekakor bi Novo mesto moralo v bližnji bodočnosti dobiti moderen hotel z večjim številom tujskih sob, garažami In drugimi napravami. Na skupščini so še razpravljali o spremembah obratovalnega časa za posamezne sektorje in obrate, dalje o nujni Izboljšavi postrežbe, Izboljšanju lokalov, o številnih neobdavčenih veselicah, ki bi jih kazalo obdavčit] ln omejiti, o zaposlitvi osebja v gostinstvu, zlasti pa o potrebi strokovne Izobrazbe že zaposlenega osebja Temu primerni so bili tudi sklepi za bodoče delo. Letos nameravajo v Novem mestu priredili turistični teden z razstavo. Zbornica bo tudi Izdala vodič po Dolenjski z vsemi zgodovinskimi podatki In ostalimi lepotami ter znamenitostmi Dolenjske, s podrobno navedbo gostišč ln njihove zmogljivosti. Sprejeli so tudi sklep v rednem In strožjem pregledu vseh lokalov. Na skupščini je bil tudi navzoč predsednik republiške gostinske zbornice in zastopnik okrajne zbornice Ljubijana-okolica. Za predsednika novomeške gostinske zbornice je b]| ponovno soglasno Izvoljen tov Mihael Granda, upravnik zdravilišča v Dolenjskih Toplicah. Pr. Trebnjem, člani Socialistične zveze delovnih ljudi, zlasti pa komunisti mirno gledali, da jim taki tipi rinejo v zadrugo z določenim šrpekulantskim namenom? Ali je bistvo naše demokracije v tem, da prepuščamo svobodno delovanje ljudem, ki so nepomirljivi nasprotniki naše družbene ureditve? Vrinjenci v odboru KZ Trebnje in pa še sedaj nerazčiščeni primanjkljaji iz prejšnjih let, za katere zadružniki dobro vedo, prav gotovo niso v prid krepitvi zadružništva v trebanjskem okolišul OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV ŠENTJERNEJ vabi na proslavo 11. OBLETNICE USTANOVITVE GORJANSKEGA BATALJONA (prvotnega Krškega odreda, kasneje Vzhodno dolenjski odred) vse borce in aktiviste. Posebno vabimo Belokranjce in Zumber-čane, predvsem borce 2umberško-prokupskega odreda in XIII. Proletarske brigade. Vabimo tudi vse bivše borce Gorjanskega bataljona, ki so bili kasneje premeščeni v druge enote NOV. Proslava bo 2. m a j a dopoldne in popoldne pri Miklavžu na Gorjancih, združena jz velikim partizanskim zborovanjem.. Odbori Zveze borcev Dolenjske in Bele krajine naj organizirajo skupne partizanske pohode na Gorjance, kjer bo poskrbljeno tudi za postrežbo! — Občinski odbor Zveze borcev, Šentjernej Nouomeščom sprašujejo: haho dolgo še? V zadnjem času so zbori volivcev v Novem mestu obširno razpravljali o delu mestnih podjetij. Volivci so upravičeno kritizirali slabo poslovanje nekaterih mestnih podjetij. Sramota za bivše podjetje »Remont« je n. pr. žalostno dejstvo, da letos na mnogih lani obnovljenih in popravljenih stavbah odpada omet. Naglica pri delu. slaba kakovost, lov za visokimi in popolnoma neupravičenimi dobički, navijanje cen itd. — vse to prav gotovo ni v korist življenjske ravni prebivalcev Novega mesta. Člani Zveze komunistov so na svojih zadnjih sestankih med drugim razpravljali tudi o vprašanju vodilnih uslužbencev nekaterih mpstnih podjetij. Pretresanje gospodarskega položaja in vloge mestnih podjetij kaže na to, da bi se dala proizvodna zmogljivost v skoraj vseh podjetjih precej dvigniti, s čemer bi imelo mestno gospodarstvo'za svoj razvoj in za ostale potrebe mesta na razpolago več dohodkov kot jih ima zdaj. Skrb za tak razvoj podjetij v Novem mestu pa leži poleg odgovornosti Erizadetih delovnih kolektivov tudi na judskem odboru mestne občine. Pojavljajo se glasovi, da je te skrbi premalo, oziroma da doslej ni segla v podjetja tako globoko kot bi to bilo potrebno. Volivci Novega mesta se nadalje sprašujejo, čemu je potrebna tako občutljiva »nepogrešl jivost« nekaterih bivših nasprotnikov, ki so medtem zlezli na dokaj odgovorna mesta, izkoriščujoč pri tem našo demokratičnost, predvsem pa nebudnost organov ljudske oblasti. Več mesecev že krožijo govorice, ki kažejo na nezadovoljstvo prebivalcev Novega mesta, da vodi n. pr. hotel »Kan-dija« bivši pristaš belogardistov in domobrancev Anton Jakše. Mar res ni najti nikogar, ki bi bil za vodstvo takega podjetja bolj zaslužen kot bivši odločen pristaš narodnih izdajalcev in sodelavcev okupatorja? Ljudskemu odboru mestne občine verjetno ni neznano, da so se v Jakšetovi gostilni zbirali med okupacijo organizatorji belogar-dizma, prvaki reakcionarnih skupin, domobranci, Italijani in Nemci. V Jakšetovi gostilni so imeli n. pr. njegovi pristaši in domobranci posebno Šoferji - ne tako! Dne 30. marca je v poznem popol-dnevtt zatulila novomeška sirena in klicala na pomoč prostovoljne gasilce in šoferje — gorelo je v Birčni vasi. V en izmed novomeških gostiln so sedeli v družbi kar trije šoferji. Poleg njih je bil tudi načelnik cestne uprave pri OLO Novo mesto, tovariš Slavko More. Pozval je navzoče šoferje, naj gredo k prostorom gasilske čete, ker bodo šoferje prav gotovo potrebovali. Nihče izmed navzočih šoferjev pa tega ni storil, čeprav v bolezenskem stanju —■ polomljena ima rebra! — je nato odhitel h gasilcem tovariš More sam in odpeljal avtomobil z gasilci v Birč-no vas, kjer je gorel gozd. Ko jih je pripeljal na kraj požara, mu je zaradi naporne vožnje postalo slabo, tako da so ga nato pripeljali domov z drugim avtomobilom. Primer nikakor ni v čast novomeškim šoferjem! Dolžnost šoferja je, da v stiski, posebno pa ob požaru, priskoči na pomoč. Upamo, da nam o tako žalostnih primerih nizke stanovske zavesti šoferjev v Novem mestu ne bo treba več pisati, če kliče sirena, pa naj se šoferji, ki imajo čas, takoj javijo na razpolago gasilcem. sobo, največja, tretja soba, pa je bila rezervirana sploh samo za Nemce. Iz zapisnika seje Socialnega odseka Legije smrti z dne 3. oktobra 1942 je na primer med drugim razvidno, da je gostilničar Anton Jakše materialno podpiral belo gardo: »...Fantom (legionarjem smrti in belogardistom — op. ured.) primanjkuje perila. G. Bernard in gostilničar Jakše bosta pripravila nekaj perila, ki naj ga gredo iskat dekleta ...« Kot »zanesljivemu* belogardistične-mu somišljeniku in sodelavcu je bil med vojno Jakšetu vrnjen radijski sprejemnik, saj je bil za okupatorje in domače izdajalce popolnoma zanesljiva oseba. V Jakšetovi gostilni so se vrstili družabni večeri domobranskih voditeljev, vidnih političnih sodelavcev okupatorja in fašističnih oficirjev. Za take družabne večere, na katere so n- P1"- z.a-hajali med drugimi tudi glavar Skubic, komandant Resman, župan dr. Kalan, odvetnik Weble, sodnik Logar, domobranski in nemški oficirji itd., je Jakše pripravil prvovrstno hrano in točil najboljša vina. Skoraj po vsaki akciji so zahajali domobranci na popivanje tudi v Jakšetov lokal v gostilni Fabjan, kjer mu je kupčija odlično cvetela. Po- zabljena ni med Novomeščani tudi Jak-šetova kupčija z Jordanom za trgatev v njegovem vinogradu, ki je ležal na ozemlju, kontroliranem po partizanih. Jordan je najel belogardiste, da so za-stražili vinograde in odredil trgatev, iz Šentjerneja pa je poslal celo kolono voznikov, da so vse grozdje zvozili v novomeški kapitelj, kjer je Jakše organiziral stiskanje grozdja, mošt nato vkletil v kapiteljsko klet. končno pa prodajal vino v svoji gostilni. Prištejmo k temu še lažnivo pismeno izjavo Jakšeta, da je bila Greti Vrhovnik od 15. IX. 1943 do 8. V. 1943 gostilniška pomočnica v njegovi gostilni (ta Jakšetova izjava je Vrhovnikovi poleg »dokumenta« Združenja gostilniških podjetij v Novem mestu od 15. julija 1943, na katerem je poleg podpisov in pečata tudi partizanski pozdrav >Smrt fašizmu — svoboda narodu!« — II — zaradi nebudnosti Gospodarskega sveta pri OLO Novo mesto pripomogel do gostilniške obrti!), pa nam bo moralni lik upravnika hotela »Kan-dija« razodel, čemu ljudje kritizirajo mestno občino, kako dolgo bo take ljudi še trpela na vodilnih mestih svojih podjetij. V imenu bralcev prosimo za javni odgovor. Divja hajka med nakupovalci dviga ceno kromp.rju Zadnji teden divja med nakupovalci zadružnega sektorja in raznimi prekupčevalci iz drugih republik pra*a tekma, kdo bo dražje plačal krompir, da si zagotovi čimvečje količine. Nezdrava in škodljiva tendenca navijanja cen ne škoduje samo potrošniku, ki mora zaradi nerazsodnosti plačevati drago krompir, ampak našemu socialističnemu gospodarstvu sploh. Z&vest, ki so jo pokazali razni nakupovalci, kaže na skrajno nerazsodnost in škodljivost. Do sedaj so kmetje radi prodajali krompir po 18 din kilogram in so bili z odkupno ceno zadovoljni, danes pa kmetje krompir že zadržujejo, kar je pač umevno, saj je cena v enem tednu narasla od 18 din na 34 din kilogram! Tu je odveč vsak komentar! Pa poglejmo, da so nakladali v Velikih Laščah krompir za Beograd, katerega so plačevali po 32 din kg, v Dobrepolju in okolici so ga plačevali po 34 din, v Rado-hovi vasi po 29 din itd. Tu je pet naku-povalcev trčilo skupaj in so brezglavo licitirali in navijali ceno. Človek se vprašuje, zakaj? Zanimivo je, da se na terenu pojavljajo razni barantavci, ki izkoriščajo nevednost kmetov in kupujejo od njih krompir po nizkih cenah, nato pa ga prepfodajajo. Tako je tudi s koruzo; špekulanti izrabljajo nebudnost in se okoriščajo na tuj račun. Zameriti pa moramo nekaterim kmetijskim zadrugam, ki se ne zanimajo za odkup kmetijskih pridelkov in celo odklanjajo ponudbe. Če jih pa vzamejo, pa zahtevajo od kmeta, da zakupi v njihovi trgovini celotni znesek! Kupnine jim ne izplačajo, kar ustvarja vsekakor nerazpoloženje med kmetovalci. Izgleda, da igra pri nekaterih zadrugah prvenstveno vlogo »Štacuna«, odkup pa jim je postranska stvar. Vsekakor bi bilo priporočljivo, da bi tudi pri odkupu imele zadruge konkurenco. Danes, ko zadruge same brezkonkurenč-no na-stopajo pri odkupu, ljudje nimajo takega interesa za prodajo kmečkih pridelkov. Dokler bo med zadružnimi poslovodji prevladovala misel nosit, da k trgovina glavna panoga in odkup nekak privesek, bodo na terenu neusmiljeno barantali razni prekupčevalci in navijali cene, saj jih nihče ne bo oviral pri njihovem nečednem delu. S takim w. četjem, kot je pri krompirju, ustvarjajo navijal ti cen, prekupčevalci in slabe KZ pravo gospodarsko anarhijo. Kjer zadruge pravilno pojmujejo odkup, prekupčevalci nimajo uspeha. 67. Ilotko Kmet: >Po 1Sdin bi ga prodal...* Zdruieni .prekupčevalci: »Kaj? Po 22 — ne — P° 2*>> — po 30, — po 34 din ti ga plačamo!!* Frančck Saje: VATIKAN IN SLOVENCI Slovenci so pripadali okoli 1520 med najizrazitejše krščanske literarne zamudnike v Evropi. Na slični stopnji so bile samo skupine brez lastne države: Retoromani od Istre do Švice, Baski, Kelti na otoku Manu, severni ln vzhodni Frizi, Finci, Esti. Lotiši, Litvanci, ostanki Prusov, Slovani v Llincburgu, dolnji in gornji Lužičani, Albanci... Zamudnikom brez lastne države je bil potreben pritisk novih pobud. A najmočnejša taka pobuda je bila v geslih Luthrove reformacije, ki je gledala na vlogo narodnega jezika v liturgiji ln v verskem udejstvovanju povsem drugače, kakor so gledali na ta problem v Rimu. (France Kidrič, Zgodovina slovenskega slovstva, Ljubljana 1929—38, str. 3 ln 16.) V fevdalni družbi so tedaj nastajali novi odnosi, začetki kapitalizma, ki so se začeli spoprijemati s fevdalnim sistemom. Glavni zastopnik fevdalne miselnosti in sploh fevdalnega reda pa je bila katoliška Cerkev. Idejno vodstvo papeškega Rima v srednjem veku je temeljilo na velikanski zemljiški posesti, saj je Hmska Cerkev imela v svoji lasti vsaj tretjino zemljišč v takratni katoliški Evropi. Zato je vsaka nova družbena sila morala najprej priti v spopad s katoliško Cerkvijo. Tako je bilo tudi na Slovenskem, kjer je katoliški duhovnik Primož Trubar s svojimi prijatelji po Luthrovem zgledu širil protestantski nauk. Novo versko gibanje je s svojimi glavnimi predstavniki zraslo iz slovenskega ljudstva in zanj delovalo. Čeprav je bilo versko, vse bolj povezano s plemiči in kmečkim puntom nenaklonjeno, je za slovenski narodni razvoj veli-kanskrga pomena. Slovencem je 1551. leta dalo prvo knjigo in za njo še mnogo drugih, ustanovilo prvo slovensko tiskarno, v šole uvedlo slovenski jezik, ki ga je uveljavilo tudi v cerkveni pesmi in ga uvedlo v znanstveno obravnavo. Slovenski protestantizem je sicer to ustvaril iz verske vneme, a tudi iz ljubezni do slovenskega ljudstva in njegovega jezika. Hkrati se je zavedal tesne povezanosti Slovencev z ostalimi južnimi Slovani, za katere si je prizadeval organizirati ćirilski In glagolski tisk. Uporaba slovenskega jezika, osramočenega jezika tlačanov, v cerkvi in knjigah ter pre- bujajoča se zavest o skupnosti Slovencev sta postavili temelje slovenski narodni enotnosti. Kako vnet je bil Trubar za kulturni dvig zaostalega slovenskega ljudstva, nam živo priča pismo, ki ga je 1565. leta pisal svojemu sodelavcu Adamu Bohoriču. Pismo, odkrito šele lani ob štiristo letnici prve slovenske knjige, se med ostalim glasi: »Velecenjeni mož! Ne dvomim, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine: saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe. Toda ko bi le vsi, ki to bedno rov-tarstvo v resnici občutijo, hoteli združiti z nami svoje želje in gorečnost, svoje misli ln delo ter z nami vred napeti vse sile, da mu napravijo konec!« (Cvetnik naše reformacijske misli, 1551—1951, str. 3.) Naši napredni in nekateri tuji znanstveniki so v svojih knjigah in razpravah ocenili Izreden kulturni pomen slovenskih reformatorjev. Njihova zgodovinska zasluga je, da je »naš narod prvič zaživel in dohitel svoje kulturno močnejše sosede«, (dr. Mirko Rupel, Slovenski protestantski pisci, Ljubljana 1934, str. XLV.) Edvard Kardelj pa je v svoji knjigi »Razvoj slovenskega vprašanja« (stran 58) prišel do naslednjega zaključka: »Protestantska književna akcija je šele omo- gočila, da je prišla beseda majhnega tlačanskega ljudstva z neznatno plastjo izobraženstva, ki si je z muko utrla pot k osebni svobodi, v knjigo In z njo našla pot v duše ljudstva, ga budila h kulturi, mu vlivala ponos in ga obujala k zavestnemu narodnemu življenju. Protestantska knjiga je odigrala vlogo idejnega organizatorja slovenskega naroda. V tem smislu torej lahko trdimo brea pretiravanja, da so reformacija in kmečki upori položili temeljni kamen slovenskemu narodu.« Katoliška cerkev na Slovenskem pa je v slovenskih protestantih predvsem gledala verske odpadnike. Trubarja je razglašala za izdajalca katoliškega slovenskega ljudstva, »ker se je katoliški Cerkvi uprl, se odtrgal od Rima ln je skušal tudi naše detle od Rima, od katoliške Cerkve odtrgati«. (Mons. dr. Jože Jagodic, Nadškof Jeglič. Celovec 1952, str. 177.) Mons. dr. Josip Turk, profesor cerkvene zgodovine na ljubljanski teološki fakulteti, goreč apostol Katoliške akcije in med okupacijo pisec anonimnih belogardističnlh pamfletov, je v spomin na štlristoletnico sklicanja tridentinskega koncila o vplivu protestantizma na slovenski narod zapisal: »Katoliška vera se je med Slovenci utrdila ln ohranjevala več stoletij brez nam znane literature. Iz tega sledi, da je nI absolutno nujno potrebovala... Stev. 16. DOLENJSKI LIST Stran 3 Loški potok Nad 40 članov lovskih družin Loški potok, Sodra žica in Draga se je oni dan zastonj podilo za volkovi, ki 60 tudi v našem lovišču že napravili nekaj škode. Mrcine so jo, kot izgleda, prav tik pred pogonom popihale proti Snežniku in je bil trud lovcev in številnih gonjačev brez uspeha. Pododbor Združenja rezervnih oficirjev dosedaj ni pokazal pravega dela. Zato so na občnem zboru sklenili, da bodo letos posvečali več pozornosti praktičnim vajam in pri tem naprosili za pomoč aktivne oficirje bližnjih garni-zonov. ★ Zaključni izpiti na tečaju RK, ki ga je ves Čas obiskovalo 56 mladink, vodila pa tov. Ivanka Košutnik, so pokazali, da so se dekleta veliko naučila. Znanje jim bo prav gotovo koristilo v vsakdanjem življenju. D. Predgrad ob Kolpi Že ves čas po voini nismo imeli s sosedno Hrvaško nobenega vozovnega prometa, ker je bil edini brod pri Bla-ževcih uničen med vojno. Sedaj so končno zgradili nov brod in ga te dni izročili prometu. S tem je spet po dolgem času omogočen reden promet med sosednima repu Mik ama. Nujna potreba po mostu čez Kolpo na tem mestu seveda s tem ne odpade, saj je brod samo zasilno prometno^ sredstvo. Čez Kolpo vse od Rroda na Kolpi pa do Vinice ni nobenega mostu! * Mladinci predvojaške vzgoje so te dni uspešno zaključili desetdnevne predvojaške vaje. Komandanti so jih pohvalili v disciplini in v znanju. Za zaključek po priredili v zadružnem domu majhno zabavo. * Električna luč sveti sedaj že v Predgrađu, Starem trgu, deloma pa še v De-skovi vasi in Faki. Večkrat je tok prekinjen zaradi raznih napak, kar je zelo neprijetno. Podjetje za razdeljevanje električne energije bi moralo nastaviti strokovnega uslužbenca, ki bi take manjše napake takoj popravil, da ne bi bilo treba čakati več dni. Lovska družina v Starem trgu gradi lovsko kočo na vznožju hriba zežeij, ki bo v kratkem dogotovljena. /. 5. 12 tlASlH OAJ£V NOVICE IZ TRIBUČ Zimske mesece smo koristno izrabili za splošno izobrazbo. 16 deklet je uspešno končalo enomesečni gospodinjski tečaj, ki ga je vodila tov. Ivana Medved iz Črnomlja, šest deklet pa je vse nedelje dopoldne redno hodilo v 6 km i oddaljeni Črnomelj na tečaj Rdečega križa. Preko zime nas je tudi večkrat obiskal potujoči kino. sedaj pa je zaradi slabega toka izostal Zadnjo nedeljo \ marcu so gostovali pri nas igralci iz Petrove vasi s Fin-žgarjevo igro >Ve-riga«. Zelo smo bili zadovoljni z gostovanjem in si takih želimo še več. Polna dvorana hvaležnega občinstva je dokaz, da si naši ljudje žele kulturnega razvedrila. Zimo je že pregnala cvetoča pomlad Iz Gotne vasi Preteklo nedeljo so imeli invalidi občine Gotna vas sestanek, na katerem so z enominutnim molkom počastili spomin na umrlega tovariša Borisa Kidriča. Na sestanku so ugotovili žalostno dejstvo, da mnogi člani invalidske organizacije sploh niso člani OF. Niso torej člani tiste množične organizacije, za katero so njihovi svojci dali svoja življenja, oni pa sedaj za njimi prejemajo invalidnino! Zato so sklenili, da bodo vsi brez izjeme postali člani OF, vsi skupaj pa se morajo naročiti tudi na invalidske značke. Nadalje so na sestanku sklenili, da bodo vse sklepe o delu organizacije uresničili do 1. maja. Določili so še, da bo vsak prvi ponedeljek v mesecu zastopnica občinskega odbora ZVVI uradovala na občini v Gotni vasi, vsaka dva meseca na prvo nedeljo pa bodo imeli skupne sestanke. B. in naši pionirji hite ob vsaki priliki v naravo. Njihov letošnji prvi izlet je bil obisk tovarne sadnih sokov Belsad v Kanižarici in rudnika. Oboje jih je nadvse zanimalo, tovariši v obeh pod- Podpreska V prepiru ga je mahnil z nožem, da ie bilo do niem Ženi rudarjev v Sevnici Martina Skobrne in Marija Koprivec, ki stanujeta v isti stanovanjski stavbi rudnika Senovo na ReŠtanju, sta se lani 20. julija nekaj sprli. V prepir je posegel tudi Rudolf Koprivec in v pričo Viktorja Skobrneta zmerjal njegovo ženo in jo tudi sunil v prsa, da je padla po tleh. To je Skobrneta tako razburilo, da je potegnil žepni nož, ga odprl in z njim sunil Koprivca v vrat. Prizadejal TAKO PA NE GRE Franc Krhin iz Dolnjega Gradišča pri Šentjerneju, si je domišljal, da mu je posestnik Jože Gorišek dolžan za igranje na harmoniko na veselici elek-trifikacijskega odbora, katerega član je bil Gorišek. Ker ni dobil zato nobenega plačila, je neke nedelje popoldne pri cerkvi v Gradišču vzel Gori-škovo kolo, ga odpeljal domov, odvil zadnje kolo in ga nato vrnil Gradišku, češ ko boš ti meni plačal, bom jaz tebi vrnil kolo. Na sodišču je trdil, da je vzel kolo zato, ker Gorišek ni hotel z njim govoriti. Za ta samovoljni poseg po tuji lastnini je senat okrajnega sodišča v Novem mestu prisodil Krhinu 20 dni zapora, plačilo stroškov postopka in 200 din povprečnine, kolo pa so mu že prej odvzeli organi Ljudske milice. C OBVESTILA ) Kmetijska zadruga Šentjernej, živinorej »ki odsek, prireja poleg petih običaj-mh sejmov tfesTedeče: Za vso živino: 9. maja. 6. junija. 4. julija. 1. avgusta. 5. aftptftmbra, 3. oktobra. 7. novembra m 5. decembra Za prašiče: 25. aprila, 23, mala. 20. junija. 18. julija, 19. septembra, 17. oktobra. 21. novembra m 19. decembra. Pravice homo dostavljali z avtom zadrugam na dom, odnosno do postaje. POZIV UPNIKOM IN DOLZMKOM Obveščamo vse upnike ln dolžnike, da je komunalno podjetje občinskega LO Mozeli v Koprivniku s 15. aprilom 1953 »topilo v likvidacijo. Pozivamo vse upnike in dolžnike, da do 15. maja 1953 predložijo svoje terjatve, ozi roma da poravnajo svoje dolgove. Po tem roku se terjatve ne bodo več upoštevale. Likvidacijska komisija KINO NOVO MESTO PREDVAJA: Od 24. do 27. aprila: francoska glasbena Komedija »V Monte Carlo« Od 28 do 30 april*, angleški film »Z« Kvlove ni prostora* Od 1. do 4 maja: mehiški film »Viva Za-pata«, KINO DOLENJSKE TOPLICE PREDVAJA: 25. in 26. aprila: francoski film »V Parlz^ 29. in 30. aprila: italijanski film »Junak ceste«. Izgubljena proge Zagreb prota nagradi TRZI C. e nova avto guma na relaciji 5.00X16 številka 5719. Vrniti - RUNO. TOVARNA USNJA mu je 8 cm dolgo, kake 4 cm široko in 5 cm globoko rano. Takoj nato sta z ženo zbežala v svoje stanovanje, Koprivec pa je tudi odhitel ma svoje stanovanje, se vrnil s sekiro in z njo razbil vrata na stanovanju Skobrnetovih. Ko so mu začele pojemati moči, je odšel po stopnicah mimo pritličnih stanovanj na prosto, kjer je kakih 20 m od stopnic padel in izkrvavel. Sekira mu je odpadla že na stopnicah. Na ponovni razpravi 26. marca pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu je sodišče ugotovilo, da je Skobrne kriv hude telesne poškodbe s smrtnim izidom in ga obsodilo na 3 leta in 6 mesecev strogega zapora. Sodišče je pri obtožencu upoštevalo, da je bil res izzvan od Koprivca, in da je bil do sedaj že 11 krat proglašen za udarnika. jetjih pa so jim vse razkazali. Pozdrav pomladi smo praznovali 6. aprila hkrati z obiskom sosedne šole Bojanci. S ta-mošnjimi pionirji so igrali »Med dvema ognjema« ter navezali tople prijateljske stike. Pri odhodu so povabili bojan.skc pionirje na obisk v Trtbuče. Pionirji naše šole so tudi sklenili, da bodo obdelali 30 arov zemlje in na tem prostoru zasejali več vrst deteljnega in travnega semena. Pri opazovanju rasti in razvoja rastlin se bodo učili umnega kmetovanja ter rastlinoslovstva. B. D. Kočevje Po reorganizaciji Okrajnega magazina v dve samostojni podjetji predvsem lepo napreduje »Trgopromet«. Poleg gospodarskega dviga skrbi vodstvo tudi za kulturni dvig poslovanja in zunanje lice poslovalnic. Po preureditvi lokalov so pričeli montirati nad poslovalnicami lepe okusne napise iz emajliranih črk. Čas je že, da smo krenili tudi v tem pogledu na pot napredka in da bodo tudi iznad drugih lokalov in podjetij izginile naslovne deske z nemogočimi kombinacijami črk in kričečih nasprotujočih si barv. Ravno take naslovne deske so često kazile zunanje lice pročelju stavb, poleg tega pa kazale borno sliko zmogljivosti in primitivnost nekaterih domačih pleskarskih podjetij, ki životarijo brez strokovnega vodstva in izgleda na napredek. Nujno bo domača podjetja pripraviti do tega, da bo njihovo delo sodobno in kakovostno, ker bodo sicer zunanje tvrdke vse bolj pronicale na domače tržišče na škodo lokalnega gospodarstva, kakor kaže že ta primer. V isti meri velja to tudi za podjetja drugih dejavnosti. Minulo redni občni 11 zbor pododbora Združenja rezervnih oficirjev v Kočevju. Po pregledu dela, ki. so ga podali člani odbora, se je razvil živahen razgovor, v katerem je bilo poleg pohval tudi precej kritike na račun nedelavnosti in nediscipline nekaterih članov. Nov odbor bo imel veliko nalogo nadoknaditi vse, kar se je minulo leto zamudilo na strokovnem usposabljanju. Izvoljenih je bilo 20 delegatov za okrajno skupščino UROJ. Ob koncu zbora so vsi navzoči sklenili, da bodo z vsemi močmi pomagali pri proslavi 10. obletnice prvega zasedanja slovenskih od posla ure v. —kb Občni zbor TVD Partizan v šmihelu pri Novem mestu pripada V nedeljo 5. aprila 1953 je Imelo đniJtVO »Partizan« v Smihelu redni občni zbor. V poročilu, ki ga je podal predsednik, so mu navedeni glavni dogodki lz življenja društva v preteklem letu. Društvena dejavnost sicer ni dosegla uspehov, ki bi jih lahko, to pa predvsem zaradi neurejenih društvenih prostorov. Glavni dogodek preteklega leta pa Je bila ureditev telovadnice in garderobe. Za ta dela je bilo porabljenih 100.000 din, ki Jih Je društvo prejelo od Zveze »Partizana«. Pri tem delu pa Je pomagalo tudi članstvo, ki je s svojimi prostovoljnimi urami ogromno pripomoglo k ureditvi društvenega prostora. Udeležba na občnem zboru Je bila precej Številna, kar dokazuje, da dobiva društvo podporo in zaupanje članov, zlasti tudi iz sosednjih vasi. Ob pravilni podpori ostalih organizacij, zlasti pa Okrajnega1 odbora »Partizana« v Novem mestu, bo društvo res kot Prva spomladanska prireditev novomeških motoristov Avtomoto društvo Novo mesto je priredilo v nedeljo ocenjevalno vožnjo po Novem mestu. Nastopilo je 20 motoristov, med katerimi je bila ostra borba za najboljši doseženi oziroma predpisani čas. Posebno se je izkazal motor s prikolico OLO, ki je imel defekt, Da je navzlic temu dosegel odličen Čas. Najboljši vozač v tej disciplini je hll tov. Rifelj Daue. ki je zakasnil na času le pičli I sekundi. Za njim so se razvrstili tovariš Ćolarič ml- Pečarič Veni itd. Proga Je bila sicer slaba, vendair pa 60 motoristi dosegli kar najboljše čase. Prireditev je potekla v naJleP*em redu in brez vsake nezgode. Po končani prireditvi je bil razglas časov in podelitev daril. Najlepše se zahvaljujemo za darila posebno tov. Gričarju in tovarni igrač v Novem mestu. M. B. Kegljaei so tekmovali Kegljaško društvo »Gorjanci« Novo mestn je priredilo v nedeljo prijateljsko tekmovanje kegljačev .Gorjanci« in JLA Novo mesto. Po ostri borbi so zmagali kegljači 'Gorjanci* a samo šestimi keglji razlike \Ta povratni tekmi v St. Jerneju na kegljišču tov. Reclja pa so imeli kegljali »Gorjanci« mHlo več sreče in so dobili tekmo I 72 keglji razlike Po končani tekmi so n;i stopili tudi kegljači iz Šentjerneja s keglja či »Gorjanci«. Zmagah! so s 6 keglji razlike Novomešcanom se v zadnjem času potna da redno trenirajo in da imajo težko pri dobljeno 16-cm kroglo. M. B. zavzelo tisto mesto, ki mu vzgojno-športni ustanovi. Novo izvoljen odbor ln Članstvo bosta poživela društveno dejavnost ln ob občnem zboru prihodnje leto lahko z veseljem pregledala uspehe tega leta. -ec Da je domače gasilsko društvo precej delavno, je pokazal letni občini zno'. Vaje so bile dokaj pogoste, člani pa so se izkazali tudi pri gašenju treh požarov. Lani so kupili nekaj oblek in opreme. Seveda jim manjka še veliko stvari, najbolj pa prepotreben gasilski dom, ki bi služil za orodjarno in kulturne prireditve. O grarjnji takega doma že razpravljajo. S prostovoljnim delom so posekali les, nekaj imajo tudi denarja, vendar brez pomoči od drugod ne bo dom stal še tako kmalu. Manjkalo jim tudi cevi za brizgalno, prav tako bi bila nujno potrebna zračna sirena. V Podpreski in Dragi zbirajo sredstva za postavitev spomenika padlim borcem, ki bo stal v Dragi. * Za dvig sadjarstva so se zavzele žene, za kar jih je treba še posebej pohvaliti. Organizirale so sadjarski odsek, ki bo skrbel za razvoj sadjarstva. Pogoji so res ugodni za najbolj izbrane vrste sadja. Žene so s tem ponovno dokazale, da hočejo aktivno sodelovati pri dvigu gospodarstva. Tgralska družina čaka, da bo kdaj dobila večji prostor za igre. Sedanji oder v šoli je zelo majhen. Scenarija je delo pridnega mladinca Franca Dolmi-na, ki se zelo trudi, da bi iz skromnih sredstev nekaj ustvaril. Z igro >Veseli dan ali Matiček se ženi< so gostovali v Loškem potoku in na Travi. K. D. 27. april - praznik Kostelske doline Tudi občina Kostel je izbrala datum za svoj občinski praznik. To je praznik celotnega slovenskega naroda 27. april. Tega dne se Kostelci še posebno dobro spominjajo, kajti leta 1942 na ta dan 6e je bil težak boj z italijanskim okupatorjem po gozdovih in strminah okoli vasi Stružnice. Po težkih izgubah je končno laški okupator prodrl v vasi Stružnico, Drežnik in Jesenov vrt. Deset zajetih moških so Italijani na prav zverin.ski način s sekirami pobili. Vsako leto sc bodo Kostelci spomnili na svoj občinski praznik teh težkih, toda slavnih dni s primernimi proslavami in prirelit-vami. Prerano smrt organizatorja socialističnega gospodarstva tovariša Borisa Kidriča obžaluje tudi tukašnje prebivalstvo. Šolska mladina in prosvetni delavci 60 pripravili žalno akademijo: stari partizanski aktivist Alojz Rauh i/. Slavskega laza je imel čast stati v častni straži ob odru pokojnoga tovariša Borisa Kidriča. * Kmetijska zadruga v Fari je v zadnjem času začela ostvarjati pogoje za pospeševanje kmetijstva. Nabavljen je avtotraktor Unimog, ki bo razen prevozov dajal tudi pogonsko silo za motorno škropilnico sadnega drevja in za rigo-lanje zemljišč za bodoče moderne sadovnjake. Pred kratkim je bil ustanovljen tudi živinorejski odsek in rodovnik za vzrejo plemenske živine. Ing .Slaoko Volk IZ ŠENTJERNEJ SKE DOLINE Z večerno in šolsko žalno svečanostjo smo se poslovili od našega heroja Kidriča tudi mi. Izložbe so bile primerno opremljene in zastave na pol droga so izkazale poslednjo čast pokojniku. Šolsko leto se nagiba h koncu. Zadnja konferenca je pokazala precejšen napredek naše gimnazijske mladine, zlasti v višjih razredih, ki bo sedaj še bolj zavihala rokave in še popravila, kar se popraviti da. — Skozi vse leto so imeli dijaki priliko, da so se izživljali v krožkih in tam izpopolnjevali svoje znanje. Literarni krožek, ki ga vodi tovarišica Ranerje-va, je seznanjal dijake IV. gimnazije s pisatelji in pesnixi odnosno njihovimi deli. Obravnavali so stvari, ki jih pri pouku niso, zbirali narodno blago (ljudske pesmi) in jih vnašali v svoj list Brstje, pa tudi svojo pesniško žilico so preizkušali in ove-kovečili svoje umske proizvode v tem listu. Matematični krožek, ki ga vodi z žilavo vztrajnostjo tov. škerletova. je pomagal dijakom tretj orehe, tako da so mnogo pridobili. — Tretji interesni krožek, prirodoslovni, ki ga vodi tov. Draš-lerjeva, pa je začel z delom februarja. Razkrival je skrivnost narave, dela zanimive poizkuse, obdeluje šolski vrt in se uri v raznih spretnostih v kmetijstvu (setev, pikiranje, uporaba umetnih gnojil itd.). * Povem naj še to, da je tov. Severjeva vpisala že 50 članov Prešernove družbe, še je čas, da se prijavite! * Na roditeljskem sestanku otroškega vrtca so se starši seznanili s potekom dela v tej ustanovi, kar je razložila vzgojiteljica Mirka Kastelec. Videli so risarske in modelarske izdelke svojih otrok. V nedeljo 26. aprila bodo imeli otroci samostojno prireditev v dvorani. Videti je, da je otroški vrtec, ki obstaja eno leto, dobra priprava za prestop v osnovno šolo. * Bliža se 2. maj, praznik naše občine, slavje Gorjanskega bataljona. Igra Celjski grofje, miting na Gorjancih itd., bodo zunanji odraz tega dne. Ob občin- Pogled na trg v Šentjerneju, kjer bodo postaviti spomenik žrtvam iz NOV skem prazniku pa ne smemo pozabiti tistih, ki jim ni dano, da bi se z nami radovali, tistih, ki spijo pod rušo, ki so padli za naše življenje. Zato bo šolska mladina uredila grobove borcev in talcev in jih okitila s pomladanskim cvetjem. —č Ko odhajajo Vaši fantje in možje na odsluženje vojaškega rri1 strokovnim vodstvom Glasbeno-na rokopisnega instituta slovenske ljudski' ples«*, je priredila Novo mehčano m IS. aprilu prijeten, užitkov poln večer. Akademiki so nastopil) s petimi .skupinami plesov. Hclo-kranjski plesi, ki se razvijajo pretežno s pe-t.jc.in, učinkujejo s svojo mirno grario/no-znosf.jo, pa tudi z neprisiljeno šega\ostjo (Viiuisko kolo /. blazino). Izredno borbeno jc nemo kolo (zanesli so ga v to kraje Uskoki), ki prevzame gledalca s svojim ritmom udarcev nog ob tla. V drugi skupini so se nam igralci predstavili s plesi iz Šinnadlje. Ti plesi so s svojim odrezavim, sunkovitim ritmom |M>polno nasprotje« slovenskemu temperamentu, kar jebilo čutiti pri izvajanju. Sele zaključno »Ersko kolo« je res vžgalo. Izmed koroških ljudskih plesov so nam plesal ni pokazali dovršeno in doživeto »Obični rej« in »Svadbeni rej«. Posebno zadnji je učinkoval i svojo dramatično vsebino, saj skriva v sebi prastari žen itn i obred, poln slovesno zbranost i. ki pa na koncu preide v sproščeno poskočno polko. Tu so izvajajoči pari pokazali naravnost dovršeno tehniko. V skupini 1'anonsklh plesov so predvajali delovne plese v lepi, skladni povezavi. Ritem teh plesov je podoben belokranjskemu, kaže p« večjo širino in bahavost (rodovi! ni kraji!), ki so odraža, tudi v pestrih barvah. Silno enostaven, a vendar učinkovit je bil zadnji »Koutre. bivajo« s svojim skupinskim prepletanjem. Večer so zaključili s skupino Gorenjskih plesov, pri katerih prevladuje prešerno raz- igralsko položenje. Podali so jih prav spretnostjo. Ob tej priliki je vredno pripomniti, da jo zadnji ča,s. poiskati med Dolenjci ostanke ljudskih plesov. Sicer bo postala resnica trditev, da Dolenjci niso imeli svojih ljudskih plesov. Nekomu je treba poveriti to odgovornost in mu dati možnost, da bo kos svoji naloga. M. I). venska izdaja spopolnjena. Avtor Vladimir Ded i jer objavlja popoln predgovor in nekaj besed slovenskim bralcem. Dodal je tudi še nekaj poglavij, ki jih dosedanje izdaje sploh nimajo ali pa so izšle samo v tujih izdajah, kakor poglavje o sestanku maršala Tita s io-gliattijem leta 1M46, o srečanju tov. Mo-ie Pijade s Stalinom, poglavje, ki bo s popoln ile zgodovino naše borbe s Ko-minfonnom ,in poglavje, ki opisuje, kako preživlja maršal Tito 6voj delovni dan. Nadalje bo objavljeno pismo slovenskega delavca iz Clevelanda, ki je leta 1911 delal z maršalom Titom v Kamniku in potoval z njim na Češko, in nekaj tujih kritik o knjigi. Razen tega bo imela slovenska izdaja posebno bogato slikovno prilogo v hakrotisku, v kateri bo nekaj slik, ki so bile posnete za slovensko izdajo, in več reprodukcij izvirnih dokumentov iz državnih in partijskih arhivov, ki jih dosedanje izdaje prav tako nimajo. Seznam žrteo HOV okraia Kočenje Okrajni odbor Zveze borcev v Kočevju bo do proslave dosete obletnice prvega Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju postavil dostojen spomenik vsem padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja iz kočevskega okraja, katerih imena bodo vklesana na spomeniku. Teh žrtev je okrog 2400 v celem okraju. V našem listu bomo postopoma objavljali imena vseh padlih po posameznih občinah. Prosimo vse bralce v kočevskem okraju in druge, ki bi med objavljenimi imeni opazili kako nepravilnost ali bi v seznamu koga pogrešali, ki je padel med vojno kot borec ali somišljenik OF, da to takoj sporoče na okrajni odbor Zveze borcev v Kočevju. Hkrati naprošamo vse organizacije in posamezne aktiviste, da pomaga jo pri zbiranju podatkov in imen padlih, da bodo na spomeniku res vsi, ki so žrtvovali življenja za našo svobodo. OBČINA OSILNICA Vas Osilnica: 1. si ime.- Franc, rojen 28. 3. 1915, ustreljen kot talec pri Za moškem mostu. 2. Podnar Jože, rojen 9. 12. 1900, umrl v internaciji 18, 12. 1942. 3. Zagar Janez, rojen 28 . 4. 1920. padel kot borec-poročnik 2. 4. 1945. 4. 2agar Alojz, rojen 9. 2. 1915, ustreljen kot lailec pri Za moškem mostu 16. 8. 1942. 5. Zagar Jože, rojen 25. 2. 1911, ustreljen kot talec pri Zamošketm mostu. 6. zagar Peter, rojen 4 . 7. 1924. padel pri napadu na Osilnico 3. 7. 1942. 7. Mavra v ič Drago, rojem 6. 3. 1914, ustreljen pri Zamoškem mostu, 16. 8. 1942. 8. Križ Jože, rojen 2. 2. 1910. Padel kot borec pri Vel. Laščah 8. 3. 1944. 9. Kovač Alojz, ustreljen kot talec pri Zainoškctii mostu 16. 8. 1942. ln. Stlmec Viktor, rojen 14. 8. 1914, ujet 6d Nemcev kot borec. Umrl v internaciji v Dachau 1945. Vas StroJlČlčl: 11. Cop Franc, rojen 3. 4. 1889. Pogrešan iz internacije. 12. Cop Jože. rojen 28. 9. 1922. Padel kot borec na položaju GlobeJJ 15 . 5. 1944. 13. Cop Aluzij, rojen 15. 12. 1925, padel kot botre« na Gorjancih. 14. Turi Rafael, rojen 4. fi. 1923, pade.1 kot borec pri Šentvida 21. 9. 1944. 15. Turk Jože, rojen 30. 7. 1921, padel kot boren v kočrvskih gozdovih. 16. Zurga Ivan, rojen 7. 3. _1912, umrl v partizanski bolnišnici »Vojko« 7. 6. 1944. Novi naročniki Prešernove družbe Vov r enih Ivan liobvv je pridobil 74 naroča kov Na Kmetijski šoli na Grmu se je včlanilo v Prešernovo družbo pretekli teden 10 članov. Ustanova sama jc postala podporni član in že plačala prvi obrok podpomine. Najmanjša podpor-nina za ustanove je tisoč dinarjev. Na grmski šoli bodo pridobili še pet naročnikov za Prešernove knjige. V tekstilni tovarni bo referent za prosveto sklical poseben sestanek samo /uradi Prešernove družbe in upa, da ne bo delavca, ki ne bi postal član družbe. Saj bo vsak član za 240 din dobil pet knjig. Tekstilna tovarna je obljubila tudi ustajiovnino, prav tako tudi V Predgrađu ln Starem trgu ob Kolpi je bilo v zimskem času 1952/53 kar Sest Izobraževalnih tečajev za kuhanje, prikrojevanje, ženska ročna dela in ročna dela iz koruznega ličkanja. 1)5 tečajnic Je pridobilo precej novega znanja ln razširilo svoje obzorje. Na vseh tečajih so Imelo udeleženke tudi politična, gospodarska in zdravstvena predavanja. Za zaključek so v Predgrađu tečajnice priredile razstavo svojih izdelkov ln med prireditvijo zaplesale starodavno Poljansko kolo v narodnih nošah. — Na sliki šlvlljsko-prikrojevalnl tečaj v Predgrađu. podružnica DOZ v Novem mestu. Novomeški zaupnik tov. Ivan Kon-še, upokojenec s Topliškc ceste 25, je obljubil, da bo polovico zaslužka od vplačanih ustanovnin odstopil novomeški Zvezi borcev kot svoj prispevek za spomenik padlim borcem. Vsa podjetja in ustanove prosimo, da podpišejo zastupniku ustunovnino, ko jih bo obiskal. Doslej je tov. Kobše zbral že 75 članov Prešernove družbe. V središču mesta bo zbiral člane v začetku maja. Na Brodu se je pretekli teden prijavilo 8 članov. Ta teden zbirajo naročnike v šmihelu, seveda pa tudi v vseh drugih krajih, kjer že delujejo agilni poverjeniki. Vstopajmo v Prešernovo družbo! V vsako hišo knjige Prešernove družbe! Uspeli zimski tečaji v Beli krajini V minulih zimskih mesecih jc bilo v Beli krajini precej raznih izobraževalnih tečajev, ki se' jih je udeležilo, kot smo že pred kratkim poročali, 1381 ljudi ali 5% vsega prebivalstva. Največ je bilo gospodinjskih tečajev, in sicer kar 21 s skupno 402 udeleženkami. Treh tečajev za pletenje sc je udeležilo 58 udeleženk, treh prikrojcvalnih 71 udeleženk, dveh tečajev za ročna dela 39 udeleženk, 5 splošnoizobraževalnih tečajev pa 95 udeležencev. Tečajev Rdečega križa je bilo 13, obiskovalo pa jih je 407 mladink. Tudi organizacija Protiletalske zaščite je organizirala vrsto strokovnih tečajev, na katerih se je usposobilo nad 300 Članov posameznih enot PAZ. Veliko število tečajev in lepa udeležba na vseh je dokaz velike želje belo-krajnskega prebivalstva za strokovni dvig in splošno izobrazbo. Zaslugo za tako uspele številne tečaje imajo posamezni komunisti, člani SZDL, strokovni in prosvetni delavci črnomaljskega okraja, dalje množične organizacije, zlasti pa splošne kmetijske zadruge in nekateri njihovi osluŽae&ci Vas Sela: 17. Rutar Viljem, rojen 12. 11. 1908, ustreljen pri Zamoškem mostu. 18. Poje Anton, rojen 17. 6. 1903, ustreljen pri Zamo'škem mostu. Vas Rtbjek; 19. Klepec Jurij, rojen 23. 4. 1876, umri v internaciji 14 . 9. 1942. 20. Stlmec Anton, rojen 13. 6. 1869. umrl v internaeiji v Gonarsu 15. 4. 1943. Vas Boslljera Loka: 33. Stlmec Anton, rojen 2. 4. 1902, ujet kot borec, umrl v taborišču 9. 1. 1945. 34. Stlmec Natalija, rojena 2. 11. 1917, padla v nemški ofenzivi 23. 10. 1943 v Bo-siljevi Loki. ko4 članica AFZ. 35. Stlmec Dragica, rojena 31. 8. 1913. padla isti dan kot prejšnja. 36. Stlmec Vence, rojen 26 . 9. 1926, padel kot borec pri Ogulinu oktobra 19t3. Na sliki so ruševine partlzunske vas| Belica na Kočevskem, ki so Jo Italijani požgali 20. julija 1942. Vsi vasčanl, katerim ob požigu ni uspelo zbežatl z domov, so bili odgnani v Italijansko internacijo ali Pa so jih fašisti postrelill. V tej vasi je bil 15. aprila 1942. prvi sestanek slovenskih ln hrvaških partizanov In aktivistov v gornjem delu Kolpske doline. DrugI od desne na levo je Ivan Ožbolt — Očka, eden Izmed najstarejših borcev Osilnlske doline. Italijani so mu požgali In uničili vso domačijo, ženo z mladoletnimi otroci pa so mu odpeljali na Rab v taborišče smrti. Sam je hll vsa leta v NOV in v partizanih, kjer je imel tudi 4 sinove in hčerko. Na sliki ae po dolgem času sreča s svojim najmlajšim sinom (stoji desno od njega) Drairotom ln ostalimi vaščanl, ki so se živi vrnili Iz Italijansko Internacije. umrla 1871, umrla umrl 21. Stlmec Polona, rojena 8, 3. 1875 v internaciji 16 1. 1943. 22. Stimec M arija, rojena 31. 8. na potu v internacijo 22 . 8. 1942. 23. Gecan Anton, rojen 1. 5. 1924, kot ujetnik v internaciji 28. 2. 1945. 24. Poje Veneeslav, rojen 16. 7. 1915, umrl kot ujetnik v Dachau 1945. 25. Poje Ivan, rojen 10. 9. 1920. Padel kot borec v vasi Luče-Kal 12. 7. 1944. 26. Stlmec Stanko, rojen 22. 12. 1928, ranjen, umri v Bariju 20. 4. 1945. Vag Ložec: 27. Sercer Marscnka, rojena 26. umrla v Tievizzi 5. 6- 1943. 28. Kvaternlk Peter, rojen 22. 4. 1927 kot borec 15. 8. 1944. 10. 1942, padel Vas Grlntovec: 29. Ožbolt Frane, rojen .21. S, 1907, ustreljen kot aktivist na Pleščih 2. 8. 1942. 30 Malnar Viktor, rojen 27. 7 kot borec na Igu 12. 1. 1945. 31. Stlmec Peter, rojen 27. 6 kot borec pri Podpeči 8. 10. 1943. 32. Stlmec Dragica, rojena 1 2 v taborišču Trevizzo 16 5. 1943. 1922. padel 1920, padel 1904, umrla 37 Stlmec Anton, rojen 18. 9. 1923, padel kot borec pri Podpeči^ 7. 10. 1943. 38. Zagar Franc, Podvrh, roj. 18. 9. 1921. padel kot borec na Primorskem aprila 1945. 39. Janž Slavko, Bezgovica, rojen 13. il. 1924, ujet <>d belo garde, odpeljan v internacijo kjer je umrl junija 1944. , j". Klepec Ana, Bezgovica, rojena 25. 5. 1860, umrlu v internaciji 27. 11. 1942. 41. stlmec Jože, Krizmani, rojen 27. 8. 1912, umrl na posledicah internacije 22. 2. 1944, 42. Stlmec Marija, Zg. Čačič, rojena 24. 4. 1940, umrla v taborišču Trevizzo 10. 9. 1943. 43. Tomee Marija, Sp. Cačič, rojena 10. 5. 1857, umrla v taborišču Trevizzo 23. 2. 1943. 44. Mrle Jože, Padovo, rojen 10. 7. 1926. umrl nn posledicah internacije 1943. 45. Mrle Slavko, Padovo, rojen 12. 3. 1936. umrl v taborišču Trevizzo 10 . 8. 1942. 46. Lautar Anton, Padovo, rojen 18. 11. 1936, umrl v internacija 14. 1. 1943. 47. zagar Marija. Padovo, rojena 6. 4. 1872, umrla v internaciji 15. 1. 1943. 48. Mauhar Jurij, Maliuišče. rojen 10. 4. 1871, umrl v Gonarsu 25. 1. 1943. 49. Mavrovlč Jože, Osilnica, rojen 6. J. 1914, ujet od Nemcev in odpeljan v internacijo, kjer je umrl 6. 12. 1944. ŠE IN ŠE BI Jifl POSUSlU!" Nedeljski koncert Slovenskega okteta v Novem mestu moramo prišteti med tiste izredne kulturne užitke, za katere besedica »nepozabno« v resnici ni odveč. Po nastopih v Črnomlju in Metliki se je oktet zvečer predstavil v nabito polni dvorani Doma ljudske prosvete Novomeščanom — ljubiteljem lepe slovenske pesmi. Z oktetom sta potovala tudi pisatelj tov. Etbin Kristan in predsednik Slovenske izseljenske matice tov. Tone Seliškar, ki ju je zbrana množica poleg pevcev toplo pozdravila. Koncert Slovenskega okteta je uspel v vsakem oziru. Občinstvo, ki je spremljalo pester spored z izredno pozornostjo in nenavadno disciplino, je sproti nagrajevalo pevce z dolgotrajnimi, prisrčnimi aplavzi. Pesem za pesmi jo se je vrstila in vžigala v poslušalcih Rojakom - Dolenjcem v U. S. A.! Naš naročnik Fran k M a 1 i iz Tre-belna na Dolenjskem, ki ima svojo družino v Ameriki, bi zelo rad zvedel, kje sta njegova sinova Frank in Loui*. Oba sta bila v USA, a se že dalj časa ne oglasita, zato njun oče ne ve, kje sta ■sedaj in če sploh še živita. Kdor izmed rojakov v USA bi o njiju kaj vedel, naj sporoči na naslov očeta: Frank Muli, Scla — Cilpoh, pošta Trebclno, Sloveniju -Jugoslavija , navdušenje, ki kar ni hotelo poleči v dajanju priznanja umetnikom, ki so peli iz vsega arca. Našim izseljencem, ki v Ameriki željno čakajo obiska pevcev Slovenskega okteta, lahko le iskreno želimo, da bi jih čimprej slišali! Materina beseda in nepozabna slovenska pesem jim bosta pomenila še veliko več, kar smo ob nedeljskem koncertu slovenskih narodnih in umetnih pesmi občutili v Novem mestul PRViMMJSKA NAGRADNA KRIŽANKA! Ljubitelje križank obveščamo, da bomo priobčili v prihodnji številki v?čjo nagradno križanko. Za 10 izžrebanih pravilnih rešitev smo pripravili lepe nagrade — več o tem v prvomajski številki. Uredništvo Poverjeniki Prešernove družbe 1 Javljajte Glavnemu odboru svoje naslove in koliko članov predvidevate pridobiti, da Vam pošljemo navodila in odgovarjajoče število tiskovin.