„a dmnm In praznikov Ipued (Uily except Saturdays, Sundayi and Holiday» PROSVETA glasilo slovenske narodne Podporne jednote NMMMNIMIMMHMm Uredniški ln upravnliki prostori: 2687 South Uwndalo Av. Office of Publication: 2H87 South Uwndale Ava. Telephon* Rockwell 4904 01 aSfft&Tjff ¡S^dHJS'2 SjJTtwS CHICAGO 23. ILL.. TOREK. IS. NOVEMBRA (NOV, ID. IS47 Subecriptlon $8.00 Yearly STEV.—NUMBER 221 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 3. 1817, authorlied on Juno 4. 191S francoski premier Ramadier se posvetuje s političnimi voditelji Komunisti zapretili z akcijo in obsodili vladne odredbe. Stavke v pristaniscnih mestih. Reynaud bo morda formiral nov kabinet Pari*. 17. nov. — Socialistični premier Paul Ramadier je imel Jestanke z voditelji političnih Krink, na katerih so razpravljali o resnih problemih. Med temi so stavke v Marseillu in drugih pristaniščih mestih ter opozicija s strani stranke generala Char-jesa de Gaulla. S premier jem so se sestali Vincent Auriol, predsednik republike; Leon Blum in Guy Mollet, vodilna socialista; Georges Bi-dault, zunanji minister; Robert Lecourt, predsednik skupščine; Pierre Teitgen, vojni minister in reprezentant republikanske Kranke; Edouard Herriot in Vincent Badie, reprezentanta stranke socialnih radikalcev; Marcel Roclore, poljedelski minister, in poslanec Rene Coty, reprezentant neodvisnih republikancev. Komunisti so zapretili z masno akcijo in obsodili vladne odredbe, ki so bile uveljavljene v adnjih dneh. Te določajo zvi-ianje cen elektriki, plinu in wznine na železnicah. Ramadier upa, da bo ojačil in razširil svoj kabinet. Možnost je, da bo Francija dobila nove1 Ha premierja. Odločitev bo morda padla jutri, ko se bo v skup-ščini pričela debata o stavki in Irgredih v Marseillu in drugih mestih. Skoro vse luke ob Sredozemskem morju so prizadete jaradi stavke. Paul Reynaud, bivši premier, je razkril, da je razpravljal z Hamadierjem o formiranju nove vlade, ki naj bi korakala po irednji poti med komunisti na levici in desničarji De Gaulle ve stranke. Reynaud je dejal, da jeuverjen, da bi pogajanja med »jim in voditelji različnih političnih grup rezultirala v dosegi »porazuma. Reynaud je bil predsednik »Ude, ko so Hitlerjeve sile in- ndirale Francijo. Gotovo je, da bi sledila drastična revizija ekonomske politike, če bi Reynaud prevzel predsedništvo vlade, ker je znan kot finančni veščak. Ramadier skusa formirati tretjo politično silo za borbo proti komunistom in generalu De Caullu. Tvorili naj bi josocia-«ti. republikanci, socialni radi-Nci in neodvisneži. Napetost komunisti in vsemi drugi- je mi političnimi strankami se povečala. Danes bodo člani De Gaulleve stranke prevzeli mestno vlado v Parizu. Pri nedavnih občinskih volitvah so dobili večino sede žev v mestnih odborih. Pričakuje se, da bo za župana v Parizu izvoljen na seji sveta Pier-re de Gaulle, brat generala. List Populaire, glasilo socialistične stranke, opozarja na nevarnost komunističnih izgredov v Parizu. Policijske enote so bile mobilizirane za akcijo. Za-stražile so mestno hišo in druga javna poslopja. Ameriška misija v Grčiji ojačena Raztegnitev operacij proti gerilcem Washington. D. C., 17. nov.— Vojni department je razkril, da je bila ameriška vojaška misija v Grčiji ojačana, zaeno pa je naznanil, da se situacija v Grčiji ne bo zboljšala, dokler ne bodo gerilske sile, ki se bore proti grški armadi, zdrobljene. Sinoči je odletelo iz Wash-ingtona v Atene 20 vojaških častnikov. Ameriška vojaška ■rtfldjr v-Orčfj* bo povečana na 170 članov. Tvorijo jo vojaški in mornarični častniki. Truman je nedavno informiral javnost, da vojaška misija šteje 62 častnikov. Takrat je tudi naglasil, da se Grčija ne bo dvignila na noge, dokler ne bodo gerilske sile uničene. Kongres je na podlagi Truma-nove doktrine sankcioniral pomoč $400,000,000 Grčiji in Turčiji. Trupla žrtev eksplozije najdena Nampa, Idaho, 17. nov.—Trupla žrtev eksplozije, ki je razdejala poslopje, v katerem sU bila restavracija in gostilna, so bila najdena. Pet oseb je bilo ubitih in čez 40 ranjenih v eksploziji. Oblasti so ugotovile, da je plin povzročil eksplozijo. Domače vesti Obisk Chicago.—Ob koncu tedna so obiskali glavni urad SNPJ: Frank Ermenc, John Rovsek, John Ocvirk in John Ocvirk ml., vsi iz Milwaukeeja. Is Strabana Strabane, Pa. — Pri družini Harry Rozanc so se oglasile rojenice in pustile prvorojenčka, pri družini Felix Sackinsky pa hčerko. Oba sta postala člana društva J38 SNPJ, kakor sta tudi njuna očeta. — V bolnišnici Mercy v Pittsburghu se nahaja Josefina Kotar, ki se je morala podvreči operaciji.—V bolnišnici Canonsburg se nahajajo Mary Strajnar, Frank Batišta in John Kovach, iz bolnišnice pa so se vrnili: Frank Kirn ml., Cecilija Šekinc, Anna Vrček, Mary Kav-šek in Ivanka Krulz, vsi člani društva 138, ki jim želi hitrega okrevanja. Nov grob na vshodu Jamaica, L. I., N. Y.—Dne 10. nov. je v bolnišnici umrla Mary Čik, rojena Beljan, stara 67 let. Zapušča sina Jacka Piškurja redke. Vendar se je taka vrana našla v osebi Patri- P1 W McDonougha, predsedni-j* jeklarske družbe njegovega v Oaklandu, Calif. I «cDonough je pred kongres ¡¡T I*xiodsekom 10. novembra 'J**'. d* bi morala biti mini-plača delavcev en dolar j Ur'> Sedanja minimalna pla-r * 40«! na uro, kakor določa rr.czdnourni zakon. Pred . ^ J*' McDonough delal v to-' 1 Hagom« pa se je povspel prt-o odnistvi McDonough J^1 c" Delavci v njegovi to-Lir'' organizirani v uniji r ,f' na uro zaslužijo po 1 K<,r. tin,. D*,, «Ci fe " mezde, ako jih v to ne i pododsek zaslišuje I ^ '¡stdvnike delavcev in Rk-de zvišanja mi-' Mace « 40c na 75c Mc- j' fi«'jal, da mnogi de-bodo nikdar zvišali ti v*-. /vezni zakon. "Brez ' ''dajalci in nečloveški ' dobe povsod/1 ♦'(.Donough. "Dejstvo da so se te vrste ljudje drznili nastopiti pred tem odsekom pro ti zvišanju minimalne mezde, dovolj jasno priča, da se ne moremo zanesti na dobro voljo delodajalcev." Dalje je rekel, "da delodajal ci, ki nasprotujejo minimaln mezdi 75c na uro, so prerobsti za naš ekonomski sistem, zato jim je treba stopiti ns prste z zakoni,, kakor stopimo na prste z zakoni drugim sovrsžnim elementom človeške družbe." McDonough je opozoril člane kongresnegs pododseka na dej stvo, da so si kongresniki in se natorji zvišali plače za celih 60 odstotkov, sorazmerno pa tudi svojim uslužbencem, ki so mnogih slučajih člsni njihovih družin. "To ne pomeni, ds kongresniki in senstorji prejemsjo previsoke plače." je poudaril McDonough. "To omenjam le v dokaz, da vsi k possmeznik, ki lahko dobi povišanje plače, se bo zavzel za povišek " Člani odseka so strmeli ob besedah. ki jih Je izrekel McDonough v prilog zvišanja minimal ne mezde. so policijske enote napadle in razpršile demonstrante, ki so se zbrali pred mostno hišo. Med demonstrante so metale plinske bjumbe. V Cernlgoll v bližini Foggije je bila oklicana generalna stavka. Komunistična stranka je objavila manifest s pozivom za borbeno enotnost in strmoglav-1 jen je De Gasparijevo vlade zaradi kriminalnih skelj, Ena Je potiskanje Italije v suženjstvo, ds bi postala vazalka Amerike na podlagi Marshallovega načrta, PRIHODNJE ZBOROVANJE SKUPŠČINE V EVROPI Predlog sprejet kljub opoziciji s strani Velike Britanije « PALESTINSKO VPRAŠANJE V OSPREDJU Now York. 17. nov.-Delegati so sprejeli predlog, da se zborovanje generalne skupščine Združenih narodov vrši prihodnje leto v Evropi. Premestitev zborovanja iz New Yorka v Evropo bo stalo Združene narode čez milijon dolarjev. Amerika nosi zdaj 39 odstotkov stroškov in bo morala prevzeti večji delal dodatnega bremena. Predlog je bil sprejet kljub opoziciji s strani roprezentantov Velike Britanije. Njihovi argumenti proti predlogu so naleteli na gluha ušesa. Pri glasovanju je bil sprejet z 32 pro\i 17 glasovom, osem držav pa se je vzdržalo glasovanja. Ruski delegati so izjavili, da zadeva, kje naj se prihodnje zborovanje vrši, ni važna, glasovali pa so za Evropo. Hartley Shawcross, britskl delegat, je dejal, da Velika Britanija ne more prevzeti dodatnih stroškov. ' Kot mesta, v katerih naj bi se vršilo zborovanje skupščine, so omenjena Pariz, Ženeva in Bruselj, Končno odločitev bodo Izrekli Trygvo Lie, generalni tajnik, in devet članov odbor« Združenih narodov, Kuba j« predlagala, naj driava, v kateri se bo vršilo zborovanj« skupščine, prevzame dodstne stroške. Njen predlog J« bil poražen z veliko večino gUsov. Storjeni so bili koraki gl«d« zaključenja zborovanja skupščine prihodnji teden. Nekatort delegati so zavzeli stališče, d« mora biti palestinsko vprašanj« rešeno pred zaključenjem. Mod temi je bil avstralski delegat in zunanji minister H«rb«rt V. Kvatt. On je načelnik odbora sa Palestino, katerega tvorijo r«-prezentanti 57 držav. Pred političnim odborom Jo vprašanje pravice vetiranjs. To pravico imajo v varnostnem svetu Ameriks, Rusija, Velika Bri-tsnlja, Francija In Kitajska. Odločitev bo morda padlo pred za-ključenjem sedanjegs zasedanja generalne skupščino. LASTNIKI STANOVANJ SILUO NAJEMNIKE V PODPIS POGODB Kongres posdrovlja tornado problemov. Washington, D. C. — (FP) -Tighe E Woods, upiavltolj zvez-negs urada za kontrolo stanarine in gradnje stanovsnj, je v svojem poročilu objavil številko glede najemninskih pogodb. Te kažejo, ds Je do I. novembra več ko milijon posameznikov podpisalo pogodbe z lastniki stanovanj zs "prostovoljno" zvišanje najemnine. Izmed 1,506,'JnO prijavljenih (jogodb, ki more to biti potrjeni v uradu za kontrolo stansrln, je bilo 1,340,000 potrjenih, ostalo pa niso bile odobreno. To število prodatavljs 15 odstotka vseh družin, ki Jih krije zvezni zakon. Klavzulo, ki dovoli lastniku stanovanja in najemniku 'sporazum" glede zvišanja najemnine do določa, ds o-klane pogodba v veljavi do za ključen jo leta 11*48 (¿lovni vzrok, da so najemniki v tolikem številu podpisali najemninske pogodbe, jo boj«-y*n, kaj se bo /godilo, oko kon-gres ne podalJAa kontrole stanarin. Sedenji ohlapni zakon poteče I, marce prihodnjega leto, oko mu kongres ne podoljša življenj«. V avgustu Je bilo odobrenih (M9,000 najemninskih pogodb, v septembru 417,000 In v oktobru 225,000. Zakon določa, da se po 31. decembru ne smejo Izdajati nove najemninsko pogodbo. Največ nsjemnlnsklh pogodb j« bilo podpisanih ln odobrenih v državi Illinois, in sicer 298't i/med voch stanovanj, ki so pod kontrolo najomnlnskegs zakona V Wlsconslnu jo bilo podpisanih 20 4' i pogodb, v Mln-neootl 14 9'», v Missouriju 13 9'f tn v Michlgsnu 12 7'i. Pritisk, da usjeinnlkl podpi šojo pogodbe, j« bil najmočnejši v velikih mestih, kjer j« pomanjkanje stanovanj najbolj občutno. Zvezni zakon, ki ga je skrpucal leakcionarni kongres preteklo pomlsd, je tako elastičen, da se z njim lahko Igrajo zlasti Isfctnlki velikih stanovanjskih hiš. Vhled sedanjegs okrnjenega zakona, ki Je v veljavi od 1. avgusta, laatnik! Izsiljujejo podkupnine od najemnikov, da Jim dovolijo blvanjf v stanovanjih, četudi Je to nezakonito, Mnogo družin jo tudi bilo vrženih is stonovonj največ zato, ker stoji sedenj! zakon na zelo šibkih nogah. , TOREK, 18. NOVEMRp a PROSVETA THE LNLIGHTElfMENT GLASILO IN LASTNIMA 8LOVEMSKS NARODNE PODPORNE JEDNOTE publitfctd bf MwoWm m ZdraitM dri«*« iiston Chicaga) is ne tot«. NJO se pol let«. «2.00 sa éotrt leta; sa Chicago Is okolico Cook Co« ffJO m colo loto. $4.74 m pol loto; io inoaomatvo ULM. Subscription rai««: for 1ha Untied Stalo« («xcopt Chicago) and M por y«ar, Chicago and Cook County M M por reo», ixn^ n 11 -, •• »11.00 par ft. ogutor po dogovoru.—BokopUI dopisov in aenaročenlk ao na vračajo. Itokopiai lilorarno vsebine (krtka, porasli, potmi itd ) so vrnejo poiiljatelju lo v «lučaju, te Je prilatil Advoriiain« rat«« «o aero«0i«nt^-Maauscripia of comumtraft— and tuiaoUoitad artkios will not bo returned. Otbor manuscript«, Mwk m «torio«, p lairs, poom«, «tc« will bo r«turned io «ander only when accompanied by Mlf-«ddr«aaed and stampod «nrelope. 2M7 Na«lor na v«a. kar ime stik s listomi PROSVETA «0 So. Liwndale Ave.. Chicago 23. IUinole K "Marshallovemu načrtu9—¡11 Kdor misli, da Je Wall Street pripravljen potrošiti do $20 milijsrd za "pomoč" zapadni Evropi iz kakšnega humanitarnega ali demokratičnega namena, tak človek zelo slabo pozna kapitalizem, Sicer je resnica, da bo šel U denar večinoma iz ljudskih ¿epov, toda wallstreeUrji bi se z vsemi silami upirali tudi temu, ako bi se ne strinjali s projektom, kajti tudi oni so danes visoko obdavčeni. Vendar pa ne toliko, da bi se njih bogastvo krčilo. Nasprotno je resnica. Kljub visokim davkom bogatini postajajo bogatejši, kajti levji delež davkov pade na široke ljudske mase, na drugi strani si pa bogatini znajo poiskati luknje v davčnih zakonih, ker si lahko najamejo zvite odvetnike in davčne eksperte. Navaden delavec ali farmar si tega nt more privoščiti. Za majhne davkoplačevalce sploh ni lukenj. V relativnem pomenu besede pa sicer danes ni nihče majhen davkoplačevalec, to je davčno malo obremenjen. Kakor je nedavno izjavil senator Tait, danes vsak ameriški delavec dela tri dni izmod vsakih sedmih dni za vlado—za davke, direktne in indirektne. Taft se zelo ogreva za znižanje davkov, sicer ne delavcem, marveč plutok^atom. Zato se tudi nekaj upira "Marshallovemu načrtu", ker se mu vidi preveč potraten. Taft miali, da je mogoče rešiti kapitalizam v zapadni Evropi na cenejši način. Ampak se moti. Kar se nas tiče, nismo proti "Marshallovemu načrtu" vsled velike davčne butare, dasi je to tudi problem za slehernega delavca, posebno za slabo plačane, za bolne in stare ljudi. Temu načrtu nasprotujemo največ vsled tega, ker je baziran na farbanju ljudstva tako v Ameriki kot vsej zapadni Evropi. In sicer farbajo ljudstvo v tej deželi z lažift azami, da gre za rešitev "demokracije", zapadne "civilizacije" in za "pomoč" ljudstvu, Vse to Je le velik BLUF. V resnici gre tukaj za dominacijo Evrope po ameriškem monopolističnem kapitalizmu in imperializmu, za za-davitev socializma in preprečenje socialne revolucije, kakor tudi za zunanje trge. Saj so bili in so morda še lačni tudi v Jugoslaviji, toda Jtm Washington zadnjo pomlad ni hotel dati dovoljenja niti za nakup žita v Ameriki! i • Ako bi šlo tukaj res v prvi vrsti za pomoč evropskemu ljudstvu—da o "demokraciji" in "civilizaciji" sploh ne govorimo, kajti to sta relativna pojma in si jih lahko vsakdo po svoje tolmači—tedaj bi tukaj ne smelo biti nobene izjeme med vzhodno in zapadno Evropo, posebno pa nobene diskriminacije proti de želam, ki so v zadnji vojni najbolj trpele in- bile naše zaveznice. In sicer nobene diskriminacije brez ozira na politične režime, dokler ti režimi niso fašistični, marveč vladajo v interesu ljudstva in si prizadevajo, da izvlečejo svoje dežele lz kaosa in jih gospodarsko postavijo na noge. Ako bi veljal ta kriterij, potem bi bila ameriška pomoč res pome, in sicer tako v interesu prizadetih ljudstev kot tudi svetovnega miru, od katerega zavisi tudi bodočnost Amerike. Ampak o takem kriteriju ni v tem načrtu za ameriško "pomoč" Evropi nobenega sluha. V resnici so v tem načrtu uklju-tene države, ki niso upravičene do nobene pomoči, kajti v zadnji vojni so bile nevtralne in so se srečno Izognile njenih grozot in trpljenja. Te dežele so Švedska, Švica, Portugalska in Tur čija. V Svlci in na Švedskem na primer vlada veliko blagostanje—večje kot v Ameriki. Turčija je bila s svojo "nevtralflost-j&* bolj na strani nacijske Nemčije in fašistične Italije kot pa na naši strani. V resnici je Nemčijo skoro do zadnjega zalagala ». surovinami, od Anglije in Amerike pa prejemala veliko podkupnino za svojo "nevtralnost". Enako bi lahko rekli o Portugalski, ki že dolgo leta ječi pod Salazarjevo klerofašistično diktaturo, ki se dosti ne loči od Francovc v Španiji. Toda obe deželi sta vključeni v "Marshallovem načrtu". Se bolj globoko pa je vključena Italija, ki je sploh z vsemi štirimi v ameriškem koritu. * Na drugi strani pa so iz tega načrtu izključene vse vzhodnoevropske države z Rusijo vred. Sicer je resnica, da so se same izključile, toda tudi ako bi se ne bile, bi ne bile deležne nič več ameriške "pomoči" kot so Jo danes. To je nobene. In kljub temu, da so v vojni največ preti pele in tri izmed njih—Poljska, Jugoslavija in Rusija—tudi doprinesle največje žrtve k zmagi nad osiščem, danes ne morejo nujet! niti najmanjšega posojila za nakup potrebtfin v tej deželi. Se več! V Ameriki ne morejo nakupiti najbolj nujnih potrebščin niti za svoj denar, kajti via dajoče sile so Jim zaprle ameriške trge. Na drugI strani je Amerika na široko odprta Francovemu klerofašističnemu režimu, ka terega je zbornica Združenih natodov ponovno moralno obsodila. Ptev tako ao ameriški trgi odprti tudi vsem napol fašističnim oiktaturam v Latinski Ameriki. V bistvu te ameriška politika proti vzhodni Evropi pomeni— nedeklarirane ekonomske sankcije, ki se boli in bolj pooetrujejo. Ravno /adnje dni smo čitali, da te driave z Rusijo vred v prihodnjih treh mesecih ne bodo dobile niti soda ameriškega petroleja In dobile ga ne bodo niti od Anglije, kajti na petroleju je sama kratka, odvisne od Amerike. Obe državi pa imata sve twvnl monopol nad petrolejem' Vsiod te sovi a/ne politike so se države v sovjetski sferi : Moskvo vred same prostovoljno izključile iz "Marshallovega načrte Steer je bilo že ob sklicanju par tike konference jasno *** pe« teco moli, toda mi smo 4e vedno mnenja, da je Mo-tk%* «umie veliko napako, ker je wellstreetarjem teko lepo «C**« v roko. namesto da bi Jih bila postavila v drtenzivo in »o4rkrvaie s svojimi "sateliti" vred ne pariški konferenci do konte V tem primeru bi najbrže ne bilo nlkekege ' Marshallovega r-o' rte . ali pa bi bili taki pogoji, da bi ne bili sprejemljivi skoro za nobeno drtavo izven DeGaspet tjeve Italije in Avetrije, ki ho trt« postati lutki Aiiteitke in s«* priklopiti kot klop njenega telesa, 'la i/ n)o*»u m-ha tu kri. Sploh je motno, da bo kongres kljub prostovoljni izločitvi Razni komentarji Rockwood, Pa. — Mnogi naši napredni ljudje se ne upajo izraziti svojega mišljenja, ker se bojijo, da Jadramo prehitro v mtJiuristično diktaturo in da bodo obdolženi komunizma ali podpiranja komunistične stranke, kar je prav tako slabo v mi-litarističnih očeh. Ako pridemo tako. daleč, vam ne bo pomagalo, če ste mirni, tihi in pokorni, ampak boste morali plačati prav tako, kakor vaš sosed, ki se je politično udejstvoval. Za nas, Jugoslovane, bo zadosti, da smo Jugoslovani, v očeh stoprocentnega Amerikan-ca pa so vsi Jugoslovani nevarni temu sistemu in zaradi tega ste že kar naprej zapisani v črni knjigi Zato bi bilo pravilno, da ste vsi aktivni sedaj, dokler je še čas, in skušajte pridobiti tudi druge za to idejo ter vzdignite svoj glas. . Podpirajte vse napredne organizacije finančno in moralno! Zadnji teden sem čital uredniški članek v Pittsburgh Pres-su, v katerem so očrnili Ameriški slovanski kongres prav raoj-stersko in nas postavili na črno listo, namreč da smo vsi komunisti, ali da vsaj radi poslušamo strica Jožeta. Mi vsi vemo, da to ni resnica. Neki kongresnik se je vrnil s Španskega, kjer se je sestal s krvnikom Francom, in sedaj priporoča, da bi morali imeti boljše odnošaje s Francovo vlado, katera je po njegovem mnenju najboljša vlada v Evropi. Sel je do vplivnih članov v našem zunanjem uradu in to tudi zahteval. Nekdo pa mu je odgovoril: "Sure, we couldn't have any better relations with them as we already have." V Pittsburghu je govoril Henry Wallace in bilo je zopet več ljudi kot pa prostora. Tukaj se je ponovno pokazalo, da ima ljudstvo še zmiraj malo upanja v bivšega podpredsednika Zedi-njeuih držav, da bi on nas odrešil militarističnega jarma, v katerega bodo nas prav gotovo vpregli, ako se ne dvignemo vsi cot en mož in jim damo vedeti naše mišljenje v Wasltingtonu. Pa, mi hočemo biti svobodni tu-v bodočnosti! Danes je Armistice Day in judje so se spominjali padlih vojakov. Bilo je veliko govornikov, kateri so še bolj podpihovali vojno histerijo. Nekdo pa se j« vseeno pravilno izrazil, ko e dejal: "We never lost a war, yet we hope we would never lave to win another one." Kakor hitro pride kakšna de-avskk vlada na krmilo, nastane takoj silno vpitje, da jo Rusi (ontrolirajo in da bodo vse po-hrusUtli, tako da ne bo oatalo niti najmanjše demokratične pravice na svetu. Zadnji teden pa je bivši japonski kolaborator strmoglavil vlado v Siamu, toda v Ameriki se niso radi tega nič razburjali, da bo Japonska zopet prišla na krmilo in da bodo morali naši fantje prelivati kri za nai vsemogočni dolar. Frank Dormlsk. di Slika kale bojevitega senatorje Glon- Taylor tal od tovarne do tovarne, a vse zastonj, dela nisem dobil nikjer. Tudi brat Jerry mi ni mogel preskrbeti dela, tolažil pa me js, naj se nikar tako ne ženem, saj so tudi drugi brez dela. Čez nekaj tednov pa sem prejel pismo od Načeta, v katerem mi je sporočil, da še nista dobila dela z Jožetom, in da bosta odrinila drugam. Brezposelnost me je zelo mučila. Neprestano sem premišljal, kaj naj storim, ko sem se vozil po mestu, ali pa posedal doma z drugimi brezposelniki. Končno pa sem se odločil, da zapustim mesto in j^oskusim svojo srečo v kakšnem rudniku, čeravno nisem rudnika še nikdar videl v notranjosti. Nisem mogel več dolgo odlašati, ker mi od prihranjenega denarja in dosti preostajalo za vožnjo v Minnesoto. Izposojevati denar pri bratu ali komu drugemu, pa se mi je zdelo nečastno in zelo nerodno. V rudnike v Mlnnfsoto Silno nerad sem zapustil Mil- Časovni komentarji , MILAN MEDVEŠEK Marsikdo »e je že mnogokra vprašal kako more biti L* "božje bitje", taka pos^t, tak bestrja, kot se je izkazal v i* nji vojni. Grozodejstev ki » jih izvršili Nemci nad milijon Slovanov in Židov, si še dane ne moremo predstavljati, dasi ravno so nam bila prikazana u vseh strani. Vendar pa nam j laze razumeti peklensko del nemških fašistov, ker vemo d so nemški voditelji skozi gene racije pačili narod, mu krojil zločinsko mentaliteto in vbrij gavali vanj filozofijo nadčlov« ka in narodnostne nadvredne sti. Vse to je izrabil abnormal ni Hitler—kakšni so bili rezu! tati, vsi vemo. Kaj pa slovenski narodič? N kdar ni bil najmanj podobe nemškemu, nikdar bil prepc jen s kakšno narodnostno sup< riornostjo, nikdar si domišlja da je zanj ustvarjen posebe prostor na svetu. Pa vendar s je del slovenskega naroda v zac nji vojni prav tako pošastno ol našal kot perverzni nacisti. Kak je to mogoče? Kdor je čital Krekov govo ki ga je imel v Jolietu, najd odgovor. Katerakoli stranki a skupina, ki ima za voditelje u ho brezvestne osebe, kot je d ^ptrek, neizogibno zaide na kriv pota. Njegov govor, ki ga j imel v Jolietu, vsebuje na vse straneh otipljive laži, zavajalr izjave, zgodovinska potvarjanj, zaeno pa Ščuvanje katoličanu proti svojim lastnim bratom i sestram v stari domovini. Vt grehe, vsa zločinska dejanja d< mobrancev, slovenskih klerofj šistov, Krek naprtuje v svoji govorih na partizane in komi niste. Radoveden sem, kaj i mislijo o takih zavajalcih i brezvestnežih pošteni duhovn ki kot sta župnika Trunk i Kebe. Toda naj se Krek še tako tn di, laže in potvarja zgodovinsli fakte, uspel ne bo s svojo zločt sto misijo, vsaj tako lahko sod mo po "uspehih" njegovih sh< dov. V Clevelandu je naprav fiasko, prav tako v Chicagu, La Sallu pa se je njegovega sh< da udeležilo štiri ali pet ducato oseb, kakor je poročal br. Voj rich, dočim je bila v isti nase binl dvorana Slovenskega ni rodnega doma polna, ko siri Sansovci vprizorili igro, in i kljub temu, da so neki krogi s rili, da smo igralci čikaški k< munisti. Kakšen velik "rodoljub" je I zavajalni klerikalec in rimsl podrepnik, bomo v kratkei zvedeli, namreč, kako je že 1941, ko je bil še podpredsedni jugoslovanske ubežne vlade, b pripravljen priključiti našo ma hno Slovenijo prav tistim sos< dom, ki so Slovencem stregli t življenju skozi vso zgodovin Ne, takim kreaturam ameriil waukee, ki mi je drugače zelo _ , , ... ugajalo, toda na to se nisem mo-!Slovencl ne ^ nascda1' gel ozirati, kajti moj nadaljni obstoj Je bil odvisen od dela In zaalužka. Pospravil sem svoje stvari v ročni kovčeg, nato pa me je brat spremil do postaje, že prej pa mi je opisal delo v rudnikih, v katerih je delal več let v Minnesoti. Vlak je sopihal skozi pokrajine države Winconsin, kjer so bile lepe in obširne farme In veliko živine, čim pa smo se bližali minnesotskemu mestu Du-luthu ob jezeru Superior, pa se Je prikazala zima in snežni viharji. V Duluthu sem čakal več ur na vlak za Auroro, malo rudarsko mesto. Kljub temu, da Je bil mraz, sem si hotel malo ogledati mesto Duluth. Mesto Ima slikovit«, lego in v središču so bile postavljene hiše na navpičnem bregu. Iz Dulutha je železniška zve za z železnim okrožjem, nato pa vodi severno proti Kanadi in v zapadne države, ledje pa plovejo proti severu in jugovzhodu do velikih jezerih Superior. Michigan. Erie in nekaterih drugih Od tu se na spomlad z ladjami izvaža velikanske zaloge Vse to tuljenje in histeričr zaganjanje v slovansk»' drža* ne bo pomagalo. Kakor nam ; vsem znano, so Slovani prvi* zgodovini združeni, zaeno i ne vsiljujejo svetu kakšne* šovinizma, ampak evangel bratstva vseh narodov in nomsko demokracijo za malei človeka. To sicer hočejo /ap«< njaki ustaviti z atomsko bomb Trumanovo doktrino in Ma shallovim načrtom, a vsh skupite bo razblinilo v nič. kajti m predka ne more nihče ustav, za stalno. železne rude proti velikim obre nim mestom kot MUwsuk« Chicago, Cleveland, Buffalo i dalje proti vzhodu. V Duluthu sem zopet v*wp v vlak in se odpeljal dalje pr* mestecu Auron. kjer sem b težave našel moj. dva P" ! Ija. Bila sta še vedno br.z^ i„ povedal. sta m, da n d-upanja, da bi dobila ckK * govorijo, d. bo ponehal z <*fl tovanjem še en rudn.k (Dalje prihodnjič) f-—' i« NOVPgg^ttp PROSVETA koroškem MATJAŽ (Nadaljevanje in konec.) Tuji vplivi v Ijkdski prosveti Končno moramo ugotoviti nekaj bistvenih napak kulturno pro-Jlnega dela na Koroškem. Kakor vse ostale množične organizacije, je tudi SPZ organiza-y v okviru Osvobodilne fronte za slovensko Koroško prispe-delež k fkupnemu narodnemu cilju. Zato Je predpogoj !Lja dobro in plodno sodelova- i Tmed obema organizacijama. Liar take žive in tvorne po-Ltve med SPZ in odbori OF *ko na centru kot na terenu m uT0 v zadostni meri. Pri SPZ mnogokrat zasledili stare ¡¡like in vsebino prosvetnega ^la kot dedščino preteklosti, medtem ko je Osvobodilna fronta povsod utirala pot novim oblikam in vsebini. Poleg drugih napak, ki smo jih že ocenili; je med bistvenimi tudi ta, da SPZ ^ k prosvetnemu delu dovolj pritegnila žena in mladine, ozi-rioiTia da jim ni nudila pomoči pi njihovih prosvetnih prizadevanjih, zlasti pa, da je sploh odganjala sodelovanje z najmlajši Pri organizacijskem delu | Je bil v oviro boljšemu razvoju slasti stari zaupniško-poverjeni-Jki sistem in pomanjkanje koordinacije dela posameznih druš-, tev med seboj na eni strani, na drugi pa med njimi in SPZ. I prav tako pa so posamezni od-I bori OF posvečali premalo skrbi kulturno-prosvetnemU delu, oziroma niso nudili dejanske in' idejne pomoči posameznim pro-jvetnim društvom. Kjer koli pa 10 bili odbori OF dovolj aktivni, na primer v Svečah, tam je zavzelo širše perspektive tudi pro-ivetno delo in tako organsko dopolnjevalo politično delo. Kulturno-prosvetna dejavnost se je v glavnem izražala v prirejanju iger, pevskih nastopov, deklamacij in zborovskih recitacij, V tem okviru se je uspešno borila za vsebino in kvaliteto. Pri tej svoji dejavnosti je pod vplivom starega načina kultur-no-prosvetnega dela in zavestnega delovanja tujih, sovražnih «lementov pozabljala na bistvene naloge ljudske prosvete. Ugotovili smo, da slovensko ljudstvo na Koroškem vidi po dolgoletnih zgodovinskih in političnih izkušnjah ter izkušnjah tsega slovenskega naroda svojo edino rešitev v bezkompromisni borbi za osvoboditev in priklju-fttev k FLRJ, Zato prosvetno delo dosega svoj namen le takrat, kadar in v kolikor služi temu cilju slovenskega ljudstva na Koroškem. To so osnovne perspektive, ki jih prosvetna dejav-•rct na Koroškem marsikdaj iz-fublja izpred oči. Slovensko ljudstvo na Koro tva, "kulturne avtonomije" in končno odpadništva. Tako "raz-oioženo" ljudstvo bi bilo nato slepo orodje v rokah mednarodne reakcije. Belogardisti so danes na Koroškem frontni borci mednarodne reakcije, zato je boj proti njim osnovna naloga konoških Slovencev, zlasti ljudske prosvete. Bivši Hitlerjevi hlapci in klavci lastnih bratov .nadaljujejo danes na Koroškem svoje izdajalsko delo. Svoj nacistični in izdajalski strup so spretno prikrili s "slovenstvom" in geslom o delu "za narod in vero". Nekateri so javno v službi avstrijskih in zasedbenih oblasti in tako z njimi vred odkrivajo svoj sovražni odnos do borbe koroških Slovencev za priključitev k FLRJ. Nevarnejši pa so tisti belogardisti, ki so se z vednostjo in po nalogu reakcionarnih sil vrinili med slovensko prebivalstvo na Koroškem. Ti iščejo celo pot v organizacije koroških Slovencev, zlasti v prosvetna društva, da bi si tako pridobili zaupanje ljudstva. V vrste prosvetnih delavcev so se že vrinili belogardistični duhovniki, med njimi zločinci z okrvavljenimi rokami, kakor je kaplan Lavrih v Škocijanu ob Klopinskem jezeru, dalje Nande Novak v Šmi-helu pri Pliberku, Ludvik Puš v Rožeku in drugi. Ti skušajo načrtno vnašati nazadnjaško miselnost v ljudsko prosveto, razbijati enotnost OF in odvračati koroške Slovence od borbe za priključitev. Pri svojem zločinskem delu se poslužujejo svojih starih hinavskih metod: pozdravljajo idejo slovenskega na* rodnega združenj? in nekateri niti ne nastopajo proti novi Jugoslaviji. Vendar z vsem svojim delom .vedno znova kažejo svoj sovražni odnos do nove Jugoslavije, do ljudske oblasti in do na» rodno osvobodilne borbe. Na kulturno - prosvetnem področju pa si prizadevajo, da bi ohranili njeno staro obliko in vsebino; kajti prosveta jim je sredstvo za dosego drugih ciljev. Nekateri koroški Slovenci so nasedli njihovemu hinavstvu in jim nudijo zaščito. Svoje po- .......... ¿juubivu »n ivoro- četje opravičujejo z usmiljenjem ftim pa bo sposobno voditi to in izgovorom, da pomagajo hvo-borbo le. če bo idejno močno ter i Jim slovenskim bratom. Zavest-politično in narodno enotno. Te n0 pozabljajo, da dajejo potuho perspektive dajejo ljudski pro- izdajalceni in vojnim zločincem •veti obširne in težavne naloge. in da 8 tem zagovarjajo tudi nji-kvno široko prosvetno delo hove zločine NoČcj° 86 T*?*" ^vensko l^dsWo na Ko- * da Uko fri 1*/',».«* 1-1 • i' m.. . nja list britanske obveščevalne službe, ki je pisan v slovenščini »n s katerim vnašajo belogardisti svojo reakcionarno miselnost predvsem v prosvetno življenje koroških Slovencev. Razkriva in izloča pa tudi vse tiste belo-gardistične zločince, ki so se vtihotapili v vrste kulturno-pro-svetnih delavcev. Ljudski prosvetaši na Koroškem se vztrajno borijo proti tem tujim vplivom, ker hočejo izvršiti naloge, ki jih zahteva današnja borba slovenskega ljudstva na Koroškem. ♦Uspešho ae bodo boriti proti svojim sovražnikom le, če bOdo dvignili ideološko plat ljudsko prosvetnega dela. Ljudska prosveta mora seznanjati ljudstvo z zgodovinskimi, gospodarskimi in kulturnimi razmerami slovenskega naroda in jugoslovanskih narodov. Seznanjati mora kokoške* Slovence z družbenimi pre-osrtbvami, ki se vrše v Sloveniji in v n6vi Jugoslaviji. V ljudstvu mora buditi in oblikovati vzgojni ideal novega človeka-borea za osvoboditev slovenskega naroda. Ljudsko prosvetno delo mora biti metoda politično vzgojnega dela z množicami. Te naloge ljudska prosveta lahko vrši le z ljudskimi predajami, s tečaji za voditelje kulturno prosvetnih aktivov, z vzgojo mladega kadra in podobnimi metodami dela. Tega šir okega narodno prosvetnega dela, ki bi širilo duševno obzorje koroških Slovencev, do sedaj v glavnem ni bilo. Koroški Slovenci vztrajno bi-jejo danes frontni boj proti mednarodni reakciji in njenim hlapcem ter proti vsakovrstnim avstrijskim rteofašistom. Ti in vsi tisti, ki kakor koli služijo združeni reakciji, jih hočejo zadržati na pozicijah "kulturne avtonomije" in s tem narodnega ži-votarenja. Politične izkušnje iz novih Časov pred in zlasti v prvi avstrijski republiki jih uče, da so jih različne avstrijske reakcionarne stranke pod krinko "kulturne avtonomije" le zatirale in ponemčevale. Isto bi rade dosegle tudi danes. Zato vidijb edini izhod le v borbi za priključitev k FLRJ. Ta boj b.jejo danes koroški Slovenci pod vodstvom svoje Osvobodilne fronte. ..SJovenska prosvetna zveaa je množična organizacija Osvobodilne fronte. Z njeno pomočjo in ob tesnem sodelovanju z njo mora Slovenska prosvetna zveza razvijati široko ljudsko prosvetno delo, ki bo pomagalo idej* no oborožiti slovensko ljudstvo na Koroškem in ga usposobiti za njegovo življenjsko nalogo: borbo za priključitev k FLRJ. —(Obzornik) roškem idejo oborožiti in ga taji0 usposobiti za ta boj. Doseda-% prosvetno delo je le deloma «*lo to nalogo. i Šibkost ljudske prosvete na «roškem so takoj spoznali so-Pafoiki slovenskega ljudstva, P hočejo zatreti njegova borbe-« prizadevanja. Na razne na-E«ne skušajo slabiti njegovo bor-** mIo. Poskus "depolitizaci- * sp2-ja s strani angleških ■•^ti, reakcionarna vloga av-*riJ"*' Ponemčevalne organiza- ZAS-a (Zveze avstrijskih «vencev), dalje belogardistične jMiooddaJ(. ter njihov list "Ko-kronika" in načrtno vriva- • »»'"gardistov v slovenske ™vielu. Ti koroški Slovenci ne vidijo, da se pogrezajo na izdajalske pozicije in da nekateri že stoje v vrstah mednarodne reakcije. Borce proti ciljem svojega naroda pa mora ljudstvo izločiti iz svoje srede. Le notranje močna, enotna fronta bo zmagovito dokončala borbo za priključitev k FLRJ. Slovensko ljudstvo na Koroškem zato izloča narodne izdajalce iz svojih vrst. Ljudska prosveta vodi enako notranjo borbo. Zlasti ona mora izločiti tiste vrinjence, ki kot prosvetaši širijo svojo miselnost med ljudstvom, ki skušajo ljudstvo obdržati v mračnjaštvu in ga odvrniti od borbe za priključitev. Obenem pa se na ta način bori tudi proti zagovornikom stare oblike in vsebine ljudske prosvete, ki so hote ali nehote le pomagači belogardističnih zločincev Kakor smo že ugotovili, da ____^ ___ljudstvo samo odklanja dela na- r,,*'Jo in preglasov«- zadnjaške vsebine, tako je zdra-poukuša s spletkar-1 vi ljudski čut le spozrval škod-»vanjem v vrste slo- Ijive posledice belogardistične-vetašev in z u«mtr-'ga vpliva v ljudski prosveti. v tnegs dela skuša Ljudstvo je samo zahtevalo, da '»o silo slovenskega SPZ neha s sodelovanjem pri Koroškem v vode belogardističnih oddajah v čednosti, nezadnjaš-1 lovškem radiu. Prav Uko odkla- ATIRI MILIJONE DIN BO ZNAftALA VREDNOST PROSTOVOLJNEGA DELA pri graditvi rečnega nasipa ob Drini. Prebivalstvo mačvanskih vasi, ki je doslej sodelovalo pri Številnih obnovitvenih akcijah, gradi tudi velik nasip vzdolž Drine. Že avgusta meseca je znašala vrednost tega prostovolj nega dela nad tri mililone di narjev. NAROČNIKOM Datum v oklepaju, na primer (Nov. 30, 1947). poleg vašega Imena na nasloru pomeni, da vam je s tem datumom poteki» naročnina. Ponovite Jo pravo časno. da — vam list na usfavi Križ in vešaia Anhovo. Slov. Primorje. 7. okt.—-Ko tole pišem, mi prihajajo v spomin besede starega ka-teheta, ki je učiteljstvu na konferenci, sklicano nekoč v pred-apnlski Jugoslaviji zaradi zajezitve komunizma med dijaštvom takole govoril: "Katoliška cerkev nam duhovnikom, zapoveduje ljubiti prijatelje in zaveznike—vse pa. kar ovira naše delo pa sovražiti in pieor sovražiti in preganjati tako. da sredstva za to dejavnost katoliške akcije ni izbirati, pa najsi bodtf to ma gari vesela!" Na ugovor nekega člana konference, češ, da je Kristus učil drugače, se je gospod duhovni svetnik dvignil in dejal svečano: 'Takrat ni bilo komunistov! Če ne bo zalege) križ za spreobračanje komunistov, bomo križ zamenjali z ve-šali!" To ju bilo v času Aleksandrove diktature, ko so mučili v Glavnjači v Beogradu naše pr-voborce za pravice delovnega ljudstva, v času ko. cerkev in dr žava v resnici nista izbirali sredstev za pokoravanje lačnih, brezposelnih, nezadovoljnih in vseh tistih, ki niso več mogli verjeti v pravičnost škofov, prelatov in policijskih direktorjev. Kako se je izvajal ta nauk tega duhovnega svetnika, ki ga ni pobral na cesti, ampak lz nenapisane zakonodaje štaba Vojskujoče se duhovščine in, ki so ga že leta 1478 postavili za temelj inkviziciji in vsem poznejšim akcijam cerkve, je občutilo na tisoče in tisoče poštenih, vernih Slovencev v narodno osvobodilni borbi, ko je večina slovenske du hovščine zamenjala križ s pištolo, korobačem, mučilnim kolom katekizem pa s proglasi Rupni< ka, Graziolija, Robottija on Rd-senerja. Slaba vest je pognala mnogo slovenskih duhovnikov z okupa torji vred iz domovine. Eden takih izprijencev je bil tudi kap lan Felc, ki je do 15. IX. 1047 kaplanoval v Kanalu pod zašči to ameriške okupacijske vojske in s fašističnim blagoslovom go riškega škofa Margoitija. Bil je zvest prijatelj kaplana Pontra lz Kobarida, ki je ob priliki po seta razmejitvene komisije (mar ca 1940) organiziral peščico za slepljencev, da so manifestirali pred komiaijo z italijansko za stavo in kl je pred jezo ljudstva že februarja meseca, pobegnil v Italijo. Kaplan Felc je bil vztrajnejši. Oborožen z nauki katoliške akcije in najtemnejše reakcije je ob nastopu svpje du hovnilke službe v Kanalu s priž niče oznanil: "Jaz sem sloven ski domobranec in bom ostal domobranec. Prisegel sem svojemu škofu, boriti se proti Titovim bandam z božjo besedo in z orožjem do poslednje kaplje krvi, In tako bom tudi storil!" Toda junaštvo kaplana Felc« je bilo že preizkušeno v Brdih od koder so ga zavedni briški slovenski kmetje nagnali. Tam ni bilo ameriške posadke, pa je pomaknil svoje bojne položaje v Kanal, Z razvitim praporom svojega besa je poskuša! oma jati zavednost delavstva velike cementne tovarne v Anhovem Nagovarjal jih je, da se preselijo v Italijo in je n« vse na čine pomagal pri vseh poskusih demontirati tovarniške stroje in jih prepeljati v Italijo. V tit na men je dobival od zastopnikov lastnikov tovarne znatne zneske. Zaletaval* se je v parole za Ti-tavo Jugoslavijo, pljuval po njih in grozil delavcem. "C& nekaj mesecev se bomo vrnili in obesili vas bomo na te preklete ma-šme!" Toda anhovski delavci so ga vrgi iz tovarne in so noč in dan čuvali svojo stroje in so ImIi iripi avl jeni tudi biti se zanje. In zaradi odločnosti zavednega delavstva niso mogli odnesti sovražniki niti enega vijaka. Nato se je lotil kmetov. Pretental je nekaj dobrosrčnih va-ščanov potem, ko jim je našli kal svoje mučeništvo, svoje u-boštvo. da so mu zastonj navo-žili v kaplanijo hrano in kurjavo. Toda možakar si je kljub svojemu «uboštvu kupil drago motorno kolo. Ko je potem še razglasil pesnika Gregor.čiča aa komuinsta, prav 4ega pesnika čigar rodoljubne pesmi so temu ljudstvu v borbi toliko pomenile in ko se je le preveč ogledoval po njihovih ženah in hčerkah, so mu kmetje iz vasi Mor sko ogorčeno prcpbvedali vstop v njihovo vas. &e zadnje dni pred priključitvijo je divjal in grozil, blatil in klevetal in je zares premamil nekaj družin iz Kanala, da so it-selile v Italijo, Pred zadnji dan je še govoril: "Sredi Kanala bodo stale vislice, ko se bomo vrnili! Domobranska vojska je Kristusova vojska in je nepremagljiva!" Toda potem ga je vzela noč. Obregnil se je še ob slavolok in ga v svojem besu obrcal, anhovski delavci pa so že prepevali pesmi v pozdrav naši armadi in po cesti iz Solkana so hiteli naši tanki. Zdaj vari kaplan Felc nekje v Gorid svoj strup proti Titovi Jugoslaviji in pripoveduje ter piše, kako naše oblasti o-bešajo anhovske delavce. To lahko berete v tržaškem listu "Voce 1 i bera". (Del. enotnost) nekdaj gladna stepa' - danes izobilje NtkeUj ZagorodnJU Pustinjo Bed-Pak-Dala so nomadi Srednje Azije pred mnogiflM veki nazivali "Gladno stepo". Ta puščava j^ na jugovzhodu Sovjetske zveze, na teritoriju Ka/ahske sovjetske socialistične republike. Zavzema površino okrog 1,000,000 ha. V predrevolU cijski Rusiji je bil ta ogromni prostor lp—mrtev kapital. Kazeh-stan je tedaj bil eden najbolj Mark Twain in bankir Znani humorističnl pisatelj Mark Twain ie nekoč poprosil svojega sosed J bankirja, da mu posodi neko knjigo. "Dam jo vam drage volje," mu je odvrnil bankir, "Čitate pa jo lahko samo v moji knjižnici. Mojc načelo je namreč, da knjig nikdar ne dajem lz hile." Po daljšem času pa ae zglasi bankir pri Twalnu in ga prosi, da mu posodi koso. češ da ima nekaj pokositi na vrtu. "O, drage volje," se mu takoj odzove Twain, "takoj aem vam pripravljen posoditi koso, le da je moje načelo, da nikomur nikoli ne posojam svojih stvari Iz hiše. Na mojem vrtu pa lahko kosite kolikor hočete . . ." iT. PETER NA KRASU Organizacija in podmladek Rdečega kri#a sta pri nas zelo aktivna. V letošnjem poletju, ko se je v bližnjih vaseh tu in tam pojavljal tifus, je naš Rdači križ skrbel za bolnike, Dne 14. t, m. je organizacija RKS priredila zabavo, kl je bila zelo dobro obiskana, Sodelovale so vse organizacije, Čisti dobičke v znesku 27,750 lir bo uporabljen v namene organizacije. It K. V Proeveti aa dneva» »velo» ne In tWUvske veell AU II» čltale vaak dan' 3M4BCSB Na «Hkl ie videti d^puladjo hollrwoodslrih filmskih Igralcev In Igralk, direktorlev In pisale llev kl »o prišli v Wa»htngloo v snak protest« proti Inkviziciji kongreeMa ' «•ameriškega" od . ' g„k- bila snefs v ktngresnl sasllševalni dreranl. Ta kongresni odbor, kl mu načelu)» no lortčnl republikanski kongre»nlk thomaa Is New J»rney)a. «o spravili v defenslvo In Je Ml prtal l)an uatsvltl svojo Inkvizicijo. zaostalih krajev zemlje. Ni je bilo sile, kl bi bila rmožna poklicati v življenje ta Izredno'bo-' Hat i kraj. Pekoče sonce, a na stotine kilometrov niti kapljice vode—to je bila slika "Gladne stepe" pred Velikim oktobrom. Sovjetski ljudje so dali življenje mrtvi pustinji. Danes se tu širijo vasi, krasni sadovnjaki, zlata Žita. Tu odlično uspeva bombaž, a na Številnih pašnikih se pasejo velike črede vseh vrst živine. I V zapadnem delu tistih krajev, kjer je zemlja še izpostavljen« vplivu vročine, kjer ni dovolj vlage, sem vidal na tisoče ljudi. Kopali so kanale, gradili mostove in jezove, zasajali mlado drevje vadolž bodočih bregov. "Giadlmo nov kanal," mi je rekel Inženir Peter Aleksejev. Seznanil sem se z graditelji, kopači, mizarji in drugimi. Vsi so kmetje ia oddaljenih kolhozov onih kazahstanskih rajonov, ki so te davno prenaseljeni. Rekli so ml: Kakor hitro dogradimo kanal, ae bo ves nal kolhos preselil sem. Ta zemlja je bogata, dala bo odlično letev. V novi Stalinovi petletki gra de veliko Itevilo jasov in kana lov, ki bodo obilno navlallli do sedaj brezvodna področja. Kakor je znano, j t bilo sg rajan t h mnogo takih kanalov pred veliko Domovinako vojno v Sovjetski zveal. Kolhouni kmetje sovjetskega Kazahstana «o proglasili kanalizacijo "Gladne stepe" kot veliko narodno delo. Vsako leto prida» jo stotina kolhoznikov v pusti njo in tam neumorno zidaj j» Sovjetska vlada ja dodeljevala in dudeljuje graditeljem velika materialna sredstva in gradbeni material ter polUJa na delovno področje iakulene strokovnjake, Zato ima hladna stepa" dana» zelo dober strokovno izdelan si stem za namakanja zemlje. Ta naprava je med največjimi t« vrste v ZSSR. Skupna dolžina vseh jarkov, kanalov Itd. j« 20, 000 kilometrov. Danes ta zam Ija ka/.ahstunskim kolhoznikom izredno rodi. Nova vaa kolhosa ¿danov Obiskal sem kolhos "£d«nov". Kolhozna vas je velika. HO« so lesene, dvosobne aH trisobne, s kuhinjami in verandami. Ulice so ravne in Uroke. Sredi vaai je široko, dvonadstropno šolsko poslopje; poleg njega bolnilnl ca, klub, magacin In potta, V as je nova. Zgrajena je bila pred tremi leti. 220 kolhoznih družin, ki danes tlve v tej vasi, je živelo orej v severnem de lu Kazahstana. L. 1944 so se kolhozniki odločili, da a« présele v "tiledno stepo" ln danes se že smatrajo za "staronaseljenee" tega kraja. "Mi živimo dobro In v izobi Iju," mi je rekel kolhozi»! kovač Krežep Huranov, Kovačeva mala In udobna hI lica na kraju vasi tone v zelenju sadovnjaka, (Milnega jablan, hrušk, sliv in grozdja. Huraño va družina je majhna. Sin po »«ka »edemia/i edno šolo, že na del« v kolhozu. Kovač Ima svojo kravo, dvajset ovac, perutnl no. Ko so zgradili vas, je d«l« država Huranovu posojilo ftOOO 1 uhljev na lOletni rok, Posojilo je dobil za novo hišo iti za nabavo neobhodno potrebnih reči v gospodarstvu. Ko je Hura nov prišel v ''Uladno stapo", je videl, kako delajo mnogoAtevil ne brigade graditeljev. Po na logu ka/ahstanske vlade »o graditelji zidali hiše za nove »lano-valce "Gladne stepe". Kolhozniki članova" pišejo dane» svojim »ojakom pisma, v katerih jih pozivajo, da naj m picarle V "OJadno »lepo". V»a ko Uto prehaja na tl» "Mar je bila tudi kaka ženska med njimi?" "Bilo je tudi nekaj žensk, toda te so gnali posebej. Bile so tudi zvezane, ampak so jih gnali naprej, menda v Ljubljano. Beli so jim pljuvali v obraz in so jih hoUli kar sami tu pri hiši poklatl, pa se je nek oficir zanje zavzel. Menda so se mu smilile ... saj je tudi med podivjane! kak človek s srcem in dušo . . . Joj, joj . . . Če ne bo danes teh prekletnikov nazaj, bomo zvečer pokopali te nesrečne, nedolžne žrtve." Pavlek je pozabil na lakoto in na žejo. Pesti neke silne temne slutnje so ga zgrabile za srce. Kar ves se je zamajal, kakor drevo v viharju in se je pognal proti skalam. "Za božjo voljo, nikar ne hodi tja!" je vik-nila za njim ženska. Pavleka pa je srce gnalo tjakaj. Od dežja in viharjev oprane skale so se dvigale pred njim navpično kakor stena. Tod so kopali in razstreljevali gramoz za posipanje cest. Velike, ogromne skale, odluščene od stene, so ležale vsepovsod. Ozka stezica je peljala v globel in majhni, napol izruvani borovci so rasli med kamenjem. Ko je stopil na rob kotanje, je zagledal na dnu kup mrličev, ki so ležali drug čez drugega. Premagal je v sebi strah in grozo ter |topil navzdol. Pred negibnimi trupli je obstal. Vsi so imeli na hrbtih zvezane roke. Eden je ležal vznak, drugi na obrazu, tretji počez četrtega . . . Nekateri so bili stegnjeni, drugi skrivenčeni od smrtnega boja. Bili so obliti s krvjo, ki je pobrizgala vse skale naokoli; nekateri so imeli razbite lobanje, prestreljena lica, prsa, roke in noge, kakor jih je pač prerešetala strojnica. (Dalja prihodnjič.) PARTIZANSKA SLIKA BAZIL DAVIDSON Poslovenil Mirko G. Kuh«l (Nadaljevanje in konec.) Tisto jutro smo »e privlekli v vas nepopisno utrujeni od trideset miljskega pohoda preko njiv, polja in močvirja, hoja, ki je bila največ časa hitrejša od Preiskal je vodnjake. Preveč mrličev je ležalo predolgo pod plitvo plastjo, da se vodu ne bi okužila. Bal se je epidemije tifusa ali kaj podobnega. Bolje normalne. Ce bi npm bil ta nu* je, da ne pijemo vodo. Izdal je uspeh dajal kuj vekelja, bi ga takt/prepoved. Lepo ga je bilo ustavila in ubila Rača. V eni j videti—Jeznega, u navdušenega, izmed prvih hiš smo našli pri zajtrku pol kompanijc odreda, povedali so nam. kar umu morali vedeti Rennica je bila še hujša kot najbolj divje govorice. kar smo jih slišali. Bili so veseli, ko so na» zagledali, in dobro se Jim je zdelo, ker smo srečno prekoračil! Semberitu; toda njihova dobrodošlica se ni zdela na mestu. . . . Lala je planil v sobo, kjer smo sedeli Izčrpani, In nas premagal a svojim sprejemom. Silno vesel je bil. ko je zagledal Kol Jo. Doslej Je noatl vao od-govornmt sam ln ae ukvarjal s položajem, ki Je bil zaradi svoje grozote neka i nezaslišanega celo za tako Izkušenega partizana kot Je bil Ula. Na hitro nam je popisal, kaj ae Je pripetilo. sUvki so mu drdral! kot regljante mitra)Jez* Preiskal Je pokižal prehrane. Skončal Je a pnkopevanjem trupel. Ustanovil je ropot Mudaki odbor. Organiziral je ljudsko kuhinjo. kajti nič ni moglo Lale demo-rulizirati. "Nikoli bi tega ne verjel." je dejal l*ala. "Gori na Trnovem »o nam pravili neke malenkosti o umorih in požiganju v Rači. In mislil sem si—mislil, hs. ha! Kakšne neumnosti nam trobijo; čemu pridejo in izmed vseh lju di nam pripovedujejo o teh stvareh? Kot da ne znamo, kai ao fašisti? Maiku' Morilci! Boste videli." Njegov glas je postajal hripav od Jeze, hreščav. V tej vasi Je nad dve sto ljudi ubitih. Prerezana grla . . .** je pokazal s prstom čez vrst. Kasneje imo hodil! naokoli po tihi \(i*i Kolje in Lala In Jaz In videli smo na lastne oči. Lala m! je pokazat listič, ki so Nemci vrgli « letala nekaj do! potem, ko Je bila vaa opu*to4e na Listič le Imel napis: *Mn