Izvenšolsko delovanje učiteljstva. Poročal na zborovanju učiteljskega društva za sežanski okraj Al. Hreš čak. (Dalje.) V naslednjih točkah naj podam nekatere panoge našega izvenšolskega delovanja, o katerih bo treba v prvi vrati razmišljati izvoljenemu odaeku ter ukreuiti potem vse potrebno, da se uresničijo. Vae naše delovaDJe bodi umerjeno v prvi vrsti za smotrom, da osvobodimo nekoliko naše ubožno ljudstvo perečih materialnih akrbi, ki ga tlačijo. Le gmotno dobro situiran človek bo mogel slediti z dobi^kum drugim našim prizadevanjem, ki streme za njegovo moralno povzdigo. Zatpgadelj otvarjam vrsto našega delovanja z ustanavljanjem hranilnic in posojilnic. Poaojilnice igrajo v socialnem življenju važno vlogo. One posezajo globoko v interese in življenje našega Ijudstva. Kako pa bi tudi ne ? Saj so one zavodi, ki delujejo z denarjem in to v nepoaredni bližini. Denar sveta vladar. Kako težko požre to bridko reanico siromak. ki ae muči na vse kriplje, da bi se dokopal do česa. Končno pa se le mora ukloniti dejstvu, da živimo v čaau denarnpga absolutizma. — Eoristaa so pevska, izobraževalna, sokolska in druga alična društva; plemenit je njihov namen. Vsa bazirajo na idealni tendenci. Toda ubogi naš kmet irna premalo araiala za idealne naše tendence. Kako ga bo tudi imel? Pregloboko tiči siromak v materiji, da bi mogel pokukati izza tega kitajakega zidu. če ae sploh vzdigne iz teh temnic, se to zgodi le za trenutek, da ae precej nato še globje pogrezne v temuo in zatohlo sfero skrbi za materijo. Eešimo prpj kmeta kolikor mogoče iz tpga obupnega položaja, in potem šele bo mož pristopen za lepe naše idealne namene. Lačen človek ima rajši pred spboj skledo repe in krompirja kot pa da bi gledal Eafaelore slike in poslušal Wagnerjeve opere. Posojilnice ao torej vaekakor najhvaležnejše polje našpga delovanja. Tu se lahko mnogo stori za blaginjo naroda, in sicer mnogo, ne da bi se bilo treba mnogo truditi. Eoliko požrtvovanja zahtevajo od nas naše narodne naprave z idealnimi bazami, to ve le oui, ki je to poizkusil. Poaojilnice vzamejo človeku po par ur na teden, in delo, ki ga povzročajo, ni niti desetino [tako težko in utrudljivo kakor n. pr. poučevanje petja. Kaj pomenijo poaojilnice v narodovem življenju, nočem razlagati; opozarjam le na Kranjako, kjer drži klerikalna stranka avoje Ijudi ponajveč le s posojilnicami v avojih pesteh. če hočemo imeti Ijudstvo, snujmo posojilnice. Na Krasu jih imamo do sedaj le jako malo število. Tovariši! Druge občine, ki nimajo še svojih poaojilnic, se morajo v najkrajšem času prilagoditi zgledu pridnejših. Ne ustrašimo se težkoč! Vaš odaek bo podal vsakemu vsa potrebna navodila, podpiral na vse mogoče načine, tako da bo podjetje, kar se tiče vodatva, kmalu v najlepšem tiru, Ob tej priliki opozarjam na Lapajnetovo praktično knjigo BSlovenaki poaojilničar". Odaek za izvenšolsko delovanje bo preskrbel sedaj v prvi vrati jasno aliko o vaeh kraških krajih, da bo vedel, katerega kolega pozvati in kateremu pomagati pri ustanovitvi nove posojilnice. Da bo mogel stati vedno s strokoTDJaškim svetom na straui svojih tovarišev, bo moral stopiti v korespondenčno zvezo z zadružnimi zvezami. Ce ustanovimo kaj, mora biti trdno kot kraške skale; blamaž se bojmo kot ognja, da nas ne diskreditirajo. Potem je po uas. Druga, specialno kmetiškega vprašanja dotikajoča 8e naprava so zavarovalnice za gove o živino. Tukaj naj se učiteljstvo le toliko pobriga, da se ta prekoristna društva ustanove povsod, kjer jih še ni in kjer se vidi, da bi 8e izplačala. V premajhnih krajih ae ne rentirajo. Tudi tam, kjer je več malih krajev preoddaljenih eden od drugega, ne kaže nikakor uatanavljati živ. zavarovalnic. Tam bi šlo mogoče s podružnicami s ceutralno blagajnico v večjem kraju. Na vsak način pa je ustanavIjanje takih zavarovaluic za nas manjšega pomena kot snovauje posojilnic; poaebno ker se je za prvoimenovane zavzel v zadnjem času jako intenzivno deželDi odbor goriški. Omogočeno je aedaj zaradi neke akcije dež. odbora snovanje takih zavarovalnic tudi v manjših krajib. Jako hvaležno pa je za vsakega učitelja, da se pouči nekoliko o najnavaduejših boleznih goveje živine. Dober naavet v sili se nahajajočemu kmetu nam pridobi često več simpatij in spoštovanja kakor vseletno poučevaaje narodnega petja. Posebno je to na mestu v tistih krajih, ki so cddaljeni od živinozdravnika in kjer ni nobenega človeka, ki bi se nekoliko spoznal v živinakih boleznih. Odsek ima tudi tu lepo in ivaležno nalogo. Poizvedovati je treba v prvi vrsti, kje bi bilo potreba ustanoviti novo zavarovalnico, kje je malo izkušenih mož v žirino- reji. Preskrbel bi nam potem lahko tudi kako predavanje od živinozdravnika o živinskih boleznih, profilaktiških aredstvih zoper te itd. Sploh pa se mi učitelji premalo brigamo za kmptiško atroko. Pehamo se za raznimi prireditvami v ljudsko razveaeljevaDJe in moralno povzdigo, ne čutiroo pa potrebp, da bi tudi v kmetiški stroki prvačili na vaseh. Zato ni čudno, če uživa kak preprost kmet, ki ima mogoče en kurz kmet. šole, in ki pozna par lekov za kravje bolezni, mnogo večje spoštovanje in občudovanje kakor mi učitelji, ki ne znamo nasvetovati kmetu niti, kdaj naj kupi Bsol amare" za avoje bolno živinče. Tudi pri nekoliko inteligentnpjših poseatnikih, ki so nam sicer že zdaj naklonjeni, bi imponirali, če bi jim znali naavetovati kako zdravilo ali pa kako novo vrsto aemena. Odsek naj bi naprosil ča8ih znane atrokovnjake in kmetiške učitelje, da bi nam preakrbeli kakih predavanj iz svoje stroke. Premalo praktični smo, tovariši! Doma imamo učene razprave o modernem svetovnem nazoru, o duševnih znanoatih, o kozmopolitiki itd., ne brigamo pa ae, kaka vrsta rži obrodi boljše na naših tleh in za druga taka malenkostna, a v življenje Dašega kmeta, ki mu hočemo pomagati na noge, globoko segajoča vprašanja. Tudi o cenjenih tovarišicah velja ista sodba. Kar se pa tiče občevanja z Ijudatvom, si pa stoje menda kolegi in koleginje na ekstremnih stališčih. Kolikor so kolegi večkrat predomači v občevan.ju z ljudstvom, toliko ao koleginje pretuje. Malokdaj prakticirajo one tako hvalevredno in tmležno navado, da bi pogledale tupatam r kak kmetiaki dom ter tu s prijazno beaedo in pametnim nasvetom lajšale gorje, ki vlada večkrat po teh pravcatih doraovih ljudske bede in neareče. Ko bi vedele tovarišice, kako blagodejno vpliva taka tolažilna beseda na materino srce, gotovo ne bi se mogle potem več uatavljati neki notranji humanitarni sili, ki bi jih primorala vedno na novo in novo vlivati hladilnega balzama oa pekoče rane, ki jih zadaja ubožnost in nevednost. V doaedaj navedenom ni še označeno vae naše delo na gospodarskem polju; ranogo bi 86 še dalo govoriti n. pr. o ogojegaanih društvih, mlekarakih zadrugah, kmetijskih podružnicah i. dr. podobnih goapodarakih napravah; toda jaz sem se omejil le ua že povedano, in sicer 1. zaraditega, ker niaem nikak strokovnjak na teh poljih, 2. pa tudi zaraditega, ker ni bil moj namen podati danea vseh mogočih panog našega delovanja, ampak le zbuditi v življenje delaven odsek, ki bi pozneje na podlagi svojih iuformacij dalje razvijal svoje plodonosno delovanje na vai črti. Dovolj je, da podam za začetek le nekoliko misli — ki seveda niao originalne — ker vsa poznejša naloga pripada odseku, ki nam bo tako in tako pri vsakem našem zborovanju podal novih načrtov, o katerih bomo vedao sproti razpravljali. Dovolite mi sedaj, da se dotaknem še nekaterih toek o kulturnem našem delovanju med kraškim ljudstvom. Začenjam s pevskimi in bralnimi društvi. Do zadnjega čaaa ao bila ta društva popolnoma samostojna; reči hočem namreč, da so imela saraa sebe za najvišji in edini smoter. Jaz smatram ta, poaebno pa pevaka društva v prvi vrati le kakor aredstvo v doaego nekega drugega namana, in sicer ljudskih knjižn i c. Pevska in bralna društva, kakor tudi prirejatje reaelic s pomočjo teh, naj nam bodo le preludij k oni veličaatni simfoniji, ki jo mislimo ubrati v korist narodu. Kolikor pa ona sama direktno vplivajo na duševno ublaženje, je vsekakor tudi jako vredno upoštevanja. Tako imamo dva tehtna razloga za reklamo teh društev. Glavno izobraževalno delo nam bodo opravljale vsekakor le ljudske knjižaice, Naše ljudstvo pa sploh jako rado čita. Kolikokrat pridejo k meni mladeniči in dekleta, da bi jim preskrbel kako čtivo. Storim seveda, kolikorje v moji moči, a največkrat jih moram odsloviti praznih rok. Srce mi krvavi, ker ne morern poatreči ljudstvu s teni, o čemer sem prepri- čan, da je edino sredstvo, pomagati vedoželjnim dušam iz teme nevednosti ter jih iztrgati iz srednjeveških predsodkov, ki ovirajo kakor coklja vs ik moderen svetovni nazor, vsak prasti duševni polet. Tovariši in tovarišice! Zastavimo vae moči v to, da pridcmo čimprej v vseh večjih kražkih vaseh do ljudakih knjižnie. Denarna sredstva za to ae bodo morala preskrbeti seveda z združenimi močmi. Pevska in bralna društva, občinski zastopi, naš odsek za izvenš. delovanje, hranilnice iia posojilnice 8 bodo morali podati roke k aložnemu delu na tem polju. Odsek bo moral stopiti v zrezo z dijaškirai ferialnimi društvi, ki ae v zadnjem času ponekod jako mnogo prizadevajo za ustauavljaDJe ljudskih knjižnic. Ta bi, kolikor je meni zuano, jako rada stopala z natni roko v roki po poti za prosvetnim delom med našim ljudstvom. Oe bodo vsi učiteljski aocialni odaeki točno vršili svojo nalogo ter ae, dobro orgaDizirani, zvezali v skupni ,,Socialni zvezi", bo omogočeno tudi honoriranje in izdajanje poljuduih poučnih razprav, ki jih naše ljudstvo tako krvavo potrebuje. Strokovnjake bomo imeli tako v evidenci in zaraditega ne bo težko obrniti se na pravega za sestavo nove poučne brošure. (Dalje.)