Sedem čudežev starih časov.
Sosedov Jernej je hodil v višje šole, in kedar je prišel domii o šolskih praznikih, so ga vsi radi poslušali, ko jira je pravil kaj od tega in uuega, kar je v šoli slišal. Bilo je nekega jesenskega dnč zvečer, ko je vsa domača družina pozno v noč korenjft obrezovala. Tudi Jernej jiin je pomagal. Pro-sijo ga, da naj jim kaj povč iz starih časov. ,,Naj pa bo", priterdi Jernej, vam bom pa povedal od sedmih čudežev starega časa." Vsi se pripravijo, in ga prav pazljivo poslušajo.
Jernej govori:
,,Stara ljudstva so bila zel6 imenitna. 0 starih Ijudstvih irnanio prav reliko lepih učenih pisem, kiji in pravirno klasikarji, in ki bodo vedno slovela. Zraven teh del pa imamo iz starih časov tudi še mnogo umetniških in div-nih del, iznied katerih je posebrio sedem prav imenitnih, ki slovč po vsem svetu. Pravijo jim sedem čudežev starega sveta. Pervi teh čudežev je bil:                                                                 ^
Tempelj Diane na Efezu v Aziji.  Že s^) pismo vam povž, da je
— 11 —
bilo tudi v Aziji v starodavnih Časih veliko nevernih ljudstev, M'so si iz-mišljevali in delali bogove, je po svoje častili in tako malikovali. V mestu Efezu so prebivalci izzidali neizrečeno velik ia lep tempelj na čast svoje bo-ginje Diane. Ta velikanski tempelj je 1. 356 pred Kristusoiu pogorel. Po-tem pa so izzidali še večjega in lepšega, ker so mislili, da je tako njih sveta dolŽDOst Vsp, kar so imeli najlepšega in najdražega, zlato, srebro i. t. d. znosili so vkup, da so tempelj prelepo ozaljšali. Izdelovali so ga 220 let. Ta tempelj je po vsej Aziji in po vsem znanem svetu slovel in se je žtel med sedem čudežer tadanjega včka. Leta 260 po Kristusu pa so ga 8ovražniki požgali, in kar ga je še ostalo, razdjali so ga pozneje Turki tak<5, da se dandanes komaj  pozna',   kje je stalo to velikansko delo.
Drugi teh čudežev je bil grobni spominek mavzolej v Perziji. Mav-zol je bil dezelni poglavar v Perziji, ki je 1. 379 pred Kristusom umerl. Njegova žena Artemizija je ukazala, da naj se njenemu možti postavi naj-lepši in najslavnejši spoininek, kar jih je na svetu. Delali so ga najslavnejši uinetniki tistega časa. Ta spominek je bil na štiri vogle, na okoli je ob-Begal 412 čevljer, visok pa je bil 180 čevljev t. j. 30 sežnjev. Okoli njega je stalo 36 stebrov in na sredi je na kviško kipela piramida, na katero je peljalo 24 prelepih stopnjic. Na verhu vsega je stal iz kamna inarmeljna neizrečeno Iepo izsekan voz s štiriini konji. Ta krasen spominek so ime-novali po možu mavzolej, in to imč je ostalo še do današnjega dn^, ker še sedaj je navada, da lepim grobnim spominkom pravijo mavzolej.
Tretji čudež je bil velikan na Rodu. Eod je otok blizo bregamale Azij«. Tam so v starodavnih časih malikovali solnce. Postavili so svojemn bogu velikansko podobo iz železa. To je bilo 1. 280 pred Kristusom. 0 s e m sto centov železa je šlo v to podobo. Visoka je bila 70 vatlov. Leta 224. pred Kristusom pa je bil v tem kraji bud potres, in takrat se je tudi ta železni velikdn poderl.
Četerti čudež je bila podoba ajdovskega boga Jupiterja v Olimpiji, v deželi Greciji. To podobo je napravil Atenec Phidia, najslavnejši po-dobar tistega časa, okoli 1. 432 pred Kristusom. Narejena je bila iz slonove ko8ti in iz čistega zlata.   Visoka je bila čez 40 čevljev.
Peti čudež je bilo poslopje Cira v Ekbataai, poglavitaem mestn Medije. To kraljevo poslopje je obsegaio kaki dve uri hod^. Namesto opek 80 bile na strehi sreberne plošče. Neizrečeno veliko bogastva in dragotin je bilo pri tem poslopji. Zraven tega poslopja je bil tudi tenipelj, ki je bil zeld lep in velik.
Šesti čudež je bilo zidovje Babilona, okoli katerega je bilo blizo 40 ur hoda. Ti zidovi so bili tako široki, da sta se mogla dva vozova s štirimi konji na njih ogniti. Stolpov na tem zidovji je bilo 250, vrat 100, ki 80 bila vsa železna. Pravijo, da je ta zid zidalo dva milijona zidarjev. Dandanes je to zidovje v razvalinah in kače prebivajo v njem.
Sedmo čudo so bile in so še sedaj piramide v Egiptu, to je vi-soko zidovje, ki je pri dntTširoko, potem pa vedno ožje. Te piramide so na štiri vogle in so večje in nianjse, samo pri Egiptu jih je 40. Na nekej sila
— 12 —
velikej piramidi so dobili napis, kateri kaže, da so delavci, ki so to piramido delali, za 1600 talentov same retkve, česna in čebule pojedli. Bilo jih je 360.000. Ta piramida je na dnu 1456 čevljev široka in okoli 450 čevljev t. j. 75 sežnjev visoka.
Vsa ta znamenita dela starih časov nam kažejo, da je na svetu vse minljivo, kajti razun egiptovskih piramid ni od drugih tako slavnih del dan-danes prav nič posebnega in tudi piramide kažejo, da se ne uiorejo ustav-ljati, da bi sčasoma ne razpadle.
A. P.